POSVET O KADROVSKI POLITIKI V NOVIH EKONOMSKIH RAZMERAH
Spremembe v zakonodaji so nujne
Vloga kadrovskih delavcev v delovnih organizacijah je izredno pometnbna, še zlasti v zdajšnjih razmerah, ko nam kriza vse bolj kaže ekonomske zakonitosti, naša družba pa jih sprejema veliko prepo-časi. Novi ekonomski principi, ki se kljub nasprotovanju prebijajo, se ne morejo uveljavljati v zastarelih oblikah, dušijo jih veljavni zakoni in predpisi, ki ne ustrezajo zdajšnjemu stanju in zavirajo razvoj družbe. Pred kadrovskimi delavci je vrsta nalog, vprašanje pa je, v kolikšni meri so usposobljeni za njihovo reševanje.
S tem vprašanjem je dr. Emil Milan Pintar, podpredsednik re-publiškega komiteja za industrijo in razvoj, sklenil razmišljanje na posvetu kadrovskih delavcev 5. oktobra, ki ga je pripravilo v kul-turnem domu Španski borci to strokovno društvo, nanj pa so bili poleg članov povabljeni tudi di-rektorji delovnih organizacij. Tema je bila izredno zanimiva, saj so obravnavali kadrovsko politiko v novih ekonomskih pogojih. S težavami, ki jih li prinašajo, pa smo se srečali tudi že v naši ob-čini.
Dr. Emil Milan Pintar se je dotaknil položaja, v katerem smo, pokazal na trende, ki nas bodo pripeljali do naslednjih faz, orisal politično situacijo v Sloveniji, ker le s spremembo zavesti v politični sferi lahko pričakujemo tudi spre-membo zakonodaje, in primerjal na konkretnih primerih naše rav-nanje na področju kadrovske poli-tike z ravnanjem v razvitih zahod-nih državah. Začel je z ugoiovi-tvijo, da je v naši republiki fizični obseg proizvodnje v prvem pol-letju v primerjavi z enakim ob-dobjem lani padel za 4,5 od-stotka, v nekaterih dejavnostih,
kot na primer v usnjarski indu-striji, pa kar za 17 odstotkov. Pro-izvodnja se je znižala v vseh naj-pomembnejših industrijskih pa-nogah in tako je pričakovati, da je ali pa bo vsak čas v Sloveniji na delovnih mestih, ki niso več po-trebna, zaposlenih okoli 150 tisoč delavcev.
Samo v gradbeništvu, ki mu zdajšnji časi niso naklonjeni, je zaposlenih 25 tisoč delavcev, v resnici pa bi jih potrebovali po-lovico manj. Če obdržimo vse ljudi, pomeni, da bomo poskušali njihove strdške razdeliti na tiste, ki ne delajo, zakonodaja pa ne omogoča, da bi presežke, ki se pojavljajo, zmanjšali. Vztrajanje, da je delo ustavna pravica človeka
-  čeprav ta princip je vrednota
- nujno zastavlja vprašanje, ali je to početje, ohranjanje konkretne pravice do konkretnega dela, pa-metno.   Analiza  razvoja  družbe pravi: ne.
Miselnost, da ima vsakdo zago-tovljeno delo, je v nasprotju z raz-vojem družbe tudi zato, ker člo-veka ne motivira za njegovo stalno strokovno rast, za dosega-nje novih znanj; ljudje se niso pripravljeni izobraževati, ker jim
to ni treba, in namesto da bi sa-mega sebe silili v to in si tako ohranjali konkurenco na trgu, dr-sijo po stopnji usposobljenosti navzdol. Diplomanti naših višjih in visokih šol imajo takoj po kon-čanem študiju več znanja, kot ga lahko porabijo v naši industriji, ki po razvitosti zaostaja za svetovno za petnajst do dvajset let. To do-kazuje tudi dejstvo, da se naši mladi inženirji brez težav lahko vključijo v delo v nemških, fran-coskih, švicarskih in drugih to-varnah, medtem ko inženir, ki pet do deset let dela v naši delovni organizaciji, ni več sposoben di-rektnega prehoda na delo v tujini.
V marsikateri naši tovarni pa z nezaupanjem sprejmejo mla-dega strokovnjaka. Namesto da bi razmišljali o tem, kako uporabiti njegove ustvarjalne sposobnosti, poskušajo v njem ubiti sveže ideje in ga prisiliti, da jim postane po-doben in tako ne vznemirja oko-lice. Da v mnogih delovnih orga-nizacijah razmišljajo v napačno smer, je potrdila tudi razprava ne-kega udeleženca tega posveta, ki je dejal, da naše šole ne izobražu-jejo dobro in je mogoče tistim, ki pridejo iz njih, potisniti v roke le metlo, ne pa jim zaupati odgovor-nega dela.
Po mnenju dr. Emila Milana Pintarja gre v Sloveniji za konflikt med dvema pojmovanjema družbe; na eni strani so tisti, ki podpirajo staro zakonodajo in z   njo   avtoritativen   model,   na
drugi pa oni, in teh je čedalje več, ki menijo, da je potrebna hitra sprememba zakonov na tem po-dročju. Če se to ne bo zgodilo, utegne postati Slovenija interno druga najbolj zadolžena republika v Jugoslaviji.
Preveliko število zaposlenih onemogoča naših delovnim orga-nizacijam, da bi bile konkurenčne na tujih trgih. Zato zunaj proda-jajo pod ceno, s cenami na doma-čem trgu pa to izgubo pokrivajo. Z modelom stalnega povečevanja cen seveda ne bomo prišli daleč, na koncu bo vendarle treba zmanjšati število zaposlenih v go-spodarstvu in infrastrukturnih službah. Kako bomo to storili, je dejal dr. Emil Milan Pintar, ne vemo. Prav gotovo pa bo treba na vseh področjih povečati storilnost in učinkovitost dela; meriti je na-mreč moč vsako delo, če pa kdo meni, da to ni mogoče, naj odloči-tev o svoji učinkovitosti prepusti šefu. Prav gotovo bo raje kot to izbral prvo možnost in hitro poi-skal več variant za merjenje svo-jega dela.
Kadrovski delavci so na tem posvetu spraševali bolj malo, morda tudi zaradi neprimernosti dvorane, saj so bili govornik in poslušalci z odrom ločeni med se-bo/. Predvsem jih je zanimalo, kako meriti učinkovitost dela, kje iskati primerne metode za to opravilo in kako se drugje v Evropi vedejo ob stavkah.
D. J.