Ameriška Domovi ima AM€RtCAN IN SPIRIT fOR€!GN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 236 CLEVELAND OKIU. iHURSDA\ MORNING DECEMBER 7, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Koroško vprašanje na konferenci v Helsinkih izrael svari m pred APOLLO 1 enostranskim sklepom Jugoslavija je spravila vprašanje položaja Slovencev na Koroškem pred konferenco v Helsinkih, ki pripravlja evropsko varnostno konferenco. CELOVEC, Avstr. — Jugo- ?;! storila avstrijska vlada. V slavij a se je odločila spraviti vprašanje preganjanja slovenske manjšine na Koroškem pred knferenco v Helsinkih, ki se je udeležuje 32 evropskih držav, Kanada in ZDA. Ta konferenca pripravlja evropsko varnostno konferenco, predvideno za enkrat prihodnje leto. V Beogradu in v Ljubljani niso zadovoljni s tem, kar je do-nemškimi nacionalnimi skrajne- SIECtSO KA FOT! PROTI UM Glad grozi delu Afrike širok pas ozemlja južno od Sahare je imel izredno slabo letino in zato grozi tamkajšnjemu p r e b i val-stvu pomanjkanje hrane. NIAMEY, Niger. — V letošnjem letu je bilo v predelu A-frike južno od Sahare sorazmerno malo dežja in še ta je prišel večinoma v nepravem času. Zato so imeli slabo letino s pičlim in revnim pridelkom vse od Atlantskega oceana pa tja do Nila. Stisko pričakujejo v letošnji zimi v prehrani v državah Ljubljani sta o položaju na južnem Koroškem ponovno razpravljala predsedstvo in izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, osrednje politične organizacije. SZDL je med drugim na svoji seji ugotovila: Oh sedanjih dogodkih v Avstriji smo v Sloveniji in Jugoslaviji upravičeno zaskrbljeni za nadaljni razvoj medsebojnih odnosov... V o-kvir teh odnosov sodi predvsem tudi vsestranski in neoviran nacionalni, gospodarski in kulturni razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.. . Avstrija je v državni pogodbi, katere sopodpisnica je tudi Jugoslavija, prevzela zelo določene obveznosti. Jugoslavija zahteva — in to je njena dolžnost do delov njenih narodov — da Avstrija v celoti uresniči državno pogodbo. Ta pogodba tudi ne pozna nobenih predhodnih p o g o jev, kot naj bi bilo ugotavljanje manjšine... Na svoji seji sta predsedstvo in izvršni odbor SZDL ugotovila, da boj koroških Slovencev Sloveniji, ampak tudi v vseh o-stalih republikah Jugoslavije. Novi grobovi v Joseph J. Hiti Euclid General bolnišnici Mavretanija, Senegal, Mali, u£iva polno podporo ne le v SR Zgornja Volta, Niger in Čad, pa Verjetno tudi v Osrednji afriški republiki. Vse te države ležijo v širokem pasu, ki se vleče preko cele A-frike od Atlantika do Rdečega morja, južno od Sahare pa vse do trcpičnega področja. Ozemlje j je umrl v torek 67 let stari Jobi enotno v pogledu podnebja! £eph J. Hiti z 19208 Kewanee in tudi ne v pogledu rastlinja in; Avenue, rojen na Hudem vrhu živalstva, si je pa precej podobno. čim dlje proti jugu gremo, Več je padavin, pa tudi več rastlinstva in to bolj bujno. Na severu so rodotivna le nekatera področja, ki imajo vodo, največkrat omejena na manjše in večje zelenice. Ljudje v tem delu Afrike so navajeni na skromno življenje, ker jim narava res nudi le pičle niožnosti za življenje in preživljanje. Letos je položaj izredno slab in trdijo, da brez pomoči v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1923, zaposlen pri Chase Brass Co. kot obratovalec stružnice, mož Mary, roj. Line, oče Josepha Jr. in Mrs. Frank (Mary Loretta) Trebar, 8-krat stari oče, brat pok. Mathewa, pok. Jacka, Angele Mišic in Johane Branisel (Slov.). Pokojnik je bil član ADZ št. 5. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9., nato na All Souls pokopa- °d drugod ne bo šlo. Tuaregi, ki žive v severnem delu omenje- ^nga pasu, izgubljajo svoje ka-! Edward Wiersch ^ele, ovce in koze, ker jim i V Mt. Sinai bolnišnici je umri ^nnjka hrane in vode. Zato ti- včeraj popoldne 53 let stari Ed-®že proti jugu, kjer živita ple-!war Kanada, Zahodna Nemčija, Ponija in celo Sovjetska zveza, stos, ko je pomanjkanje tudi r^god veliko, se v prizadetih ^ržavah Afrike boje, da ne bodo °bili pomoči v taki meri, kot Potrebujejo, če naj prebival-prebije sedanjo stisko. zaščito Slovencev pred bremenski prerok pravi; Oblačno, mrzlo z naletava-Jsm snega. Naj višja tempera-Ura izpod 30. Zastopnik Izraela je glavni skupščini ZN dejal, da se Izrael ne bo brigal za mirovne napore ZN, če bodo ti odobrili enostransko re-rolncijo o Srednjem vzhodu. j NEW YORK, N.-Y. — Glavna > skupščina razpravlja o položaju na Srednjem vzhodu in bo najkasneje v petek glasovala o resoluciji, ki so jo predložile ne-j katere nevezane države in se za: nje sprejem ženejo arabske čla-j nice ZN in njihove podpornice.' 1 Iz Clevelanda in okolice i kete ni pravilen. m brezpogojen umik izraelskih sil z zasedenih arabskih ozemelj. Nič ne upoševa varnosti Izraela in se nič ne meni za to, kako je do zasedbe arabskega ozemlja prišlo. Pri takem položaju je zastop-J nik Izraela Josef Tekoah pove- CAPE KENNEDY, Fla. — Oko-dal najprej švedskemu poslani- li pol milijona ljudi se je zbralo ku Gunnarju V. Jarringu, da se včeraj tu, da od blizu sledi vzle-Izrael ne bo več menil za po- tu poslednje odprave Apollo sredovanje ZN na Srednjem proti Luni. Vreme je bilo bolj-vzhodu, če bo predložena reso- še, kot so pričakovali in ni pred-lucija tudi izglasovana. Odklonil stavljalo nobene ovire za vzlet, bo tudi resolucijo ZN iz leta Vse je potekalo gladko in 10,000 ISOJ, ki jo je doslej priznaval častnih gostov s podpredsedni-kot temelj za razgovore in ure- kom ZDA S. T. Agnewom na ditev sporov z arabskimi sosedi, čelu, je napeto pričakovalo vnet-V. Tekoah je rekel nato glav- Ja in vzleta mogočne rakete Sa- Božičnica— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v soboto, 9. decembra, ob 2.30 popoldne božičnico v društveni sebi farne dvorane pri Sv. Vidu. V bolnišnici— Mrs. Julia Knaus, 1194 E. 170 St., je v Euclid General bolnišnici z zlomljeno nogo. Leži v sobi št. 519. Obiski so dovoljeni. Zadušnice— V soboto, 9. decembra, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Josepha Miklau-čiča ob 1. obletnici njegove je dvignil S tal Šele danes zjutraj ob 12.33. Zakasnitve1 Astronavta Cernan in Schmitt smrti, jutri ob 6. ^zvečer pa OD ni bilo krivo vreme, kot so se bali, ampak računalniški bosta Pristala na Luni v pone- e na sv. masa^ z* nje^cne p sistem, ki je ustavil priprave za vzlet 30 sekund predjdeliek’ decembra, in ostala 'ojne s arse armoet m 0z-an • tem, ko je odkril, da pritisk kisika v tretjem delu ra- tam^ do četrtka, 14. decembra, j v nedeljo ob 8. zjutraj bo v —v Ronald E. Evans Harrison H. Schmitt m Eugene A. Cernan Resolucija zahteva . takojšen yj ^ mora| Vzl'eteti proti Luni sinoči ob 9.53, pa se , s11 doblti. veljnik odprave, Ronald E. Evans, krmar vesoljske matične ladje America, ter Harrison S. Schmitt, pilot lunske vesoljske ladjice, so čakali med tem v vesoljski ladji privezani in pripravljeni za vzlet. Bili so mirni in izven vsake nevarnosti, čakanje pa je seveda bile za nje še Na Luni bosta v posebnem vo- sv Lovrenca sv_ maša za zilu napravila tri potovanja po i k pavla Bizjaka ob n oblet_ lunski površini. Vsako bo tra- L . . „ ^ jalo 7 ur, ce pojde seveda vse , po načrtu. Vrnitev na Zemljo : Le^axf.e]a“ je predvidena 19. decembra s pristankom na Pacifiku 350 milj jugovzhodno od otočja Samoa. Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ ima v nedeljo, 10. decembra, ob 10.30 letno sejo v SND na St. Clair Avenue, dvoriščna stavbo, soba št. 3. Vse članstvo vljudno vabljeno! . Mirnih v ioskvi MOSKVA, ZSSR. — Predsed-veliko težavnejše, kot za vse j nik Čila dr. Allende je priletel r ecjeij0 ob p0i dveh popoldne druge. Podružnica št. 25 SŽZ ima v v Končno je bilo zopet vse v redu in mogočna raketa Saturn ni skupščini sami, da bo spre- turn 5, ki ima 6 in pul milijona jem enostranske resolucije, za funtov dvižne moči. Komaj 3015 se je ob 12.33 danes zjutraj katero se ženejo arabske drža- sekund pred vzletom je računal- dvignila s tal. Vzlet je bil viden ve, uničil edino osnovo za spo- niški sistem, ki je avtomatično do 500 milj daleč v krogu, v razum, ki jo obe strani prizna- nadziral priprave in potek vzie- kolikor ga seveda niso zakrivali vata. Ta osnova je resolucija ta! ustavil. Hitro so dognad. oblaki. Vesoljska ladja je po! , ■ i- „J ie bil vzrok tfmn nr-nrsvi-_________,_____J__________________iL ! PolJUDl na hca. včeraj sem na tridnevni uradni g0^skj dvorani pri Sv. Vidu let-obisk. Na letališču sta ga priča- Sejo. Po seji bo zabava. Vse kara in pozdravila predsednik bblIdce Yabljene. ZSSR N. Podgorny in predsed- j na vlade ZSSR A. praznik Značilno je bilo, da sta ’ ]\dai.jjjnega Brezmadežnega Spo- pczdravila samo s segam v roice | in ne z običajnim objemom in \ arnostnega sveta ZN od no- da je bil vzrok temu nepravi- sporedu zakrožila okoli Zemlje vembra 1967. S sprejemom nove Mn pritisk v kisikovem tanku krenila proti Luni, ko so v glavni skupščini se Izrael ne iretje stopnje rakete. Četudi so astronavti dognali, da je v njej bo menil več za staro, nove pa Potisk spravili naglo v red z Vse v tudi ne bo priznal. §irai@ m fefalššši In preiskava prtljage Dr. Allende je priletel sem v letalu Aeroflota iz Alžirije. V Moskvi bo ostal do sobote, ko bo redu in so ponovno pog-: odletel na ogled Kijeva, cd tam ročnim stikalom, je bilo treba naij raketni motor na tretji na novo urediti računalnik stopnji rakete, ki je bila tedaj (computer) za vzlet. j je povezana z vesoljsko ladjo. Ko so spravili pritisk v kisi-! Od treh astronavtov, ki lete kovem tanku tretje stopnje ra- proti Luni v Apollo 17, je bil WASHINGTON D C ________ Pro- v red in znova naravnali; poveljnik odprave že dvakrat metno tajništve/je objavilo, da tudi Computer, so ob 10.58 na-! preje v vesolju, oba ostala pa bodo morale biti na vseh letali- daljevali s pripravami za vzlet, sta tokrat prvič. Cernan je mor- ščih pri vratih za potnike od 6. ki 3e bil določen za 22 minut; nariški kapitan, Evans morna- februaria 1973 oborožene straže kasneje. Prišlo je do ponovne riški poveljnik (broda), Scnmitt zveza je sama v težavah in need 5. januarja 1973 pa mora u- Prekinitve, ko so tehniki reše- pa je civilist, geolog, ki bo imel mara ne bo preVeč radodarna, službenstvo letalskih družb pre- vali težave s komputerjem. As- priložnost, da poišče na Luni gledati vso prtljago potnikov,! tronavti Eušene A' Cernan> P°' kamenine, ki jih drugi niso mo-tudi ročne torbice in vse, kar, pa bo poletel na Kubo, od koder se bo prihodnji teden vrnil