ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE EOP1SEEOÀ © K K A ”3 LITO I. - Štev. 15 Nov odlok o davkih - korak naprej k odpravi izkoriščanja človeka po človeku ECOPER, .9 Janj® 1950 Cena 2 din Minulo nedeljo, dne 4. juniju, je okrožna ljudska skupščina sprejela nov odlok o davku na dohodek vseh gospodarskih vej in seveda hkrati tudi na dohodek kmečkih gospodarstev. V našem okrožju prevladuje poljedelstvo in 'ho zaradi tega vse naše- čitalce zanimal še posebno tisti del odloka, ki .se nanaša na zemljiškega posestnika. Našim podeželskim delovnim ljudem je bil'o najtežje za časa fašizma. Visa tedanja zakonodaja je težila iza teni, da uniči kmeta, zlasti pa še na Primorskem te.r v Istri. Fašistični zakoni so verno izražali težnje italijanskih kapitalistov, ki so odkrito izjavljali, da je najbolj pametno, če se kmet spremeni v kolona ali pa poljedelskega delavca. Vsa zemlja naj bi prešla v roke kapitalistov — zemljiških veleposestnikov. Zaradi tega ni pač nič čudnega, če so se izlasti v Istri za časa fašizma od leta do leta vedno bolj množili kanti (prisilne prodaje) kmečkih posestev. Kmet, ki je prišel ob zemljo, je moral s trebuhom za kruhom! Na tisoče naših ljudi se ie morala zaradi takega težkega položaja ¡izseliti in si iskati' zaslužka v daljnjih deželah! Fašistični zakoni (in sploh zakoni izkoriščevalcev) so kmeta obdavčili na temelju veličine .zemljiške (katastrske) posesti. Ne .glede alj je bil pridelek dober ali slab, je moral kmet plačati kljub temu isti davek. Za Istro pa je znano, da se tu po-gostoma pojavljajo hude suše. toča in še mnoge druge nadloge. Istrski kmetje iz okolice Kopra se gotovo še .spominjajo »demonstracije v Kopru«, ko je suša uničila ves pridelek, a so fašisti klijuto temu izsiljevali po zakonu predpisane težke davke. Taki časi se ne .bodo nikdar več 'povrnili! Novi odlok o davkih na dohodek odpravlja vse dosedanje večje pomanjkljivosti. Po novem odloku ni obdavčena zemlja sama na sebi, tem več njen dohodek! Uradnik; alj pa delavci, ki imajo zemljo in jo obdelujejo, se obdavčijo tako kakor kmetje! Da bi se odpravilo izkoriščanje človeka po č'oveku,. je predviden višji davek za tiste, ki uporabljajo tujo delovno silo, Tu pa se zopet upoštevajo težave za družine, ki se poslužujejo tuje delovne sile, ker so bile težko prizadeti v narodnoosvobodilni borbi (nekateri člani padli, invalidi itd ). Dohodek iz poljedelstva lahko nastaja na več načinov. Poleg vrednosti pridelka lastnika zemlje se obdavči na pr. tudi dohodek iz prevoza poljedelskih proizvodov. nabrane količine medicinskih rastlin itd. Pri obdelovalni zadrugi se obdavči dohodek zadruge. Novi odlok o davkih bo ostro zadel vse tiste, kj iz špekulativnih razlogov ne obdelujejo zemlje. Kdor zemlje ne obdela, bo plača!, kakor da bi bila zemlja dobro obdelana ter dajala precejšen dohodek! Da bj lahko ugotovili kmečki dohodek, bomo morali za vsakega zemljiškega proizvajalca ugotoviti: a) koliko je pridelal, b) koliko stroškov je v pridelku, c) koliko pridelanih proizvodov potrebuje družina za svojo lastno potrošnjo, koliko je namenjeno prodaji po vezanih cenah ter koliko prosti prodaji, d) vrednost celotnega pridelka. Odlok o davku na zemljiški dohodek upošteva, da imamo v našem okrožju dvoje vrst kmetij. Eni pridelajo skoro-vse, kar potrebujejo za svojo prehrano, drugi so pa vezani na ,prodajo. Ta drugi del pride v zajamčeno preskrbo na temelju prodaje po vezanih cenah! Od’ok o davku na dohodek vseh gospodarskih dejavnosti izvaja v po’ni meri demokratično načelo: vsakdo prispevaj po svoji gospodarski moči. Ost je naperjena proti izkoriščevalcem, proti ostankom kapitalizma. Zakon ljudske oblasti ščiti delovnega človeka in ne dopušča izkoriščanja človeka po človeku! Dolžnost vsakega našega aktivista je, da odlok temeljito prouči ter krepko pomaga pri reševanju vprašanja, ki bo v znatni meri pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju gospodarskega položaja v našem Okrožju! GOVOR MARŠALA TITA V PRIŠTINI IN TREBČI ¡mamo dovolj poguma in moralne moči da se upremo vsakomur, l(j bi nas betel ovirali na peti socializma Maršal Tito se je z ostalimi člani vlade v svojem potovanju po Srbiji • ustavil V Prištini, kjer je govoril pred množico 50,000 ljudi. Njegov govor se je v glavnem nanašal na bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, toda dotaknil se je tudi vprašanja (bratskih odnosov z narodi inf,ormbiro.jevskih dežel. Uradno poroči V zvezi z neresničnimi in tendencioznimi vestmi, ki jih zadnje čase širijo italijanski in tržaški reakcionarni listi, da je VUJA za cono 3 ustavila promet med cono A in Jugoslovansko cono STO-ja in da izvaja blokado jugoslovanske cone, je VUJA izdala naslednje poročilo: ( «Promet med cono A in jugoslovansko cono STO-ja ni bil nikdar ustavljen in se normalno razvija. Samo v obdobju od 1. do 26. maja 1950. je prešlo iz cone A v jugoslovansko cono 24.674 potnikov in iz jugoslovanske cone v cono 4 22.662 potnikov. Skupno število znaša torej 47.336 potnikov v tem obdobju, kar pomeni povprečno nad 1800 oseb dnevno v obe smeri. Organi VUJA izvajajo, kakor so delali tudi poprej, normalne nad zorstvene ukrepe, ki so v navadi povsod v podobnih primerih prometa med dvema conama. Ti ukrepi imajo namen, preprečiti vstop v jugoslovansko cono osebam s ponarejenimi izkaznicami, o čemer ima Vojna Uprava več dokazov. Dalje imajo ti ukrepi namen preprečiti nezakonito prenašanje orožja in streliva, kakor se je to dogodilo s parnikom «Vettor Pisani», in preprečiti nedopustno trgovanje in tihotapstvo med obema conama ter podobno. Te upravičene in razumljive ukrepe Jugoslovanske Uprave Vojne Uprave, ki so jih podvzeli tukajšnji organi samo zaradi zaščtie varnosti cone in koristi njenega prebivalstva, skušajo nekateri krogi v Italiji in v Trstu z določnim namenom zlorabljati tako, da prikazujejo v napačni luči postopanje Vojne Uprave in namene Jugoslavije, ter da s tem podprejo neopravičene teritorijalne zahteve Italije do jugoslovanske cone STO-ja». Maršal Tito je v nadaljevanju svojega govora takole dejal: »Rad bi vam povedal nekaj drugega, kar je v zvezi s tem, kar sem prej ome- nil. Mislim na poizkuse, da bi se razbilo bratstvo in1 enotnost naših narodov. Kdo je tisti, ki hoče tot razbiti? To so tisti, s katerimi smo se skupaj bojevali na življenje in smrt proti nemškemu fašazmu in drugim okupator jem. To so tisti, ki bi se morali zahvaliti našim narodom, ker so v najtežjih dneh za ves .svet, posebno pa še za E-vropo imeli dovolj poguma, da so se uprli in se postavili v bran najbolj krvavemu zasužnjevalcu v zgodovini — nemškemu fašizmu in njegovim satelitom, To so ljudje, ki so takrat o nais govorili, da smo za vzgled vsem .zasužnjenim narodom sveta, ki pa danes govorijo, da smo Izdajalci in da se sploh nismo borili.« V vprašanju odnosov do alban- skega naroda je maršal Tito dejal: »Ne verjamemo, da b,i lahko ločili albanski narod od narodov Jugoslavije. Ljubimo ¿n ljubili bomo albanski narod, kakor smo ga ljubili pred resolucijo, ne da bi se ozirali na to-, kar .govorijo in delajo Enver Hodža in njegovi pajdaši. Nihče nas ne bo ločil od albanskega naroda, zato pa ne smemo dovoliti, da bi se med našim ljudstvom vzbudila isamo trohica sovraštva zoper Albanijo zaradi zločinov in hudobij, s katerimi napadajo albanski voditelji naše narode.« Ko je govoril o razbijačih in netilcih sovraštva, ki nas hočejo ovirati, je dejal: »Imam-o dovolj poguma in moralne moči, da se upremo vsakomur, ki bi nas hotel ovirati na naši poti, na poti graditve socializma v naši državi. (Nadaljevanje na II. strani) Ameriški imperialisti priznavajo svoj poraz na Daljnem vzhodu Bivši namestnik ameriškega ministra za zunanje zadeve William Clayton, je izjavil na svoji tiskovni konferenci, da bo jugo-vzhodna Azija z Indçskino vred’ »v dveh le • tih popolnoma v sovjetskih rokah,« dejal je tudi, da bo po njegovem mnenju zelo težko preprečiti Japonski, da bi šla po isti poti. Dalje je Clayton izjavil, da je Deseto zasedanje okrožnega ljudskega odbora je odvrglo še najzadnje italijanske zakone V nedeljo je bilo .v koprskem, gledališču deseto redno zasedanje Okrožnega ljudskega odibora. Obenem je bilo tudi zasedanje novo izvoljenih okrajnih .ljudskih odborov1, ki 'sestalvljaljo niav.j Okrožni ljudski odbor. Tovariš Petrič je podal poročilo o delu, ki. ga je napravil Okrožni ljudski odbor. Razen izvolitve novega okrožnega ljudskega odbori, kateremu predseduje tovariš Beltram Julij, za tajnika pa ie Petrič ■ Vladimir, so bili sprejeti novi zakonski sklepi. In sicer: zakon o vojnih invalidih ter zakon o davkih, Zakona sta po svoji vsebini nov doprinos k splošni izgradnji Naš gospodarski plan uspešno napreduje Gradbena dela. ki jih predvideva naš enoletni gospodarski plan. se izvajajo na 58 objekbh našega okrož ja in sicer: šole, trgovinske ustanove, skladišča, zadružne kleti, hoteli, stanovanjski objekti, pomoli, zadružni domovi itd. Se mniso ušte-ta vs'a privatna dela, ki se v velikem obsegu vršijo. Kanalizacijska dela v Kopru se nadaljujejo z veliko hitrostjo m računajo, da so v prvih treh mesecih presegli plan za 325 odstotkov. Dela pri vodovodnih napravah v Istrskem okrožju so izvršili za 81 odstotkov. ljudske oblasti. Zakon o invalidih zagotavlja vojnim invalidom, vdovam in sirotam ter roditeljem .padlih borcev iz prve in druge svetovne vojne primerno invalidnino. Razen tega (bodo invalidi in vsi zgoraj našteti uživali pravice brezplačnega zdravljenja, dopusta in prednost pri zaposlitvi in na prometnih sredstvih ter povsod, kjer se lahko invalidi udejstvujejo. Tudi novi zakon o davkih ima široko podlago, ker 'obremenjuje samo tiste ljudi, ki imajo dovolj dohodkov, da lahko odstopijo del skup- nosti. Pri tem niso siromašni posestniki nič zapapadeni. Torej tudi davki so dobili novo osnovo in smo končno s tem odvrgli še najzadnje deie starih italijanskih zakonov. Na zasedanju je govoril tudi tovariš Beltram, ki je povdaril, da bo moral novi Izvršilni okrožni odbor predvsem skrbeti za to, da se bodo odloki in predpisi pravilno ih dosledno izvajali, da bo organom ljudske oblasti pomagal -izvajati operativne in upravne naloge, nudil potrebno pomoč pri delu ter kontrolo nad izvajanjem planskih in gospodarskih nalog. sicer prepričan, da so vsi načrti ameriškega odpora v tem delu sveta potrebni, da pa je treba v vsej celoti uresničiti te načrte v upanju, da 'bi morebiti le popravili položaj v korist Združenih držav Amerike., Ta izjava kaže vso zaskrbljenost ameriških imperialistov, ki nikakor niso prepričani v svoje moči in ki s strahom gledajo na nezadržno napredovanje demokratičnih šil na tem velikem kontinentu. * /- : ! j.* -- .-s' • ._»■ Vrhovni poveljnik ameriškega pacifiškega brodavj.a je izjavi), da japonska 'Oporišča niso bistvene važnosti za varnost Združenih drža viAmerike, Dejal je, da bo tudi v bodoče najvažnejše vojaške oporišče v Tihem oceanu Pearl Hanbour ih da. b, bila Formoza lahko zelo važno oporišče v času vojne, v rokah nove Kitajske pa bi predstavljala resno nevarnost za ameriške ekspan-• zionistične sile — na Daljnjeim vzhodu. »■ ! iroieKi V Clevvelandu v Združenih državah Amerike je bila četrta redna skupščina Slovensko-ameriškega Na-, rodnega sveta osrednjeorganizacije Američanov slovenskega rodu. Skupščine so se udeležili tudi dele- , gati Osvobodilne Fronte Slovenije, ki so izročili v imenu .slovenskega in jugoslovanskih narodov pozdrave Američanom slovenskega porekla. Napredni ameriški pisatelj Edbin Kristan je v svojem govoru poudaril, da je slovensko-ameriški narodni svet v osmih letih svojega dela mnogo storil za popularizacijo osvobo-- dilne borbe jugoslovanskih narodov in za širjenje resnice o Jugoslaviji v Združenih državah Amerike. Poudaril je, da jc Jugoslavija utelešenje vseh tistih smotrov, o katerih so sanjali napredni borci za delavske pravice. Soglasno so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da Jugoslovani z velikim uspehom grade socializem, in izjavljajo: «Ponosni smo, da smo sinovi jugoslovanskih narodov. Ponosni’ smo na svojo staro domovino». Nadalje so poudarili, da hočejo še bolj utrjevati kulturne vezi z domovino in pravilno pojasnjevati težnje narodov Jugoslavije in se odločno boriti proti vsem tistim, ki obrekujejo to junaško ljud- Preganjanje Slovencev v Italiji Poročajo, da je v zvezi z incidenti, do katerih je ¡prišlo pri nedeljskem obisku De Gasperija v tem mestu (Čedad), ¡zdaj zaprla italijanska policija še več beneških Slovencev. Poleg tajnika Slovenske demokratične fronte za to ozemlje so zaprli še Grmek Jožeta, Zanirio Elessandro, Birtič Nina in Birtič Brno. Navedene je policija po osebni preiskavi zaprla in odvzela osebne dokumente. Med agenti policije, ki so izvršili aretacijo in preiskavo, je .bil tudi nek Hrvat, ki ga išče hr.vatska 'ljudska oblast. Omenjeni je grozil Birtič Rini, da jo bo ubil- Zaprte Slovence je zaslišal pozneje komisar varnostne službe in nato še poveljnik karabiner-jev v Čedadu. Ta jim jc hotel celo dokazati, da se niso ponašali pravilno, to se pravi, da bi morali slediti vzgledu italijanske komunistične partije, kateri člani niso- v Čedadu priredili ob Da Gasperije-vem obisku nobene demonstracije. ¥ Siilali |e Pri Križišču v Sičoveljski dolini je biio 3. junija vse živo. Kaka bi ne bilo, ko so vendar delavci bližnje okolice, ki so zaposleni v ope-: karni, proslavljali otvoritev tovarne ki nam je tako potrebna. Kjer je nedavno rastla močvirnata trava, stoji danes prva opekarna, ki so jo zgradili naši delavci pod pogoji ljuske oblasti. Lano ko so zaceli graditi tovarno, je bil marsikdo mnenja, da iz tega ne bo nič. Toda motil se je, kdor je tako mislil. Začetek je bil res’ težak, toda trde mišice naših delavcev so premagale vse ovire. Naših delavcev niso motile težave in prepreke na katere so naleteli pri delu, še manj pa jih je oviralo kričanje sovražnikov novega življenja. Nova tovarna, ki ž izdeluje opeko in sicer z zmogljivostjo od 14 do IG tisoč komadov, je opremljena z modernimi stroji, ki gonijo ves obrat Lega tovarne je prav primerna, tako da ni nevarnosti, da bi zmanjkale surovine. V tovarni je sedaj zaposlenih 52 delavcev, ki že dnevno presegajo normo. Delavci so razdeljeni v 3 brigade. Ena koplje ilovico, druga je pri strojih, tretja pa dela pri pečeh. Do Sedaj se lÉi\¡¡ ÉÜ ®B Pl je najboljše izkazala tretja brigada. 0"d otvoritvi so pilejeli najboljši delavci nagrade za požrtvovalno delo. Med ostalimi so ob tej priliki prejeli nagrade sledeči tovariši: Pribac Karel, Delbello, Vidoms Matej, Sikur Ana, Delbello Ana, Bas-sanese Antonio. .Krmac Bruno, Pucev Virginija, Mejak Albin, Benin Henrik, Visintin Josip in drugi. Ta nova tovarna pomeni za si-čoveljsko dolino nov gospodarski napredek, ki bo dal novega poleta tudi gospodarstvu našega okrožja na splošno. Namen tovarne ni. aa bi ostala tam in pri tem kjer je. Razširila se bo do štirih peči, ki jih če ima, na najmanj osem. Delavci, ki so zaposleni v tej tovarni, so navdušeni in ponosni, da so v delu vzdržali in tako dosegli že prvi dan proizvodnje lepe uspehe. Proizvodi te tovarne se lahko merijo z onimi iz tovarne «Nardo-« v Izoli, Malo jih je, ki ne bi poznali Cen-tunja, tam nad' Vanganelom. Centar ne šteje več kot 17 družin, ki vse po vrsti marljivo delajo na svojih kmetijah. Namen tega članka je, prikazati s kakšnimi težavami so Centurci prišli do vode za najnujnejše potrebe. Vas nima nobenega javnega vodnjaka. Po pitno vodo morajo hoditi pol ure daleč. V poletnih mesecih pa .jo morajo voziti z vozom iz doline, t. j. poldrugo uro daleč. To »vito«, kakor pravijo c,ni, imajo vsak dan jn to se ponavlja, odkar tam prebivajo. Lani se je Centurcenl nekaj posvetilo. Prišla jim je srečna misel, kako se lahko rešijo nadloge. Ljudska oblast daje zdaj Centur.iu tisto, za kar ise Italija niktfer ni brigala. ZADRUŽNIKI IZ PUC SI GRADIJO HLEV V pol ure oddaljenem kraju je studenec, ki do sedaj ni bil v polni meri izkoriščen. Inženirji so izračunali, da bi ta ¡izvirek lahko kril potrebe vas; in so napravili načrt, ki ga je oddelek za gradnje sprejel. Voda se (bo pri «svirku zbirala v 150.000 litrskem rezervoarju in bo po ceveh pritekala v vas-Lani to. začeli z izkopi, tam kjer bo rezervoar in so do sedaj izvršili že 90 odst. .tega dela. Delajo, vse s prostovoljnim delom- Nekateri vaščani pa se prostovoljnega de'a ¡izogibljejo in tako pade največ bremena na člane obdelovalne zadruge. Silvan Koren, Zel-mo Krmac, Ivan Krmac in Stanko Krmac so organizatorji vsega dela in so ¡naipraivjili tudi največ -piroit so voljnih ur pri vodovodu jn zadružnem domu. Poleg njih je tudi mladinec Benedikt' Krmac, ki je dal mnogo pri 'gradnji vodovoda. Anton Koren z dvema sinovoma pa je napravil manj prostovoljnega dela kot tisti, k,;, je sam v hiši. Ravno tako nista dala Josip Koren in Gsikar Krmac ničesar od sebe, kljub temu, da ;ie Kej delajo žene na Škofijah Kdor b; rekel, da na Škofijah ne delajo nič, nekoliko bi ime! prav, kar se tiče drugih organizacij, toda žene pa pridno delajo. Delale bi' še boljše, toda nihče jim ne pomaga. Ko so šle vprašat, kaj bi delale za Teden matere in otroka, so j im v Kopru na AFZ povedali, da naj držijo sestanke in drusega nič. To pa še ni dovolj, da bi ena organizacija delala- Žene pravijo, da postaja v vodstvu AFZ birokracija. No in Škofijske žene so zvedle, kaj je treba delati za Teden matere in otroka po radiu, ne pa od vodstva- Zensko organizacijo vodi, na Škofiji Apa Hrvatin, požrtvovalna ženska, ki se ne boji dela, ampak je pridobi'a na Škofiji 68 naročnikov na »Našo ženo«. toda žal, »NASA ZENiA« zadnje čase ne prihaja več. Pritožujejo pa se tudi zaradi tega. ker niti’pionir in Ciciban ne prihajata več- Kakšen pomen ima Ciciban za otroke-vejo predvsem matere in to bi se morali zavedati tudi v Kopru, da u.i pionirji dobivali pionirski tisk, ki jih vzgaja. Krevatinova je dejala, da njena vnukinja ni več tako Vedra, odkar ne dobiva Cicibana Na Škofiji ie potreben predvsem otroški vrtec, io :'e predvsem fb-čutliivo, ker ma e.-o nr.ee/; da bi se rtroci uokvs -¡:j po c e dah. zato pa tiste manj zavedne pošiljajo svoje otroke v otroški vrtec v cono A,. KDO Škofije se sploh ne zmeri, da bi poklical žene. da bi z njimi razpravljal o tem vprašanju. Saj predsednik pravzaprav spi, ko ne ve niti, kaj se dogaja okoli njega. Žene se tudi pritožujejo nad odborom, da ni .poskrbel za peč. da bi jo popravili, saj io Imajo 'in le malo stroškov bi bilo treba, pa bi io popravili. Med škofijskimi ženam; je dosti dobrih, predvsem vodstvo. Vredne pohvale so Justi Hrvatin, Keršič Ivana, Mihehč Marija, Umek Cecilija, Fnrianič Marika in Krvatin Bruna, ki je sešita za iprvi maj 65 krciev prostovoljno. Škofijske žene ,so rekle, da bodo delale in da hočejo doseči ravno v tednu matere in otroka cilje, za katere toliko čara delajo. ipoiziyajd pa razne odbore v Kopru, naj imajo manj birokracije, ker birokracija ne gradi ljudske ob’asti, one pa so na meij-i in jo hočejo braniti, ter dokaz a tii izdajalcem v coni A, da je ljudska oblast do Škofij. 14.000 din za otroški vrtec Poleg slovenske in italijanske šole imamo v Strunjanu tudi otroški vrtec. V njem se malčki -vzgajajo in pripravljajo za nadalnje izpolnjevanje —- za osnovno šolo. Nekaj korakov od glavne ceste je na pobočju grička lepa hiša, pred njo pa zelo primeren vrt za igranje. Tu je ves dan živ žav, posebno sedaj ko imamo krasne dneve. Soba za otroke je lepo opremljena. Malčki imajo v vrtcu vsi enake obleke. Kosilo je okusno in izdatno. Kuharica Ana prav pridno prinaša nenasitnim malčkom dvojno porcijo. Njihova vzgojiteljica se trudi, da drži red in disciplino. Nevijo in Lida sta najglasnejša in najbolj neugnana pripovedovalca. Rudnik t Sičjolah bo velikega pomena Dela za obnovitev rudnika v Si-čovljah napredujejo s pospešeno naglico. Rudo k v Sičovljah bo eden majvečj-h in najbolj važnih gospodarskih objektov v okrožju. Obnovitveni načrt obsega pos*opno razširitev raznih del v tern rudniku. Najprej bodo stavijane v obrat zunanje naprave, potem bo povečana zmogljivost ejektritnih transformatorskih postaj, postavljene bodo velike črpalke za odvod vode. ki je —kakor je znano — v preteklih let h. zalila rudniške rove. Ko bodo zaidi v tem rudniku redno kopati premog, bodo lahko krili vse potrebe našega okrožja in bodo lahko, izvažali premog celo v inozemstvo. KI .O e zanima za vrtec in preskrbi vse potrebno. Kmetijska nabavna zadruga pa je pred dnevi poklonila vrtcu 14.000 din za dialektični material in ostale potrebe. Uprava otroškega vrtca se ji naj-leple zahvaljuje za pomoč in Sodelovanje pri vzgajanju naših najmlajših. Strunjančani so razumeli, da je treba dah najmlajšim, kar največ mogoče. Od pravilne vzgoje mladine in uspešne pomoči zavisi v ve,-'liki meri gospodarstvo in kulturni napredek. . d si:.:; KLO Kam p el Solara bo imel ncv sedež Na križišču cest Snvfrje in Marezige. na bivši postaji v Kopru so 1. junija začeli grad ti- novo stavbo, 15 metrov dolgo in 1.1 metrov široko. V to stavbo se bo preselil Krajevni ljudski odbor Kampel-Salora. Pri tej gradnji delajo zidarji go.i-čič Jože, kot vodja, Dc.,i;e Ivan, v i jenee, Fonda .Jurij in trije težaki, že prve čini so pri betoniranju temeljev . presegli norma. Od teh je težak Gvcr no Brajko najboljši, ki se pri delu malokdaj ustavi, med tern ko se Emilij Kozlovič siabo izkaže in bi mortal, kot mladenič najbolj urno sukati. Predvidevajo, da bo sedež v tem letu zgrajen, samo KLO Kampel galore bi se moral za to delo malo bolje zanimati, predvsem, da bi bi se izgradnja pospeševala tudi g prostovoljnim delom. vodovod tudi za nje življenjske važnosti. Se posebej pa je treba grajati Ernesta- Kr-maca, ki ni nikjer aktiven, Ti ljudje morda mislijo, da bodo drugi de’a’,j, zanje? Tudi nekateri mladinci in mladinke ¡izostajajo s -prostovoljnega dela. Krmac Galjano sedi in gleda tiste, ki delajo. -Izgovarja se, da Je njegov oče na prostovoljnem de]u. M'adina 'in ,ka-r je izdraviih rok v vasi, naj primejo krepko v roke krampe in lopate, da bo voda čim prej pritekla v vas. Res lepa trgovina in prelepa za mestece kot je naš Koper! Luksuzna. n.ajlepše urejena trgovina! Šentviški mizarjj so naredili res lepo opremo. O lepoti, zračnosti, čistoči in svetlosti ne bomo govorili. Govorili -bomo raje o trgovcih oz. uslužbencih, kj delijo blago in o načinu delitve .ter še o nekaterih drugih -zanimivostih v tej novi trgovini. Uslužbencev ie veliko, vendar nekoliko preveč. Način razdeljevanja blaiga ni dober. Kd-o.r kupi, mora narediti tri operacije: najprej izbere b!ago. nato pri drugi mizi plača, pri tretji pa dvigne. Ta-ko nastanejo nepotrebne v-r-te- Pri dajanju blaga se kar -gnete uslužbenk, ki b j lahko delale -drugje.'Te uslužbenke -prav -za prav .zavirajo delil. Da so vrste, so krivi uslužbenci sami. - poglejmo pa še eno stvar. Drugega dne po odprtju trgovine sem vstopil tudi Ja£ vanjo. Pri plačevanju pa sem navlekel na ušesa Belo naših unitarnih društev Dejavnost kulturnih društev in krožkov koprskega okraja v mesecu maju je obsegala naslednje: organiziranje tečajev za pevovodje in tečaja za dramsko umetnost, vodenje tečajev za nepismene po raznih vaseh okraja, razširjanje tridesetih knjižnic v razn:h vaseh v notranjosti in v obmorskih mestih, organiziranje trinajstih kulturnih pri-rediev, kot so drame, komedije, pevski nastopi in podobno. zanimiv pogovor d-ve-h »Si-gnorin«. Ena biva v Trstu, druga pa v Kopru. Tista iiz Trsta je imela kup dinarjev ¡n sii kupila kovčeg. Nesla ga je v Trst, tako sem ugotovil. Rekli boste, da ni važno, toda pomislimo gk>ta’|je, kje je dobila omenjena ženska dinarje, ko pa v Trstu vendar le tečejo metrolire? To se da ugotoviti. Tu piri naj ie še mnogo denarnih trgovcev, iki na špekulativen način zamenjujejo dinarje za metrolire in sicer za 1.50 tire 1 dinar. To povzroča škod-o našemu gospodarstvu. Take ljudi imamo predvsem v Izoli in v Kopru. Ti ljudje- dobivajo metrolire od dručhvlkih č'anov, ki delaj-o v Trstu. a -živijo v naši coni. Kljub temu/ da morajo' izročiti del mesečne -p'ače v metrolirah v zamenjavo, izmenjajo del ostalega denarja na tak sramoten način, ki je nedopusten za poštene ljudi. Take špekulante moramo odkriti in kaznovati! ; , Poglejmo v novo trgovino »O M MIA« Iz KRKAVČ Na čast okrajni partijski konferenci dela danes v Krkavčah 30 ljudi v kamnolomu, kjer pripravljajo kamenje za gradnjo ljudskega doma, S tem prostovoljnim delom hočejo pokazati hvaležnost tisti partiji, ki je vodila Osvobodilno borbo, obenem pa pokazati, da se zavedajo pomena, ki ga bo imel ljudski dom za njihovo vas. SV. PETER Na sektorju tSv. Petra so sklenili z delom počastiti'okrajno partijsko konferenco. Tako bo šlo iz tega sektorja v prostovoljno delovno brigado.. G mladincev in mladink, za domača dela pa bodo po vseh Vaseh tega sektorja do 8. junija sestavili frontne brigade. Poleg tega so začeli s kampanjo za pridobitev na ročnikov na «Istrski tednik». Obisk odkupnih baz na Goriškem OZPZ in podjetje «Fructus» sta organizirali študijski izlet odkupne baze sadja v goriškem okraju. Vabljeni so bili na ta izlet prevzemal-ci sadja in odborniki naših KZ. Nameri tega izleta je bil. da se naši prevzemalci sadja dobro seznanijo s sortiranjem, zavijanjem in odpreme našega sadja, ker v tem oziru smo še mi zaostali in še vedno se vršijo napake pri naših KZ. Fri pregledu odkupnih baz v Prvačini St. Petru, Novi gorici in Plaveh v Kapalski Dolini so se prepričali naši- zadružniki, kako je treba pravilno paziti pri prevzemu sadja. Tudi naše okrožje ne bi smelo zaostajati. ’ ker mi pridelamo tudi lepo in okusno sadje. Danes imamo še mi lahko kakšne tehnične ovire za ustanovitev takega podjetja in to je nujno, da jih mr odpravimo. Ker podjetje Fructus danes tega ne zmore, zato bo treba neke ukrepe zavzeti, da se bo ta problem rešil, s'tem bi mi dosti. ojačali naše gospodarstvo. Govor maršala Tita v Prištini (Nadaljevanje s L strdni) Glede odnosov z Bolgarijo je maršal Tito rekel: »Mi smo dali Bolgarom legitimacijo zaveznikov, ne pa Sovjetska Zveza, ne Rusi! Mi smo jim rekli, da naj se pozabi preteklost in da ..hočemo ustvariti prihodnost. Mi smo šil k njim na obisk in doživeli veličasten sprejem bolgarskega naroda, k; ga je povzročilo prav to, da se ie bolgarski narod prepričal, da je samo bratstvo in enotnost poroštvo njegovega napredka. Imenujejo nas fašiste. Toda naša država ne more biti fašistična, ker gradimo socializem. Ni bila fašistična nit; tedaj, k-o so tukaj 'go .podarili fašisti, prav . gotovo pa ni danes, ko smo samo gospodarji na svojih tleh. Prav zato je njihova laž tem večja. Zmagali bomo ne glede na b'ekado in na različne dru-ge ovire, ki jih s-tav-liajo našemu gospodarstvu in ne glede na t-o, da razen napada In-fon.nblroja tudi reakcija- v tujini zakulisno dela proti nam. Kljub temu bomo zgradili srečnejšo pri-hodnjost- V Trebčah pa je maršal Tito gor vori; o delu in o odnosih do dela. Tz rijrgcivega -govora posnemamo: »Nova Jugoslavija kuje nove ljudi, ljudi z novimi nazori'v odnosu do de'a. karti danes ni pri nas delo več prekletstvo za delovni razred, ni nujno zlo. ki se prenaša samo, da bi čletvek životaril, temveč ¡podaja pri nas de'o ponos naših ljudi. in bo postalo življenjska pptre-bo ne le zato, da .bi Ustvarili ¡sredstva 7? življenje, temveč v prvi vrsti ::a to, ker pomeni danes delo zadev-',i,‘\'.:vo 'in čast za graditelje • oria’fema v naši državi.« K>, se .ie maršal Tito dotaknil obrekovanj InicrrabAicja, je deja1: »-Njihove laži se razbijajo v naših rvdn'&ih in. tovarnah, v naši težki industriji. Vsi uspehi, vsi številni proizvodi iz naših tovarn, kv jih doslej nismo izdelovali, govore resnico o tem, da se pri nas resnično gradi socializem. Ide m tisti hi liso Obdelali Zinili Kako bom sodelovala V našem okraju se je pojavilo vprašanje neobdelane zemlje. Ne bomo govorili, kakšno škodo to povzroča našemu gospodarstvu, ker mora vsakdo vedeti, da neobdelana zemlja pomeni hkrati manj pridelkov, pomeni manj blaga- Naše ljudstvo -zaradi tega skrbi, da je vsa zemlja obdelana, da damo našemil trgu čimveč blaga- Imamo pa tudi talke, ki j,im je zemlja postala deseta bri-ga, ki ne mislijo na to, da bi koristili ljudski oblasti, ampak škodujejo na ta način, da pustijo zemljo v nemar in raje črn-oborzi-janij-o. Da bodo naši ljudje vedeli, kdo so ti lju-dje, borno navedli kar konkretna dejanja in imeria teh ljudi. Tak je neki Rotter iz Strunjana, ki je pustil v nemar 10 arov zemlje, sam pa je šel ribarit in prodajal ribe v Trstu na črni borzi, za kar je bil tudi zaprt. Približno tak tip je Krebl Remigjj iz Šareda, ki ima neobdelana 2 ha zemlje in celo trte za. obrezovanje. Je zelo malomaren. Njegova zemlja je dobra in zato tudi škoda večja. Tako malomarnost do zemlje -p-okazuje tudi Beržan, ki živi v Viližanu, Ta človek je dal zemljo v najem nekomu, ki dela v Kopru. -Okrog 1,2 ha zemlje je neobdelane že dve leti. Beržan ni obdelal niti vinograda, ki rodi do 18 hi vina- Paoli Mario iz Grusterne pa nima obdelanih 20 arov zemlje. Dela -v Trstu in sploh ne prihaja več domov. Ni col o Ri-oob-on iz Kopra pa je zelo nemaren in je pustil kar 50 arov zemlje neobdelane, kajti -njemu naj-brže zadostuje tista, ki jo obdeluje. Barut Peter ,i!z Viližana pa j? pustil 1,2 ha zemlje neobdelane in zbežal v Tr-st- Tudi na Škofijah je nekaj takih, toda omenili bomo samo dva. Štefančič Mihael iz III. Škofije je izel-o nasproten ljudski oblasti in ima 20 arov neobdelane zemlje Obdelano nima, ker je ima preveč. Delavce, ki mu delajo, slabo Nova brigada “Naprijed,, na delu v dolini Mirne Prtekli teden je frontno brigado «Prvi maj», ki je delala na melioracijskih delih reke Mirne in so jo sestavljali člani ljudske fronte iz Bujščine, zamenjala frontna brigada «Naprijed». Brigada je že prvi dan dela dosegna lepe uspehe. Prva in druga četa. ki delata pri napeljavi podzemske vodne cevi, tako da se bo voda, ki izvira v vznožju obrobnih hribov Mirne, stekala v reko, sta že prekoračili normo in se tako izkazazli kot najboljši pri delu. Ivan Radin stalno presega normo za 50 odst. Med tem ko ni zaradi težkega in napornega dela doslej na tem sektorju nobena brigada presegala norme.. Brigada «Naprijed» pokazuje vsem ostalim .•brigadam, kako je treba delati za izvedbo našega enoletnega plana. Fromtovci brigade «Naprijed» pa ne bodo ostali pri dosedanjem. Ce bodo ti brigadirji še nadalje tako delali, bodo dosegli še mnogo večje uspehe kakor pa brigade, ki so dosedaj tamkaj delale. Tako bodo s svojim delom odgovarjali na vs'e podle laži in izmišljotine, ki jih širijo o nas revizionisti združeni s setovno reakiijo. -plača in zato so delavci sklenili, da se mu ne bodo več udinjali. Ravno toliko zemlje ima neobdelane tudi Ujčič Dora iz III. Škofije, Ona je zbežala v Trat in še mar ji ni za zemljo. Mislimo, da je vsem jaisn-o, kdo so tisti, ki nočejo obdelovati zemlje. So taki, ki bežijo v Trst, ki črn-ob-orzijanijio, ki na razne načine škodujejo ljudski oblasti. Zavedni kmetje pridno obdelujejo zemlj-o,'ker ved-o, da bodo tudi tako ojačali svojo ljudsko oblast. Tistim, ki niso -obdelan zemlje, je t-reiba ize-mlj-o cdvžell in dati v -obdelavo zadrugam ali pa sindikalnim ekonomijam in delavnim kmetom. Ce -pa t-o ni mogoče, naj si ip-o vaseh ustanovijo frontne brigade, ki naj -obdelaj,o vso zapuščeno zemljo. Tudi vdovam in bplnim -moramo nuditi vs-o pomoč, kajti tu -je razumljivo, zakaj zemlje niso obdelali. Tiste, ki zemlje hote ne obdelujejo, moramo razkrinkati in jih označiti kot škodili /če .ljudske oblasti. V krojačnici »GMilA« v Kopru je zaposlenih 7Q mladih fantov in deklet Meseca oktobra 1948 je tov. Marino Gobfo-o s sedmimi dekleti odprl prvo zadružno krojačnico v našem cikraju. Tov. Marino pravi, da so začeli delati z golimi rokami. Nico imeli strojev, likalnikov in ne diu-gega potrebnega krojaškega orodja. Tovariš Marino in drugi-začetniki te krcjačni-ce se niso ustrašit dela, -ki je stalo pred. njimi. Nabavili so si nekaj strojev, ostale potrebščine s-o prinesli od d-oma in začeli 18. oktobra vztrajno delati. Dela .ie .bilo od vsega začetka več kakor dovolj, -tako da je bilo naših kr-ojačis premalo, da bi mogle ljudi zadovoljiti. Drugo leto se (je začela krojač-nica že širiti, S-ivii-je-vajen-ke, ki .so delale pri privatnikih, so prihajale v t-o krojačnico. Mnogo je prišlo tudi takih, ki niso do tedaj še nikdar -šivale. V -poletju leta 1949. se je -začel v Strunjanu trimesečni tečaj za šivilje, 'iz katerega je krcija-čnica dobila -precej novih moči. Z novim letom 1950 ima krojačnica že 30 šivilij in vajenk. Pred kratkem se je to število še povečalo. Šestdeset deklet in nekaj fantov dela danes v tej krojačnic-i, ki bodo postali dobre šivilje in krojači in bodo tudi ko3 potrebam našega okraja. Tovarišice, kakor Zigante Ada, Fjoreta Medica, Dora Božič in Angela Bartole so si v kratkem času pridobile toliko znanja, da lahko delajo že samostojno. Tudi Miranda Rošet-o, Roža Rikob-on, Mar-ija Kocijančič, Aršiljo Apolonijo, Mar-jela Nor-bedo, Jordan V atova:: in Marija Deponte se pri delu jako zanimajo 'in kaže, da se bodo uspešno uveljavile. Tu in tam se pa opaža, da nekatere tovarišice ne posvečajo dovolj pozornosti svojemu poklicu, ostajajo -doma zaradi malenkosti! Tov. A. Perici in Rik-o-bon Ruža naj vedo, da ni lahko popraviti, ka-r se zamudi v mladih letih,- Videli smo, da je v kratkih dveh letih jz nič nastal -cel kolektiv m'a-di-h in veselih ljudi, ki bodo dali našemu delovnemu človeku kvalitetno izdelana -oblačila. Na žalost pa se uprava OMNI-E premalo zani-ma za to krojačnico. Ce pomislim-o, da šteje kolektiv 70 ljudi, ki se morajo -stiskati vsi v treh majhnih -prostorih, je to že jasen dokaz, da se res ne zanima. Tov.. Marino se je mnogo trudil in predlagal načrt za novo krofjačni-co, ki ga ,ie oddelek za gradnje potrdil in odobril, medtem ko t-ov. Vatovec, direktor OMN-IE odlaša z zadevo že več kot -pet mesecev in čaka, da bi stavbo kupila kaka druga ustanova ;n odstopila prvo nadstropje, ki bi prišla v poštev za krojačnico. Uprava OMNIE naj -preneha z malomarnostjo in uredi primerne in zdrave prostore za krojačnico. čakalnica nove avtobusne postaje v kopru Zakaj naši dijaki zapuščajo šole Bliža se konec šolskega leta in.... to ie tista oguljena fraza, ki jo dijaki naljraje uporabljajo pri zadnji ,šo-lski nalogi, ki se navadno, glasi: »Kam bom šel ob počitnicah?« Ne zamerite, dijaki, če sem ca vam,j pobral' in postavil na pravo mesto! Saj sem bil tudi jaz dijak in morda me poznate? Ne bom pisal dosti o počitnicah, marveč o tisti1 dobi po počitnicah, to je o novem šolskem letu. Toda videli boste, da je to pravilno. Kmalu boste prejeli spričeva'a in boste šli, eni domov, drugi v brigade, a tretji? Ti -bodo šli na-j-brž na delo. Rekli ibodo: »Samo za dva meseca.« Res, nekateri bodo delali samo d-va -meseca, a -drugim se bo šola oddaljila in 'jo ibod-o raje zapustili, -ostali bodo na delu. Zaslužili bodo. in ta: zaslužek jih bo vle- kel, da bodo delali dalje. Ce bodo to dijaki, ki niso .sposobni za šolo, ne fco škode, toda največkrat se zgodi, da so to dijaki, ki se -lahko šolajo, ki so za to sposo-bni, pa nočejo; ali so drugi g -oblji vzroki, ki jih vlečejo v1 delo. Največkrat so temu krivi oblastni organi, podjetja, ustanove itd-, ki dijake podkupujejo s plačami. Pomanjkanje kadrov ie in vsakdo, ki pride iz šole, je dragocen, zato ima takoj profesorsko plačo, bodo rekli nekateri, Saj to je prvi kader in ko,-risti naši skupnosti. To stališče de popolnoma napačno in pomeni zločin nad Ijudistvom. Alj ima Istra kaj višjega kadra? Ne, nima ga, niti vrednega ne. Zakaj pa potem vlačimo dijake iz šol. Danes je dosti ljudi pri nas na službenih mestih, ki ne ipoznaj-o duše Istrana, naši bodoči intelektualci pa ga bodo poznali, ker so sami Istrani, Toda če bo šlo tako naprej, ho naše gospodarsko in kulturno življenje trpelo. Istra mora dobiti na odgovorna mesta svoje ljudi in tisti, ki so danes v šoli, naj se naprej šolajo, saj imajo vse možnosti. Ljudska. oblast jih podpira. Merodajni organi naj poskrbe, da ne bodo šli dijaki- iz šol, naj poskrbi, da jih podjetja ne bodo pritegovala na del-o. -j j pri uresničenju V tej nalogi bom skušala povedati, od kdaj si lahko postavljamo plan, komu -gredo za to zasluge in kako bom sama skušala pomagati, da bo naš plan ne samo dosežen, ampak tudi presežen. Plan smo začeli postavljati po osvoboditvi. Da srno pa do tega prišli, smo se morali boriti. Slovenska 'žemlja je bila prepojena v . teku borbe s krvjo naših najboljših sinov, mož, mater, in sestra. Zavedali srno se, 'da bomo le z borbo osvobc-diii '-slovenski narod in mu dali pravico, da bo lahko stopal ob strani drugih naprednejših 'naroSov. , Tako sej jej tudi- zgodilo. Po osvoilod||''|i -ši,- j;e Jugoslavija ’ začela gradi!'., 'kar 'ji je sovražnik v času borbe porušil. Ko je razpolagala, s' Svoj imi .proizvajalnimi sredstvi in imela v rokah ključno gospodarstvo, je lahko začela z načrtnim gospodarstvom. Tako si je naložila petletni plan, kateri je po nekod izvršen, čeprav sta perd nami še dve leti, od kar je bil sprejet. Jugoslavija posveča največjo pažnjo težki industriji, kmetijstvu in za fem‘ostalim gospodarskim panogam. Nam ni za to, da bi se ona gospodarska veja silno razvijala, druga pa zaostajala. Vse gospodarske veje se morajo istočasno razvijati.■ Naše okrožje je'v izjemmh političnih prilikah. Zaradi tega smo si postavili enoletni gospodarski plan, s katerim bosta povečana obseg in vrednost vse proizvodnje, ki dviga življenjsko raven, tukajšnjega delovnega ljudstva. Plan posveča največjo pozornost -kmetijstvu in zadružništvu, katere- Živijeoje ribičev pod fašizmom ia danes Da bi opisali* življenje naših ribi -čev pod fašizmom, bi morali napisati cele strani. Zaprte so jim bile vse poti boljšega zaslužka in znosnega življenja. Glad in uboštvo je vladalo tudi pri njihovih ognjiščih v tistem času. Ni bilo dovolj le trpljenje za zaslužek ubornega koščka kruha, imenovali so jih «odpadke». Nihče se ni zmenil zanje. Ce so se vrnili prasni z »ribolova, so morali gladovati. Mogoče bo temu kdo ugovarjal in bo rekel: ali niso imeli že takrat nekake zadruge. Res imeli so jih, toda bile so pod pokroviteljstvom fašističnih komisarjev, ki so jih neusmiljeno.Jzžemali. Dnašnie življenje ribičev je popolnoma drugačno čeprav nekaterim marnjačem ne gre to v glavo. Nas pa predvesm zanima boljše življenje. ki" Si ga ribič ustvarja z dnevnim ddlom. Nove ribiške zadruge, ki so jih ustanovili ribiči sami, slonijo na socialističnih' načelih. Imajo nalogo, da razširijo ribištvo ter da ga utrdijo. In to so že v veliki meri naredile, saj so povečale število motornih čolnov in jih opremile s sodobnim ribiškim orodjem. Tudi ribiške flo-tilje so s'e povečale. Ljudska oblast je dala tem zadrugam na razpolago raznovrstna orodja za vse letne čase, tako da imajo ribiči zagotovljen zaslužek tudi pozimi. Naši profesorji se zelo zgražajo nad tem iu-to tudi prav po 'pravici, Oni -vedo, koliko je truda, pre-den .se dpaka Vzgoji in zato naj bi tudi pri' takih odpustih iz šole merodajni činitelji. Pojavilo, se je tudi to vprašanje, da dijaki P° maturi nočejo na učiteljišče. Tudi učitelje moramo imeti domače, zato naj dijaki opustijo bojazen -pred učiteljsko službo, -kajti prav domači učitelji s-o nam nujno potrebni, »Ko borno preživeli počitnice, 3e bomo vrnili v šolo in se učili z več.iim veseljem -kot lani,« tako komčujej-o nekateri svojo šolsko nalogo ,in to je tudi konec tega članka ali naloge, ki bi zaradi jezikovnih napak gotovo -dobila »cvek«, zato pa imejte z njim usmiljenje, ysaj zaradi vsebine. neaiegct. piano mu pomaga s 34.8, celotnih investicij. Nato sledijo še ostale gospodarske panoge: promet, Industrija, družništvo se L.O. zanima . pc.-seb-druaništvo se ljudska oblast posebno zato, ker nista v času fašizma imela možnosti razvoja in ni kapitalistom bilo do tega, da bi pospeševali drobno blagovno gospodarstvo, temveč obratno. Da si bomo s tem planom ogromno pripomogli, ni dvoma. Ker nam primanjkuje delovne sile, imamo težave. Toda tudi to bomo premagali. Ustanavljamo delovne brigade, ki so nam v veliko pomoč. Teh se udeležujemo vsi. Tudi meni j-e do tega, da bi v pianu sodelovala. Učim ,se, kajti tudi to je velik korak naprej in spada v plan. Udeležila se bom tudi udarniškega dela, da bom med onimi, ki se zavedajo svojih dolžnosti in sodelujejo pri uresničitvi plana.-Zato postavljamo tudi norme, katere so velika pomoč in v napredek gospodarstva. Mladinci se vedno bolj zavedamo kako plemenite so naše naloge. Albina Mavrič gojenka Gospodarske šole Slovenci v Tista pred več sto leti V starih časih so imeli sovenskl ljudje v mestih več pr,avie od onih, kj so živeli na deželi, Mesta s-o bila središče napredka. T.u sta cvetela obrt jn trgovina. Z dviganjem proizvodnje ter kulture -se začenjajo mestni ljudje hkrati .-otresati tudi fe,vda - nega jarma. Kot trgovci teri obrtniki se vedno bolj uveljavljajo tudi S.-ovenel. Najde-m-o jih končno tudi na- naj višjih mestih tržaške mestne uprave, Posebno velik ugled v 14. in 15. -stoletju je v Trlstu uživala družina Mireč. Boltežar Mireč je bil n.a ipr. ve-5 let gene-ratoi taj-rjk ter p-ravn: -zastopnik mestnega občinskega sveta. Važno vlogo je igrala tudi -družina Stojan, ki je dala celo vrsto znamenitih mož. Isto velja zopet za na-tednike Bla-gožita. ki so se pozneje pisal Bla-goži-č ter Bla-g-ožica. Člane te družine najdemo tudi med člani mest-nega švet-a- S.oven-c-i, ki só živeli-v centru mesta Trsta, so zadržali svoja -originalna slovenska imena skazi celo 14. in 15, -stoletje in seveda tudi svoj materini jez-ik. Trst je bil v tistih časih precej daleč od Sv. Ivana a!,; pa recimo Skednja. Dejstvo, -da s-o imeli ti Slovenci' svoje hiše in svojo poset prav tam, kjer je bilo še nekaj ostankov^ nekdanjih rimskih patri-cijev,^ kaže, da s-o se zna'i -uveljavljati in -seveda, da jih fevdalci niso mogli .'zadržavati -v podrejenem položaju. O teih slovenskih prebivalcih -govorilj-o mnogo istare listine. V neki listini iz leta 1313. se govori, da ,ie vdova Robide darovala po sm.rt;, svojega moža 1 vinograd kanoniku Andreju. Pri sestavi darilne list-ine je bil prisoten tudi Doane-nik, sin Stoj draga. Distiha iz leta 1342, govori, da je M-ah-or Prosinec prodal v centru mesta 2 hiši, ki stoje poleg drugih hiš, kj so last Konjuše. Lahko tndiim-o, da n-i y tej-dobi -skoro nobene listine, ki ne bi naštevala ljudi -g slovenskimi imeni, V 13. in 14. stoletju smo 'imeli v Tbstu celo vrsto notarjev, ki i-maijo slovenska limeña. Tako na pr. -Stojan Peter (publiais imperia,-li auvtoritate n-otarius), Henrik Me-lec ter MuištegLo. K-o-n-cem 14. stoletja' so se začeli' v Trstu na veliko naseljevati italijanski trge-vci, kar je bil-o seveda negativno za Slovence v centru mesta, ki se začenjajo sedaj po’a-g-oma poiitialijaučevati. Potek poitalijančevanja je deloma razviden iz sledečih primerov iz 14, stoletja: sinu je bilo ime Avancizo, očetu ipa Pribiša, -sinu G-io-vanni, očetu pa Konj ec, sinu Domeni-co, očetu pa Sine,c, sinu Ameriico, očetu pa Prvin. Predniki mnogih današnjih Italijanov v Trlstu s-o bili pač Slovenci. Eno ie -torej, g-ot-ovo: Slovenci hišo prišli v Trst k-ot pastirji ini niti ne v XV. ter XVI, stoletju, 'utaj paud o-uA-ep az aaAura:|i IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Nad šest mtijard kilovatnih ur bodo dajale letno vse vodne sile Slovenije Slovenija ima toliko izkoristlj.ivih vodnih sil, da tol se vsako uro izgubilo 760 tisoč kilovatnih ur energije 'če bi ne bilo še nobene hidro-centraie. Čeprav imamo že precej hidreoentral, se vendar večji del energije še izgublja. Tako je proizvodnja električne energije v Sloveniji leta 1939. znašala komaj 360 milijonov kilovatnih ur, toda' izkoristi] ive vodtnei sile v Sloveniji bi mogle dati na leto 6 milijard 650 milijonov kilovatnih ur, Slovenija je najbolj bogata- republika na vodnih silah. To pokažejo tudi naslednji podatki: petletni p’an predvideva povečanje proizvodnje elek-ener.gije na štiri milijarde 350 milijonov kilovatnih ur. Od tega mora samo Slovenija doseči dve milijardi in tristo milijonov kilovatnih ur. Da bomo izkoristili vse -vodne sile v Sloveniji bi morali zgraditi 121 hidrocentral, to je vsekakor velikanska. naloga, vendar -ne fantastična. Takšne naloge so -program socialistična države. Zato bomo m-crali -zgraditi 56 dolinskih pregrad za zbiranje vode. Ce bi združili vse -večje, ki ¡jih bo 67 in bo v aka vsebovala nad milijon kubičnih metrov vode, -bi smeli -govoriti že o zelo velikem jezeru. JUGOSLAVIJA IMA DOVOLJ MOLIBDENA V rudniku cinka in svinca v Mežici v Sloveniji so postavili nove naprave za proizvajanje rafiniranega cinka, svinca, kalcijevega molibdena in drugih podproduktov. S temi novimi napravami bo proizvodnja molibdena popolnoma krila potrebe jugoslovanske jeklarske industrije. Preganjanje jugoslovanskih manjšin na Madžarskem Madžarske oblasti kršijo najosnovnejše pravice jugoslovanskih narodnih manjšin na Madžarskem in na ta način ustvarjajo pripravna tla ža širjenje mržnje med narodi in za maščevalno politiko proti Jugoslaviji. Madžarske oblasti zatirajo kulturne organizacije jugoslovanske manjšine in onemogočajo na ta način njen kulturni razvoj ter 'sploh ogrožajo obstoj pripadnikov te manjšine. V zadnjem času so zaprli več pripadnikov jugoslovanske narodne manjšine s katerimi so ravnali zelo surovo in mnogo od njih odpeljali neznano kam. Obstoji celo nevarnost množične preselitve vseh pripadnikov jugoslovanske narodne manjšine v notranjost madžarske države. Madžarske oblasti so že preselile ljudi iz nekaterih krajev. Naivečja -skupno poplavljena površina b-o znašala 103 kvad. km vode, zajezeno pa j-o fco 569 milijonov kiuib, metr-ov. Največja akomulacija bo bazen, pri Radovljici, ki bo vseboval 105 -milijonov kub. m vode. Zgraditev hidrocentral bi terjala velike stroške, ki- pa bi jih kma'u poplačala električna energija. Stroški za zgraditev hidrocentral bodo znašali 35; milijard ,in 187 milijonov dinarjev. Tedaj vrednost elektri-čne- 4. junija je bil-o v Skoplju prvo posvetovanje agronomov in tehnikov LR Makedonije. Referat o deiu in vlogi agronomov in tehnikov o socialistični preosno-vi makedonskega kmetijstva je podal ing. agronom Jordan Blaženski pom. min. za kmet. LR Makedonije. On je dejal: «Namesto 26220 ha zemlje industrijskih rastlin leta 1933. je bilo posejanih lani z industrijskimi rastlinami 68.195 ha. Povečane so bile površine tudi ostalih lcultlr izvzemši pšenice. A največ so se povečale površine bombaža, ki jih je bilo leta 1939 za 5.3S0 ha, a sedaj zhašajo 22.300 ha. Tobaka je bilo posejanega 10.000 ha več. V borbi za večji hektarski donos in naglo tehnično izpopolnjevanje so dosegli v Makedoniji dobre uspehe. Pred vojno so uporabili samo okoli 570 ton umtenega gnojila a lani že 8.286 ton, letos pa 13.252 ton. V pogledu mehanizacije poljedelstva .so bili doseženi lepi uspehi. Namesto lesenih plugov, je v Ma- ga toka že v kratkih letih poplača velike investicije. Naši strokovnjaki, ki so proučili izkori-stljive vodne sile v Sloveniji in; izdelali načrte za izkoriščanje našega velikega vodnega bogastva so ugotovili, da se Slovenija uvršča med najbogatejša področja v Evropi- -po vodnih silah. Naša naloga je, da v veliki dobi graditve socializma dvignemo -tudi te sile. | kedoniji sedaj okoli 300 traktorjev, veliko število sejalnic, kultivatorjev in drugih kmetijskih strojev. Usposobljenih je bilo že 260 mladih inženirjev in agronomov, usposablja pa se jih še 1.100 kmetijskih strokovnjakov. 110 mladincev MMo leios pri delovnih akcijsit Pri zveznih in republiških delovnih akcijah bo letos sodelovalo okoli 80.000 mladincev, članov ljudske mladi-ne Jugoslavije. Na avtomobilski cesti,, ki mora biti gotova do konca julija in na gradiliščih Novega Beograda bo delalo okrog 58 tisoč članov mladinskih organizacij. Veliko število študentov srednješolcev in vaške mladine bo delalo na raznih republiških gradiliščih. Pri delovnih akcijah bo pomagalo jugoslovanski mladini predvidoma tudi nad 2000 članov inozemskih organizacij. Površine industrijskih rastlin so dvakrat večje kakor 1939. Pisala /e maršalu Titu da Je 23.maja plan Aleksandra Stratinjevskaja je v tekstilni tovarni «Varteks» prva dovršila petletni načrt. Omenjena delavka ni državljanka FLRJ. Leta 1945 je prišla , iz ujetništva iz Nemčije kot sovjetska državljanka v Jugoslavijo. Od takrat dela v tovarni «Varteks'». Vedno je bila prva pri delu, po resoluciji informbiroja pa je še podvojila svojo delavsko aktivnost. V prteklem letu, odkar so uvedli normirano delo, je bila šestkrat proglašena za udarnico. Omenjena delavka je poslala maršalu Titu naslednje pismo: Zadovoljna sem, da Vas obveščam, da sem 25. maja prva v tej tovarni izvedla petletni plan in kot državljanka Sovjetske zveze stopila v vrsto borcev za izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Klevete s katerimi napadajo Jugoslavijo in njeno partijsko in državno vodstvo, so odvratne laži. O tem. se vsakdo lahko prepriča na vsakem koraku. Tovari Tito, ponos Južno sadje v Jugoslaviji Pri izsuševalnih delih ob reki Sutori so pridobili 26 ha obdelovalne žemlje, kjer bodo goj-ili v velikih količinah južno sadje in aromatične rastline. Prvi pridelek limonov, pomaranč, smokev itd. bo že v jeseni letošnjega leta. Hkrati, pa izboljšujejo zemlijšča za gojenje trt. Tako bo Hercegovina povišala pridelek grozdja nad 9.400 stotov iz predvojne dobe na 25.000 stotov. Površino zemljišča za gojitev trt pa bodo potrojili. V Črni gori so odkrili bogato ležišče svinčene rude V Šuplji steni v Črni gori so pred kratkim odkrili bogata ležišča svinčene rude, ki obsega dva metra debelo plast. Rudnik bo lahko obratoval s polno paro čez nekaj mesecev, ko bodo dogradili 30 kilometrsko cesto med Boljancem in Gradcem in žičnico od Gradca do rudnika, ki bo dalga devet kilometrov. V Jugoslaviji .bodo v prihodnjih mesecih premestili 100.000 delavcev in predvsem uradnikov s svojih sedanjih službenih mest v tiste panoge gospodarskega delovanja, kjer je večje pomankanje delovne sile. Ta ukrep ima po drugi strani namen omejiti birokratski aparat. Omenjenih 100.000 delavcev bodo za-pposlili v panogah takoj in po njihovih sposobnostih. je danes biti državljan Jugoslavije, zato prosim, da podelite meni in moji 13 letni hčerki jugoslovansko državljanstvo, ker na tej zemlji prispevam svoj del za izgradnjo socializma. Ostati hočem zvest graditelj socializma in borec za zmago in resnico. Omenjeno tovarišico So Nemci odvedli v ujetništvo kot članico Komsomola od leta 1927. in članico VKPb od leta 1932. PO JUGOSLAVIJI REKA — Danse je prispela v Reko skupina jugoslovanskih izseljencev iz Združenih držav Amerike. Ostali bodo v Jugoslaviji za dobo treh mesecev, da si ogledajo svojo domovino. Skupina te hizseljencev bo ponesla nekaj kratkometražnih filmov o življenju in delu v Jugoslaviji. — O — ' BEOGRAD — Jugoslovanska industrija lanu in konoplje je že izpolnila plan proizvodnje za prvo polletje tekočega leta. Načrt je Bil uresničen 25 dni pred rokom. — o — TITOVGRAD — V Črni gori so začeli z žetvijo pšenice. To deželo so pred vojno smatrali za nepriklad-no za pridelovanje žitaric. — O — ŠIBENIK — Tovarna aluminija v Lozovcu pri Šibeniku je začela proizvajati posebno kovino, mešanico aluminija in silicija, ki je potrebna za izdelovanje motornih glav m drugih delov tovornih avtomobilov. — O — LJUBLJANA — Nova kemična tovarna v Podnartu pri Kranju, je začela proizvajati nekatere vrste kemičnih izdelkov, ki so potrebni za težko industrijo. To tovarno bodo povečali tako, da bo lahko dobavljala kemične proizvode vsej jugoslovanski industriji. — O — REKA — Prekooceanski parnik «Dubrovnik», ki je bil v aprilu tega leta poškodovan zaradi požara, So popolnoma popravili v ladjedelnicah na Reki. Parnik je začel svoja redna potovanja. ^ — O — ZAGREB — V Zagrebu je začela obratovati moderna mlekarna,_ ki je največja na Hrvatskem. Vse naprave so postavili tamkajšnji delavci brez pomoči tujih tehnikov. — O — LJUBLJANA — V Sloveniji se je zadnje čase živinoreja znatno dvignila in presegla predvojno raven. Čeprav je bilo med vojno uničenih 30 odst. drobnice, presega danes ta sektor živinoreje 135 odst. predvojno raven. Hlllllll[llllil!llllllli]lil¡lll!l!il[lill!II!ll[IH!!H!l!IHIiliniHIU!llllll¡l!l!flll!l]llil!ll¡¡¡¡llll)l!IIIIUIllll!l!!IMIIIIIIl¡l!ll!llll!ll¡llll¡IIHIflimill¡l!lllll!IHIIIIIil1IINlllllH Jugoslavija in Grčija Maršal Tito je v svojem govoru pri zasedanju Ljudske skupščine Jugoslavije dne 27. aprila sporočil, da je jugoslovanska vlada sklenila napraviti določene ukrepe za normalizacijo odnosov z Grčijo. Jugoslovanska vlada je med tem že imenovala dosedanjega upravnika poslov v Atenah Serifa Sehoviča za svojega poslanika v Atenah; grška vlada pa Demetra Papas'a za grškega poslanika v Jugoslaviji. Vsi jugoslovanski narodi in tudi prijatelji miru in mednarodnega sodelovanja so pozdravili ta dogodek, ki prispeva k mirb. Z Grčijo že od leta 1946 .nismo imeli več uradnih diplomatskih stikov. Zadnji naš poslanik na grškem dvoru je bil dr. Izidor Cankar. V dobi monarhofašistične diktature, posebno, dokler ^ je divjala državljanska vojna v Grčiji, ni bilo misliti na obnovitev rednih diplomatskih odnosov. Pogoji za to s'o bili dani šele po končani državljanski vojni in po volitvah v novi grški parlament, ki so bile letos v marcu. Grško ljudstvo se je tedaj kljub pritisku monarhofašističnih oblasti izreklo proti nadaljevanju izredne» reakcionarnega kurza tedanje vlade v notranji in zunanji politiki. Komunistična partija Grčije sicer ni mogla postaviti svojih kandidatov za volitve, vendar ni dvoma, da so glasovi njenih pristašev odločilno vplivali na izid volitev in novi položaj v Grčiji. Na krmilo oblasti so prišli predstavniki strank demokratičnega centra pod vodstvom bivšega generala Plast-irasa. Tako je napočilo novo obdobje v grški politiki in s tem tudi možnost obnovitve rednih diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Obnova rednih diplomatskih od- nosov med Jugoslavijo in Grčijo je prvi korak k normalnim odnosom med obema državama. Urediti pa bo treba še vrsto zelo važnih in perečih vprašanj, preden bomo mogli govoriti o dejanski ustalitvi odnosov in dobre'm sožitju med narodi obeh držav. Jugoslovanske narode zlasti zanima usoda makedonske narodne manjšine v Egejski Makedoniji. Od pametne ureditve tega problema bo v marsičem odvisen nadalnji razvoj ornosov med obema državama. Za enkrat je pričakovati predvsem vzpostavitev železniškega in poštnega prometa med obema državartia, kakor tudi zopetno odprtje jugoslovanske svobodne cone v solunskem pristanišču, s eemčr bo olajšan naš gospodarski promet z inozemstvom, in prebita nova vrata v gospodarski blokadi držav vzhodne Evrope pod vodstvom Sovjetske zveze proti Jugoslaviji. Ureditev odnosov med Grčijo in Jugoslavijo bo rešila tudi vprašanje otrok, ki so se med državljansko vojno zatekli k nam. Najnovejši razvoj položaja na Balkanu Sovjetski zvezi in njenim oprodam nikakor ni- po godu. Nov plan laži in obrekovanj se je sprožil proti Jugoslaviji. Vsaka akcija, ki stremi po pomirjenju na Balkanu, zmanjšuje namreč teren za politične špekulacije, spletke in mešetarjenje, ki se jih tudi sovjetska politika tako rada poslužuje v mednarodnih odnosih. V tem pogledu so se informbirojevske države znašle na isti liniji z Caidarisovo reakcionarno ljudsko stranko in d mednarodno reakcijo. Informbirojevski propagandni aparat jepo slal v svet naravnost gorostasne izmišljotine, da pripravljata Jugoslavija in Grčija razdelitev Albanije, da je bil med maršalom Titom in Plastirasom sklenjen tajen dogovor proti nedotakljivosti grškega ozemlja, da se pripravlja ustanovitev osi Beograd Atene in celo osi Jugoslavija - Grčija - Italija - Avstrija - Turčija. Razburjenje, ki je nastalo v informbi-rojevskem taboru zaradi obnove rednih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Grčijo, je pač najboljši dokaz, da je Jugoslavija na pravi poti in da so zopet prekrižani načrti in naklepi, ki so jih kovali in jih še kujejo proti Jugoslaviji v moskovski kovačnici. Zdravi in razumni odnosi med Jugoslavijo in Grčijo, ki so bili v preteklosti skaljeni predvsem po zaslugi sovražnikov obeh držav in kalilcev miru na Balkanu, bodo krepak korak k pomirjenju na Balkanu in hkrati doprinos k miru, ki si ga vsi želimo. SEDEM DNI PO SVETU lim!i!!llllil!Iili!li!!!l!li!¡n!illiIlíili!lll!;il¡miHllililinií¡IU!Hnilliii!IIimii>9 3|{(^i!{lUiHlliiniHlžtiilIIi!!l^lli^J2l!HH!HI!H!l!it!ti!lKt!!|i}!!!!i!U!!!;il!Hl po Odpor aacionalisti&iUi čet 18 na Kitajskem se bliže koncu PREGANJANJE KOMUNISTIČNE PARTIJE NA JAPONSKEM Med delavskimi in študentovskimi krogi levice, vedno bolj narašča ogorčenje zaradi ofeod-be, ki jo je izreklo ameriško sodišče proti 8 Japoncem in :zarad:j prepovedi Ljudskih manifestacij. Glasilo japonskih sindikatov »Zenr-oren« ob. tožuje vlado, da hoče spremeniti Japonsko v tujo kolonijo. »Progla, ki so ga objavili v časopisih pravi med drugim: Proti fašistom, in njihovim pomagačem moramo združiti vse demokratične sile sveta. Obsojeni domoljubi, zaključuje pro!g'as, so se borili za ¡nir v svetu in narodno neodvisnost«, V izjavi, ki io je dal po radiu, je japonski minister Koshida izjavil, da je prišel čas, da se prouči vprašanje prepovedi komunistične partije Japonske. Japonska vlada bo — očitno na zahteva okupacijskih oblasti predložila na prihodnjem zasedanju parlamenta zakonski osnutek o prepovedi japonske komunistične, partije. Japonski minister za pravosodje je izjavil, da zavisi sprejetje'ali zavrnitev tega osnutka' od rezultata volitev. Opazovalci poudarjajo, da so vse opozicijske stranke brez razite proti prepovedi komunistične partije' Več predstavnikov japonske socialistične stranke, se je že izjavilo proti načrtu vlade, da prepove japonsko komunistično partijo. Generalni sekretar socialistične stranke Ineirje Assanuma, je izjavil' dopisnikom časopisov, da prepoved komunizma ni mogoče iz treh razlogov in sicer: 1. Japonska ustava prepoveduje, da bi bila kakšna stranka postavljena izven zakona, samo iz ideoloških ozirov. 2. Voditelji kompartije nis6 za svoje namene nikdar uporabljali silo. ', 3. Izločitev kompartije bi povečala sedanjo zmešnjavo na političnem polju. Mac Arthurjev ukrep je napravit splošno globoki utis. Politični krogi se sprašujejo, ali ni to morda samo uvod v nadaljne ukrepe, ko bi tudi fonnaino prepovedali kom-partijo. Na splošno se strinjajo vsi opazovalci v tem, da so poslednji ukrepi proti članom joponske kompartije praktično prepoved stranke in ne čistka, kakor to skuša prikazati japonska vlada. Na vsak način pa bo boj Joši-dove liberalne stranke in vlade proti komunistični partiji in komunizmu aplrih naletel na velik odpor, med drugim na odpor socialistov, predvsem pa na odpor komunistične partije, ki se bo borila tcv komunistov v vladni Službi. proti katerikoli ločeni nrrbvni po? godb; z zahodnimi silami brez ljudske republike Kitajske in Sovjetske zveze. Komunistična partija Japonske se bori odločno tudi proti gradnji ameriških vojaških oporišč na Japonskem. Iztrebljenje Koiiislov v Panami PANAMA — Tajna vladna policija je prejela polnomoč- za iztreb-Ijavanje komunistov in komunističnih simpat^erjev iz državne uprave. Dekret, ki so ga izdali v tej zvezi, je osnovan na sklepu z dne 29. aprila, ki praktično' postavlja kompartijo izven zakona. Ta dekret pa so sedaj izpopolnili z novim dekretom, ki prepoveduje zaposli- MINISTRSKI ŠKANDAL ¥ ITALIJI V Trsta vsaki dan novi brezposelni V mehanični delavnici SALDA v trstu je sedem delavcev prejelo obvestilo, da so odpuščeni iz dela zaradi pomanjkanja naroči). Vsi delavci, fcj so začasno še zaposleni - TlUS1l V tej delavnici, delajo z manjšim delavnim urnikom. Ko so sc prizadeti delavci obrnili do lastnika delavnice in zahtevali nai bi preklical svoj. ukrep o odpustih iz dela, Jim je odgovoril, da bo v primeru pomanjkanja novih naroči! primoran odpustiti še druge delavce. Ministrski škandal v Italiji je izzval „v javnem mnenju pravi val ogorčenja, Demakristj-anski poslanec Ettore Viola je predložil poslanski zbornici .svoje obtožbe proti Giusepu Spa-taru, italijanskemu ministru za pošto, telefon in telegraf in proti, nekaterim drugim demoikriistjanakim poslancem, zaradi zlorabe svojega vpliva. Viola je obtožil Spatara, da je v času, ko je bil direktor italijanskega radia določil 40 milijonov lir za gradnjo radijske postaje v Pescari samo zato, ker je dama iz tega kraja. Iz 'istega razloga je določil še nadaljnjih 400 milijonov lir za druga dela v območju Fes-care, Dalje je vprašal za pojasnilo, kako Je 'bilo porabi jenih v tekočem letu 7 mi-Ija-rd lir Za italijanski radio, Po-■ temi je Ettore Viola obtožil de-mo- kristjanskega. poslanca Paolo B-ono-m-ija, da si je. prisvojil okrog 50 milijonov lir z nekim »taiinstvenim poslom«. Poslanca Giocoma pa je obtožil, da je na .svoj račun prodal časopisom papir,’ ki je bij uvožen iz Sovjetske zveize1 in bil namenjen za uporabo na ministrstvih. Agencija Centra! News javlja iz Kim-Men-a, , da so opazili velika koncentriranja nacionalističnih čol- ■ •nov v Utusi, najbližnjemu središču nacionalistične baze Kim-Men-a, ki bo v ajkrajšem času padla v roke ljudski vojski. Vojaški opazovalci menijo, da bodo nacionalistične čete zapustile otok brez bojev, kakor so že napravile v Chiussanu in skoraj v vseh drugih krajih. Številne nacionalistične edinice so prešle na stran kitajske ljudske vojske. Kitajski nacionalisti so s topovi obstreljevali britanski parnik «Čutig King», ki je pluli med Amoyfem in Hong-Kongom. Po, poslednjih vesteh je bilo pri tem ubitih šest potnikov, šest pa ranjenih. Ranjen je bil tudi en član posadke. Zunanji minister ljudske republike Kitajske Cu En Lay, je posal generalnem utajriiku Organizacije združenih narodov brzojavko, v kateri zahteva izključitev nacionalističnih predstavnikov iz Mednarodne organizacije deia in iz Komisije za mednarodne pravice. -Kitajski zunanji -minister opravičuje v brzojavki to zahtevo s tr- FENJiANG —1 Kakor javlja Korejski tisk, sq partizanske edini-ce južne Koreje samo v mesecu aprilu mobilizirale nad 65.000 mož od katerih jih j e 1400 prišlo iz vladne vojske in policije. Taka ss Amerika Sori za mir Ameriški zunanji minister Ache-son je izjavil članom senatne koza zunanje zadeve in članom komisije za oborožene sile, da morajo Združene države Amerike še naprej dajati vojaško pomoč zapad-ni Evropi in tako preprečiti vsakršni napad na severno atlantsko področje. Nadalje je dejal: «Ce kdo od nas osiabi, 'ali če zmanjšamo našo pomoč, bi bil rezultat lanko katastrofalen. (Nadaljevanje in konec) Ena izmed velikih prednosti te >ombe je tudi ta, da je rušilna sila domske bombe omejena s tako ime-lovano kritično količino. Bombo ahko namreč-napolnimo z razstrelivom samo do določene mere čez to nero pa množina uranija in plato-, lija eksplodira spontano. Rušilna noč vodikove bombe pa vsaj teoretično nima nobene meje. Bombo ¡ahko izdelamo iz vsake količine vodika. Prava me"ja njene velikosti in moči je odvisna samo od sredstva, s katerim jo prenesemo do kraja eksplozije. Tako n. pr. od nosilnosti motorne zmogljivosti letala, ali pa zmogljivosti podmornice. Saj vemo, da se ta bomba lahko dobro uporablja tudi na morju proti ladjam. Kot je omenil neki ameriški senator v diskusiji v senatu, bi lahko sovražna podmornica, ki bi bila opremljena z vodikovo bombo in bi se ji posrečilo pri-pluti v newyorako pristanišče v trenutku spremenila v prah in pepel ves New York z vsemi njegovimi prebivalci. Ameriški znanstveniki in ameriška javnost sploh zelo odkrito obravnavajo podrobnosti v zvezi z vodikovo bombo. Oni pač menijo, da njeno izdelovanje ni več skrivnost, kdor ima v svojih rokah skrivnost atomske bornbe, ta lahko izdeluje Še hujš akot atomska bomba tudi vodikovo bombo. Tehnični prh ces izdelovanja je sicer precej drugačen, toda ni prav nič bolj zamotan in tudi ne dražji od procesa izdelovanja'navadne atomske bombe. Razen tega ima vodikova bomba e to prednost, da so na svetu velikanske množine vodika, medtem ko so ležišča uranija, ki ga" rabimo za atomsko bombo, omejena in zelo redka. Ameriški tisk, ki iiče, 'la ima Sovjetska zveza že atomsko bombo, meni, da bo kmalu začela, ali pa morebiti že izdeluje tudi vodikove bombe. Z OBOROŽEVA.NJEM NE BOMO DOSEGLI VARNOSTI 2e takrat, ko se je po svetu raznesla vest o prvi vodikovi ali super bombi, je nastal poplah. Nobeden ni vede! odgovora, kakšna rešitev naj bi bila pred to bombo. Mnogi so govorili, da je bilo treba znova poskusiti vzpostaviti učinko-be. To so obsodili tudi tevšilni drugi .strokovnjaki in znanstveniki iz vsega 'sveta’ Najhujše obsodbe pa vito mednarodno kontrolo nad proizvodnjo atomske energije. Nihče -pa seveda ne more tajiti, da bi se lak poizkus tudi posrečil. Ce bi se vse države javilo' zavezale, da ne bodo izdelovale atomske bombe, bj imeli poroštvo, da je nobena, ne izdeluje. Dokler pa tega ni, pa lahko računamo4,, da jo izdelujejo Anie-rikanci na skrivaj pa seveda še Rusi in še drugi. Organizacija Združenih narodov se že tri leta bavi i vprašanjem mednarodne kontrole nad atomsko bombo, toda vsi poizkusi, ki so vodili k skupni rešitvi, so se razbili. Človeška zavest pa se čedalje bolj upira uporabi atomske bombe v vojni. To ni Samo zavest navadnega človeka, ki bi bil naprej in najbolj izpostavljen strahotnemu učinku atomske bombe. Uprla se je tudi zavest tistih, ki so pripomogli k odkritju in tehnično pripomogli k proizvodnji atomske energije. Federacija ameriških znanstvenikov, v kateri so tudi mnogi znani atomski strokovnjaki, ie odločno obsodila proizvodnje vodikove bom-je izrekel slavni učenjak Albert Einstein, za katerega pravijo, da je dal med vojno prvi Rooseveltu idejo o atomski bombi. Einstein je re- kei: da je radioaktivno zastrupljanje ozračja in s tem uničenje slehernega življenja na zemlji v področje fehmčnih možnosti. O tem, da bi pa dosegel varnost z oboro-. zevanjem, pa je Einstein rekel, da ;ie to katastrofalna iluzija. Zahteval je, naj človeštvo napne vse sile, da bómo dosežni miroljubno sodelovanje vseh narodov sveta. " A ¡onírico orožje je najstrašnejše sredstvo vojne obhrožitve in uničevanja, ki sojih .doslej"iznašli, toda tudi to- orožje "ne more biti glavni regulator za movb. vojno. To je pokazala minula vojna, ko so tudi brez atomskega orožja uničili milijone in miuijoñe ljudi, ter razdejali svet. «Zafp tudi ne gre samo za vprašanje prepovedi atomskega orožja, marveč tudi za vprašanje oborožitve sploh» ... je izjavil prejšnji teden novinarjem pri organizaciji Združenih narodov maršal Tito. »Nestevilne deklaracije in propagandna gesla, marveč, dejanja lahko pokažejo, kdo' je za mir in kdo ni, in sarno dejanja lahko privedejo do miru. Zato nam številne deklaracije ne morejo jamčili, da bi atomsko silo uporabili rajši v miroljubne namene. Zato zahtevamo dejanja in še enkrat dejanja. Hočemo mir, ta pa je cilj milijonov ljudi ditvijc,-da je zvezna vlada Iju-dsk; republike Kitajske edini opolnomc čmi predstavnik kitajskega iiuds.tv in da reakcionarni Kuomintanšk klika nuna nobene pravice pris-s Ivova ti delu pri raznih organizmi. Organizacije združenih narodov. Predavanje liiliaoisa v Farter Znani britanski javni delavec Zii-iiacus je' imel pred dnevi v Klub . za- (proučevanie zunanje politike v Parizu predavanje o komunizmu in demokraciji v Jugoslaviji, Ko jo prikazoval razve i odnosov rnefi Sovjeti ko zveizo rn. Jugoslavijo, se je Zilkazus oprl z'avti na razgovore, ki j jh je imel z voditelji koro ■ informiitičniih dežel im komunističnih partij (pred resolucijo Ini-orm-biroja. Zilji a eus je rekel: »Vsi t:i vodje na Poljskem, Češkoslovaškem, Francoskem im drugod so govorih o stalnem razvoju, svojih partij r dežel ter predvidevali potrebo i-m-ožn-ost, da se igre na .svojevrsten način v socializem. Sam Stalin, j dodal Zjiiiaiçus, je dejal v Socju o * prilik i obiska grli i e laburistični. : poslancev v Sovjetski zvezi let;: 1947., da Kom-mfo m ni nova Kominterna. temveč samo konzultacr 5,ko in povezava : o telo komuni stičnih partij, k; so postale svobodne, da sc voljo -same in o ! (katerih so mnoge prevzele obdaš!.. Med tem, je nadaljeval Zililacu ,pa se s pomočjo Kominforma .Sovjetska zveza meša vse bolj y notranje zadeve i; m infami ¡stičr. 1 . dežel, kar je pred yigem poka-za slučaj. Jugoslavije-, Jugoslavija s je edina lahko urc’a hege-momstič-nom težnjam Sovjetske zveze zato. ker je organizirala vse mase, vs -ljudstvo v borbo proti fašizmu ustvari’a svojo vojsko in, ljudsko-oblast, V obrambi ].iud ike revdlucije i: neodvisnosti stoji z -maršalom Titom vce jugenlc-Vahslko ljudstvo o izjemo’redkih realvCi-Oiriarjev in in foi-ir.ibircijecev. Razdor s Kominfor-motn je pomagal Komunistični pa: tiji J-uig-caavije, da se otrese in osvd&di mnogih negativnih sovjetskih metod, Jugoslovanski voditeli ustvarjajo široko p-cidiagd demokra -tizacije. V gospodarstvu in političnem življenju sodelujejo in upravljalo -najširše ljudske množice. Državni centralizem je likvidiran. Kulturni de-Bavci imajo čir-oke' možnosti svobod nega izražanja misli in diskusije ... vseil vprašanjih kulture umetnosti; in politike. ICratke vesti „ .« NAPOLI — V mreži nekega ribiča, ki se je u tari J na Na-p-olsk.' ulici, so našli eksplozivno orodje., ki naj. bi eksplodiralo ob mimohodu vojaških edin,le o proslavi četrte Obletnice pro-g'aiitve itajijaii—i s-k-e -republike. , — ° — TOKiO — Velik požar je uničiti polovico -mesta Takanosu v sever nem predelu otoka Ho-nsiu, Poza -| je -nastal v neki delavnici pri po- (Exoascus). Hruške je napadla .«Hrušhina mešica». jabolke (posebno v dolini Rižane) pa «Jabolčni zavija;» (Hyponometv ta malinela). .Da je malomarnost s strani KLO, ki,.niso opazili pravo,- programu. Pred vsem moramo pože-če žito stoji preveč časa neomla'e-ti in omlatili zgodnjo penjco. in zlasti pa semensko. Nato pridejo ostale žitarice. MLATENJE IN SHRANJEVANJE ŽITA Cim je žito požeto in povezano v snope, ga spravimo v kope. Skrbeti moramo, da se čim prej posuši in spravi v varno zavetje. Večkrat se je že zgodilo, da je takoj po žetvi nastopilo deževno vreme in da se' je dosti žita skvarilo ih se kar v kopah. skalili). Pred žetvijo naj bodo vse „mlatilnice-v dobrem Stanjuá Na to- 'opozarjamo vse tiste faktorje; ki irr.ajo nalogo pripraviti mlatilnice in izdelati plan mlačve. Vsakemu kmetovalcu je dobro časno pojav teh bolezni in izdal-posebne ukrepe za škropljenje sad nega drevja z arzenali. Verjetno je. da bo sušno vreme še v nadalje trajalo. Suši radikalno pomaga le dež, vendar lahko - s agrotehnič vin' ukrepi če že ne uničimo, vsaj omilimo škodljivi upliv tega negativnega faktorja v kmetijstvu. Zalivajmo pravilno povrtaiae Kakor skoro vsako leto, je tudi letos prišla suša. Rastline brez vode, posebno pa povrtnine, hirajo, venejo in končno se posušijo. Vrtnarji, ki le morejo, jih zalivajo. Ne ravnajo pa se vsi pravilno pri tem tako važnem opravilu. Večkrat se ce ■ lo zgodi, da se ravno z zalivanjem rastlini več škoduje, kakor pa koristi. Ne bo odveč, če podamo -tistim, ki tega še ne vedo, nekaj nasvetov. 1) Vod-a, s katero zalivamo, naj bo nekoliko mlačna. Zato napredni vrtnarji uporabljajo vedno pri zalivanju vodo iz bazenov, nikdar pa ne kar naravnost iz vodovoda. Ce nam ni mogoče vode prej segreti, pa moramo zalivati zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se je zemlja že malo ohladila. 2) Pred1 zalivanjem, zemljišče nekoliko okopamo, ker na ta način zemlja lažje upija vlago in ta prodre globlje. 3) Zalivajmo raje poredkoma, a zato temeljiteje. Po zalivanju se .napravi na površju tenka plast (skorja) in to maramo z železnimi grabljicami razbiti. Na ta način preprečimo izhlapevanje vlage iz zemlje in ob enem rahljamo zemljo in uničujemo nadležni plevel, ki črpa iz zemlje vlago in hranilne snovi rastlinam. 4) Ce uporabljamo pri zalivanju gumasto cev, naj ima ta razpršiI-nik, ki čim bolj oponaša dež. Z gumasto cevjo brez razpršilnika se dosti vode razgubi in zemlja se preveč zbije (nastane enako kot pri močni plohi na površini njiv trda skorja). Dr. J Nasvet Vinske madež-e odstranimo iz svilenih in suknenih tkanin z beazo-je-vo tinkturo, ki jo razredčimo z vodo, ter z njo namakamo madeže; če so barve občutljive, uporabimo raztopilo pepelike. s katero ovlažit-jemo madeže, tkanino pa zavijemo-v platno, ter jo tako posušimo. To ponavljamo tako dolgo, da madež izgine. znano, da se pojavi pri pšenici takoj po žetvi in v času, ko se žito suši na polju «žitni molj» (pimpi-nella). To je najhujši uničevalec žita v skladiščih. Se naglo razvija, no. Torej . potrebno je, da se mla tev pravilno organizira in v najkrajšem času izvrši. Pri mlačvi -ž!* ta moramo paziti, da nam zrnje ne ostaja v slami. Druga nevščenosl pri nekaterih mlatilnicah pa je ta. da se preveč zrnja zmečka. Ce ti hoteli tako seme uporabiti za setev, bi ga morali imeti velike količine. Mogoče-bo tudi letos primer «snet; Jjivosti». Pri mlačvi moramo paziti, da nam bolano žito ne okuži zdravega in zato moramo snetljivo žito omlatili, ko dokončamo mlalev zdravega žita. Mlatilnico pa moramo po mlačvi bolne pšenice dobro očistiti". Ko mlatimo s-emensko žito, moramo paziti, da se to ne pomeša z ostalo pšenico. Najboljše je, da s'e začne mlatev s semensko pšenico, ... Jože Umer iz Semedelo je pripovedoval ih tudi pokazal, kaj je v.se nasadil in kakšne muke ima letos kmetovalec z obdelavo zemlje. Rekel mi je, da se zalivanje ne '-.plača, ker je voda predlaga Ali obda’at L le mora, ker noče imeti neobdelane prazne zemlje. »Boli one srce,« je rekel, »gledati neobdelana polja in vinograde, posebno še, ker vem, da je potrebno za vse nas, da se zemlja obdela Letos nismo krivi mi, če je mah' pridelkov. Obdelal sern vse in tudi zalival.« Isto sta rekla tov. Sabadin Lean-der in Sabadin Karel, Vsi kmetovalci so zaskrbljeni, ne samo zaradi tega, ker ne bodo imeli dovolj pridelka, ampak tudi zaradi tega, ker zadruge ne bodo mogle izvršiti plana odkupa- Kmetje se tudi pri- , tožu.jejo, da se je pojavila na trtah neka posebna bolezen hrtevičanje listja. Ne poznajo niti zdravila za to bolezen. Šetajoč se med vinograd,j in travniki, smo razpravljali o marsikaterih problemih našega kmetijstva, govorili smo o zgodnjih in poznih pridelkih, o tem kateri pridelki so bo’j donosni za našo zemljo in kaj bi bilo treba podivzeti za izboljšanje zemlje. Zemlja, potrebuje mnogo hlevskega gnoja- Živine pa m dovolj. K pripombi, da bi morali mesto žita sejati deteljo in si .tako pridobiti potrebno krmo, pa je treba dodati, da vprašanja stelje ni lahko rešiti. Žlebove, grape in druge goličave bi morali zasaditi z listnatim drevjem, ki hitro raste, nudi obilo stelje in morebitne sadeže. Prišel bi vpošte-v predvsem pitani kostanj, ki poleg stelje nudi. sad, kole za vinograde in les za, kurivo. Naloga kmetijskih zadrug .ie, da promčiio vsa vprašanja, ki se nanašajo na gospodarski načrt in sestavijo izčrpna poročila nadrejenim organom s predlogom potrebnih ukrepov, ki naj bi se podvzeli. Da b:; na našem ozemlju ublažil sušo, bomo morali zasaditi z drev-* jem vsak najmanjši kotiček zemlje. Na krajih, ki so odprti vetru, naj se poleg listnatega drevja zasadijo tudi široke ciprese v obliki meje af j živega zida. Več takih zaporednih živih gozdov b.i vplivale blagodejno na rastline v vetrnih dneh. Zadruge bod-o morale v tem slučaju skrbeti za potrebne sadike. Kmetovalci se tudi pritožujejo, da zaradi čeačega menjanja zadružnih kadrov v zadrugi n,j na razpolago dovolj kmetijskega orodja, do-čim je dnigega na pretek. Leto-, se baje po nekaterih zadrugah ne dobijo kosišča in tudi ne -brusilnih kamnov. Zadruge bi morale ,bo'j paziti, da isi nabavijo tako orodje nekaj, čaa prej predno ga kmetovalec potrebuje. Ce zadruge ne bodo imele pravočasno potrebnega orodja, tudi kmetje ne bedo mogli KAČJI PIK V naših krajih živi zelo strupena kača modras, katere p:k je nevaren za ljudi in.živali. Pičeno mesto prične otekati, barva kože pa se spremeni iz rdečkaste v temnomodro. Pojavijo se motnje v srčnem delovanju kakor tud' težko d.ha-nje. Najboljše zdravilc je proti kačji serum (injekcije). V sili moramo prevezati ud, ki ga je pičila kača, tako, da preprečimo odhod strupa proti srcu. Po možnosti rano razširimo, da odteče nekaj krvi in z njo tudi strup in da jo dobro razkužimo s kaljevim hipermanganatom Kot notranje zdravilo uporabljamo alkohol. CEBELNI, OSJI ALI SRSENOV PIK Nevaren je edino, če je žival pičilo večje število teh žuželk. Znaki so: velike bolečine, otekline, potenje, tresenje, srčno bitje in slabost. Kot zdravilo uporabljamo mrzle obkladke, drgnemo rano s salml-jakom ali šloanoni, notranji zdravili pa sta kava in alkohol. DIM Ce vdihavamo dim v večjih količinah, posebno pri požarih, dobi mo vnetje nosnih m plulnih sluznic, dihanje je teže, čim globlje so pokvarjene ozdoma poškodovati), dihalni organu V težjih primerih se vnamejo dušniee in je zdravljenje dvomljivo. Kot zdravilo služijo inhalacije (vdihavanje) blkarbonalne sode in injekcije kofeina, potrebna sta tud; mir in čisti zrak. MODRA GALICA Zastrupljanje se pojavlja večkrat v vinorodnih krajih, kjer škropijo trtfe z modro galico in potem nje listje pokladajo živini.. Znaki so: vnetje ustne, črevesne in želodčne sluznice, griža, kolika in bruhanje. Protistrupi so beljakovine, mleko, žveplo, železo v prahu in olje. Žetev je na pragu, žito je rumeno po njivah in skoro bo prišla na vrsto najbolj zgodnja pšenica «menta-na». Gre za naš vsakdanji kruh in. zato moramo žetvi in miatvi posvetiti či mveč pažnje. Naši kmetje pri tem v marsičem grešijo in zato ne bo odveč, če. jim o lem važnem opravilu podamo nekaj nasvetov in navodil. Prva skrb kmeta in zadruge bodi, da se že pred žetvijo odloči, katero vrsto pšenice moramo pustiti za seme. Lepe, zdrave in dobro izbrane posevke ne smemo uporabiti za prehrano, moramo jih izbrati za seme. KLO in zadruge morajo semensko blago oddati v zamenjavo Za mer-kantilno blago. 'Seveda ec pri lej zamenjavi upošteva razlika med eno in drugo kvaMefb sesgena. Torej glavno, je, da se pred žetvijo določi, kaj se mora.pustiti za seme. Semenska pšenica naj se posebej omlali in shrani. Nekaf nasvetov o žetvi in miatvi žitaric iBitmgl ,, Istrska in tvo/B popotnikova iorba Ena o našem prometa £?#*©/» eBegSe Z veseljem prebiram naš tednik 'd strani do strani ter ugotavljam, ■ a je vsestransko napredoval in se '/boljša!. Zlasti se veselim in Iko- aj čakam, kdaj bo prišla nasledr , Ja' številka, odkar si uvedel novo a zelo zanimivo .rubriko »Iz popotnikove torbe«. Povem Ti po pravici, da so vsi moji znanci, prijatelji ter drugi, katerimi sem .se razgovarjal, prav vse prečrtali, kar je v Tvoji srbi bilo napisanega, le žal da je vae prekratko. Na vseh obrazih sm čital, da ,si .žalilo čim več eian-i:;oy| iz popotnikove torbe, ki ne : smo razveseljujejo delovne ljudi v našem okrožju, temveč jih tudi zpodibuij a jo k deiu. Prav je, da ■ .drihaš po napakah, da čitaš bukvi- ■ e tistim, katerim so potrebne in ‘ o z namenom, da se popravijo, ’/.si moramo iti skupno naprej in .3 truditi, da bi bilo naše delo čim ulj uspešno za dobrobit skupnosti, -e ipa samo posameznikov. Kot zvest čitatelj Ti želim, da t i rubriko »Iz popotnikove torbe« e razširil, da bi, kakoru se to po ‘O NAŠIH NAVODILIH BOS PRI-OBIL SAMO PRI ENEM ŽGANJU ZA DVA »ISTRSKA TEDNIKA« IN POL »Pojdi v »Taverno« na žganje! — V vročih dneh je ta .pijača ze’o jpor-očiljiva! Na' vprašanje blagaj-'.earke »malo ali veliko«, odgovori ; malo«!« »plačal boš samo 5 dinarjev jn jbii boš več a’,i manj pol čašice, ‘ j. liisto količino kot pri velikem, .i katero moraš plačati 10 dinar-žv!« Kaj .vse je naša torba nabrala v veleblagovnici OMNIA ~ Cim sem zvedel, da so odprli rasno veleblagovnico »OMNIO«, -.m ¡se takoj .g »torbo« napotil proti uvedeni trgovini' v prepričanju, da :m izvedet mar,sika] zanimivega, e na poti me Ustavi ženica .jz Izo-1 in vpraša: »Mi saver ¡a dir dove ‘ Si trova UFI.M?« Ma'o debelo m ,jb pogledal. Tega imena še Jem slišal. Ko mi je pa omenila, r gre vendar za novo veletrgo-,no, sem ,se ka.r .z njo napotil pro-UPiIM-u. Pri Mudi dobim tova-ša s steklenico vina v rokah, ki - mi takoj približa in vpraša: Višite tovariš, bTai hotel povedat, je je Na-Ma?« Vedel sem, da je Ljubljani taka trgovina .(Narod-i magazin) in tudi tega povabil, aj se nam kar .pridruži! V veleblagovnico .sem se preri-'1- z muko. Kupčija ije bila zelo Ivahna. Težko bi bilo opisati, kaj e in koliko so posamezne osebe .spile. Zvedel sein, da ,;e neka Ko-: carska nakupila za 28.000 din ■ednosti (alfcroache miseria) artik-ev. D.riuiga oseba (mor,da je bila vilja?) je kuni’a 200 gumbov! Ne-:i »pridna« gospodinja ;pa kar 2 kg etalmih stružnic za čiščenje pode. Glavniki, igle, ščetke in dru-■ lepe reči so kar naenkrat izgi-ile! Zaključki, »Torbarja«: Blago je ' šlo ¿z skladišča v trgovino. Pre- - l.žani ,smo, da je še materijala za •/prodajo, vendar bi bilo prav.il- da se razprodaja disciplinira, sakido ve, da se ducati glavnikov, stke za zobe itd, ne kupujejo za oje lastne potrebe, temveč le za-. da bi jiih kam dalje oddal* po sjiih cenah, to iza uganjanje črne ssrzel domače .pove — vtaknil svoj nos prav! povsod v vse urade, ustanove, menze, in privlekel na dan vse, kar ni pravilno, obenem pa, da pohvališ najboljše in da jim daš priznanje. Udari pošteno, ne boj se nikogar, pa čeprav se bodo gotovo našli ljudje, k.i Ti bodo metali polena pod nage, Mi vsi — Tvoji ■bralcii Te bomo podprli in če bomo kaj zvedeli, Ti bcim.o takoj javili. Sedaj, ko pripeka sonce Ti želim, da se tu pa tam sprehodiš, ali ¡pa da s P j eram odp-luješ v Siveti Nikolaj. Tam boš iprav gotovo našel kaj! snovj za Tvojo rubriko. Obenem pa se lahko še okopaš in odipočiieš svoje trudne noge na zdravilnem pesku. Tvoj zvesti bralec. Kaper, 8. junija 1950. Tone: »Franec. tule eitam, da je naš promet letos sko.ro dvakrat večji kakor lansko leto. Da, da, ves ta. promet bo močno koristil našemu gospodarstvu!« Franec: »Nak. Tene! Jaz ne mislim vse tako kakor ti! Tudi v naši vasi se je promet močno povečal! Lansko leto so prihajali, dnevno v vas odi .3—4 osebni arvtGmobili z aktivisti, letos pa jih pride še več? Ali misliš, Tone, da to tudi ta promet mečno koristil našemu gospo, darstvu. PoE©riSS Človeštvu .preti katastrofa! OZNA osvaja svet! Agenciji »Reuter« ,in »France Presse« sta baje že v službi te strašne organizacije: Pri prinaša-r/iu sen.zacidna.lne vesti o naisilniL mobilitzaicatii. mladine ¡skušata cojiititi to nasilnost s tem, da se omejujeta le na cono »B« STO-ja, med tem ko naša nebesna agencija nas obvešča, da sta omenjeni agenciji že da^e ča=a na tekočem, da se podobna mobilizacija vrši tudi no vsej Italija, Franciji, Angliji, S vicin drugod. Kolinforma je .potom svojih a-genc.ij in .radioaparatur celi dve leti trobila .svetu dezinformativno ve.st, da so juigaslo.van.sikf komunisti nekega lepega dne kar preko noči posteii 'trockisti, fašisti, fa-langisti, Schumanistl, Marchallisfi, skratka največje zlo tega sveta, ter se prodali zapadinim državam. Dejstvo, da je že cela vr.sta držav in agencij kakor tudi zgoraj omenjeni dve agenciji v rekah jugoslovanske OZNE,'nam pove marsikaj. Pove' nam na primer, da je tudi Kolinforma že zdavnaj navadno orožje te vsemogočne tajinstvene organi-* zaoije in je kot taka delovala na svoj način z namenom, da skrene svetovno pozornost nevarnost v drugi ekstre in ,s tem omogoči svoji .gospodarici, da isi osvaja svet. Človeštvo bi moralo to naše velikansko odkritje pozdraviti in se naši nebesni agenciji oddolžiti ,s tem. da ii podeli vsaj vse Nobelove nagrade,' s katerimi še razpolaga. DREJA: Budaj Bepo, še, še se kaj živ? BEPO: Malora, pa kaj verješ, da sem umrv? Saj, sem začel kumaj živet- ESEJA: E, koj jes znom, store smo, store. BEPO: Pa koj češ, anka te store trba da živmo. Donas ji imamo vso {posibilitó o.nka mi, še b en ke ne moremo doste več delat, DREJA: Se zno, ma zatu imo se anka borile, da ji mamo anka ml uno, ke nam gre eno da živmo po človeško, ne kor arrebol ke so - morale te store petVat, ko so tle ziv'et. Dañas ne uideš več patljo-ču prnas- BEPO: Ben jo, anka te patljoče so imele vražnjo vito. Delat niso mogle, eno anka ko bejo ble mogle ,zonjih ni blo dela. DREJA: Mi jimamo srečo, ma une tam po Trste) karomijo, mio de, pune življenja, lahko rečemo fior dela vita, eno da te klotjo ukulen za an bakončič kruha, Kaj ni za se zjokat, somo ko se spuneš! BEFO: En pur vsenoko nekatere še bramójo tam! Neki je som vrag tu, da jih taku vleče. Jez be šu h vapor j e kašno jutro eno be jih hitu vse u murje. Neki ne znojo, da ko hudjo tam eno še presemp- jo delat, kor nekaterei,- da kradejo kreh iz vust unem brižnem tam. DREJA: Tu be trba na vse pote naredet taku, da ne pestijo nobenega v Trst, pa be blo bulše anka zanos• Ošča, da bejo vse Rako so sindikalisti delili blago Neka sindikalna podružnica, ki šteje približno 50 članov, je dobila za svoje č’ane sledeče blago: 18 igel, 3 ščetke za zobe, 3 glavnike, 2 m elastike in še neka; drobnarij: Nastalo je. vprašanje, kako razdeliti te predmete, ne'da „bi se uprava članom .zamerila. Sklicali so sestanek (sestanek je seveda potreben!) in na dolgo in .široko razpravlja'!, kako naj bi blago razdelili in tako, da bi bil volk sit/ in koza , epte. Prinašamo iz diskusije nekaj zdravih predlogov. Za ' šivanke se ije predlagalo, naj bi se te razdelile le med elani, ki imajo družino (tisti, ki nimajo družine, bodalo. lahko z raztrganimi hlačami!). Glavniki naj bi se dodelili vsakemu .uradu po enega ali pa še bolše, glavnikom naj bi kar izdrli zobe in jih porazdelili med č'anstvo za trebljenje zobov. Najhujše je bij o za elastiko. Te je bilo, kot smo omenili, ie, 2 m 4 tovarišice pa so hotele «Veti vsaka po lin, kar .bi znašalo 4 m. V.sakemu BiiiiiiiiiiiiiiinniiHiiiiiuiMiuiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiNiiiHiniiiiiiiHiiiiiiHiiiiiUHiiiiiHiiiiuiiiHHiiiniiiiiirajiiuinmmnmM bi se zdelo, da je bilo nemogoče § zadovoljiti vse 4 tovarišice in ven- | dar no naši sindikalisti rešili tudi § ta problem. Elastiko so močno na- = tegnili. tako da so prišli do dol- i POMORSKA SOLA V P IR A-žine 4 m, hoteli tako nategnjeno 1 NU je nepopolna .srednja strdkov- PREVEČ ZEMLJE IN PREMALO Madona Zrman, alj boš letos obdelal vso zemljo, ki jo imaš? Daj je'meni košček, ki jo imam premalo. Kaj si znorel! Zrman gor, Zrman dol! Trava .bo že rada, če ne koruza ati krompir. Pa naj le govorijo na krajevnem odboru, da je treba obdelati vsako ped. Natečaj za sprejem v pomorsko šolo izrezati na 4 dele in dati vsaiki to- § na šola in traja eno leto. V njej viarišici po en kos. Ta salamonska | «e piriDravlja nižji strokovni kader razsodba pa vendar n,; Vseh zada- I za pomorstvo. Sola ima dva odseka: vtoljiia ,in so zaradi tega skleniti, | a) fcredariski na/.i se v.se blago namesto, da se § b) strojni. deli vsakemu po nekaj, kar izreba! S _ .... _ j, Pagon 2a sprejem dijakov v Fo- Ziakaj pa smo iz naše torbe to | morsko šolo to tile: dogodivščino stre-li med naše či- § 1.' da so telesno in duševno zdra- tatelje? Vemo, da ima »Omniia« | vi in sposobni za pomorsko službo, večje kontingente omenjenih drob- g 2. da so dovršili' nižjo gimnazijo narij v svojih skladiščih in te bi | ali njej sorodno šolo, v kolikor pa se lahko v malo večjih količinah | tega- ne, ¡da so uspešno položili delile tistim, ki nimajo časa čakati | sprejemni ¡izpit v obseg,u učne sr.o-po trgovinah in si polniti zaloge | vi. nižje gimnazije, V špekulativne namene. | 3. da opravijo z uipehom spre- ■ 1 jemni izipit iz matematike ,in fiz/— = k e iv obsegu gradiva dovršene niž- N E POTREBE N 1^ . = 4. da niso starejši od 17 let. KUNZUM | II. POMORSKI TiEHNIKUM V I PIRANU je popolna srednja stro-| kovna šola in traja 3 leta, V njej bosega 1 'Se pripravlja .redni: strokovni ka-| der za pomor.stvo. Pomorski tehni-1 kum ,iraa dva odseka: = a) riavtičnj. g b) strojni. Prad dnevi je prišel v Koper jno-zemeic, iki se je .močno začudil, da gorijo ¡poulične luč« sredi dneva, »Ljudje božji,« je rekel, »to je vendar najnavadnejše razsipanje električne energije!« »Seveda,« mu veli Koprčan, res 1 V navtični odsek se v-pišejo ab-¡je do duše, da kar tja v en dan I solventi brodarskega odseka Pomor-razpotegamo z elektriko- Toda ne 1 ske šele, čim so končali 'najmanj pr.itožujte .se, dragi prijatelj. To | leto dni prakse na ladjah In v tem bomo že nadoknadili zvečer, ko bo- | času pokazali 'smisel za ladij,:k,o mo' v - temi.« s aiuž.bo, vo jo in ••posotnor.t za dalj/ nje izpopolnjevanje v svoji stroki, V navtični odsek se vpišejo absolventi stroj nega odseka Fomor ške šole, čim so končali najmanj leto dini prakse1 na ladjah in v tem čas.u pokazali smisel za ladiijisko službo, voljo ,i nsporobnost za da’jnje iz-pcipolnjevan.ie v 'svoji stroki. II, Izvršni odbor I trškega okrožja v izjemnih slučajih dovoljuje vpis v Pomorsko šolo in Pomorski tehnikum v Piranu tudi onim prosilcem, kii ne odgovarjajo v celoti navedenim pogojem. IV. Kandidati marajo dostaviti naikasneje do 30. junija 1950 ravnateljstvo Pomorskega tehnikuma v Piranu sledeče dokumente: 1. Svojeročno napisano prošnjo, v kateri je naslov prosilca, šo'a in odsek, v katerega se želj vpisati. 2. šolsko .spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ali njej sorodni šoli, .3. potrdilo o premoženjskem stanju za kandidate, ki želijo uživat štipendijo. KLO naj navede imo-vlnsko stanje staršev, njihovo zaposlitev, mesečne prejemke, število nepre. ferbijeoih otrok, izrecno ipa naj poudari, če je kandidat partizan vk-a dirota, oziroma če je družina r.cdeiova’a v naroidno-osvobo-dilni borbi, 4. -kratek življenjepis, kolk ovan s 5,-- din, v katerem naj navede um žene ke čokajo filo po cele dneve, šle rojši delat, ke prav saj proejo, da nam menjka prnas ana dvo milj ora lidi za naredet naš piano, koj ne bejo tako ko-ristle vsem eno anka vnel taku kaj asiužle, da bejo lepše živle? BEPO1: Ma sa zno Bepo, somo tu je vrag, ke ne zastopjo. Eno saj ko ne zastopjo jih češ ubet? Bojo ben some spoznole, da tu ni prev, Ma tobo t bo vre kasno eno se bojo megle vroset na kolenah, ko bojo tle bet znome tu na' noše teritorie. DR.EA: Pvstimo, pii.timo tu ke me déla sine ?ose, nanka jemet ñámente. Bojo ben nardile noše oblaste, taku da bo vse prev. Jem-mo rojši namente, koku gre kaj naš čedan žen eno utruk, BEPO: Ben jo zaprovo, me je imela jo namente moja Tonca, da so j imele žene nekošan zast-onek eno da so šrojgle eno diškorle, Jcciku morejo vse naprovet, da bojo naše otroče lahko šle anka letos v kolonije, eno anka za nas store, je rekla, da so govorile, da bomo šle anka mi druge kam na počitek tega poletja, DREJA: Ma jes ben kontent jet kam, somo da Videm kaj sveta ke sem soldo domo. BEPO: Anka jes^ ma koceš, naj grejo prvo otroče, da se anka v ni kaj navodijo, po svete. Mi smo or ama j vre doste provole. Naj še vni provojo živet. DREJA: Ben jo, je vero, taku je anka prev, Mi bomo še' kaj pomagale par udu resnem dele, ko bomo kaj mogle, za to čedan mater eno utruk, taku da bomo kaj brž nardile ta naš piano. BEPO: Jo, anka moja Tonca je rekla, da bojo žene to dvo don, dole vse moči da bojo anke rekle andruge don, da so doste do7,? za naredet naš šočriližmo, ke ga danos nnreja.mo prnas- Ben taku zdrovo DrejaJ DREJA: Zdrovo, zdrovo Bepo, je-mj.se kaj dobro s tojo Tonco ta čedan! imiiniHnuiiiJiiiiiuiiiiHiiiiuttiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiHiiiii rojstne podatke, socialno -poreklo, premoženjsko .stanje, bivališče in zaposlitev .staršev, potek šolanja: če pa ne prihaja neposredno iz šole, s čim se je bavil od 'izstopa iz šole do dostave prošnje, 5. pismeno ¡obvezo, da bo po končanem šolanju ostal v službi pomorstva vsaj dvakratni čas trajanja šolanja, 6. pismeno obvezo, da bo nadoknadil stroške šolanja, če b[ bil odpuščen ¡po lastni krivdi. Obvezo pod 5. in 6. p-odipisuje •kandidat sam, če je polnoleten, drugače pa starši aziiroma skrbniki. Obvestilo Danes devetega juniija bo v mali dvdraoi gledališča -Riatori ob 20. u-ri predavanje o 'tuberkulozi in o epidemijah z ozirom na razne govorice, k,i se o njej širijo, z namenom, d-a fcii oblatili ljudsko oblast. Predavanje bo imel tov. dr. Prodan ¿iz Ljubljane. Predavanje organizira AF2 v okviru tedna- matere in otroka. Zaradi važnost* predavanja ste vabljeni vsi! Odgovorni urednik SREČKO VILHAR Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Uredništvo in uprava v Kopru Riva Casielleone 2