domov. Čilski predsednik je tokrat prvič v Moskvi. Prišel je iskat v prvi vrsti gospodarsko podporo, ki naj mu pomaga iz težav, v katere je zašel z izvajanjem socialističnih reform. Sovjetska Shore Blvd. na Lake View pokopališče. V podporo Čilu SANTIAGO, Čile. —- Tri velike izvoznice bakrene rude in bakra so sklenile prekiniti vse zveze z znano ameriško družbo Braden Kennecott, ker da “napada Čile”. Družba je preko sodišč v Evropi preprečila prodajo bakra iz rudnika El Teniente v Čilu, ker ji Čile ni plačal za podržavi j enj e rudnika nobene odškodnine. Čile vsako odškodnino odklanja in izjavlja, da je družba tekom let napravila dovolj dobička in z njim lahko krila vse svoje vloge. Republiko Čile so v boju z Kennecott družbo podprle države Peru, Zaire (Kongo) in Zambija, tri velike izvoznice bakra. Skupno v Čilom dajejo 60% vsega bakra na svetovni trg. nosijo potniki s seboj. Prometni tajnik John Volpe je na tiskovni konferenci pouda-! ril potrebo po novih varnostnih ukrepih na naših letališčih, da1 se prepreči njihovo ugrabljanje. Pri tem je razložil, da mo-; rajo stroške za to prevzeti letalske družbe, oziroma jih naj krijejo posebni dodatki na letalske listke. Letalske družbe in mesta, kij so odgovorna za varnost letališč se seveda novih odgovornosti in posebno stroškov otepajo in bi jih radi zvrnili na zvezno vlado. Njihovi voditelji so poudarili to stališče, pa izjavli, da bodo začasno prevzeli odgovornost in jo vršili v korist potnikov. Izrael bo vzpostavil redne stike s Saigonom TEL AVIV, Izr. — Izrael se je branil vzpostaviti redne diplomatske stike z Južnim Vietna-mom, da se ne bi na kak način zapletel v vojskovanje. Sedaj, ko se to bliža koncu, so se v Jeruzalemu odločili, da bodo Južni Vietnam priznali, ker računajo, da se bodo s tem prikupili Washingtonu. Izraelci verjetno pričakujejo od novih stikov in zvez tudi še kako dodatno korist. Andrej Marinc novi predsednik vlade SRS LJUBLJANA, SRS. — Po odstopu Staneta Kavčiča, ki se je zameril Titu in njegovi okolici z odločnim nastopom za slovenske koristi ob priložnosti znane cestne afere poleti 1969 in zaradi trezne, stvarne gospodarske politike, ki jo je skušal voditi v Sloveniji, je SZDS predložila za novega predsednika vlade Andreja Marinca. Ta je mandat sprejel in sestavil novo vlado, pa napovedal, da bodo v njej večje spremembe prihodnjo pomlad, ko večini njenih članov poteče mandat. APOLLO 17 pred poletom na svojem oporišču in vzletišču 39-A na Cape Kennedy v Floridi. Sen. McGovern v negotovem položaju v J. Dakoti WASHINGTON, D.C. — Sen. G. McGovern je po votivnem porazu 7. novembra dejal, da bo čez dve leti kandidiral znova za zveznega senatorja v Južni Dakoti. Sedaj izgleda, da to ne bo tako enostavna stvar. Južnodakotski demokrat j e govorijo, da se utegne za senatno kandidaturo potegniti sedanji guv. R. F. Kneip, ki je 7. novembra zmagal s 60% vseh glasov, med tem ko je za McGo-verna glasovalo le 46% volivcev. i' Zadnje vesti KANSAS CITY, Mo. — Bivši predsednik Harry S. Truman je bil sinoči skrajno slab in so ga stavili na kritično listo. Stanje se mu je kasneje maio izboljšalo in upajo, da bo ostal. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so izstrelili včeraj 53 raket proti letalskemu oporišču Tan Son Nhut na robu mesta, 9 oseb je bilo mrtvih, 54 ranjenih in škoda velika. Med mrtvimi je tudi en ameriški vojak, dva pa sta ranjena. Drugod ni bilo večjih napadov, pač pa so ameriške letalske sile podpirale vladno pehoto pri poskusu potisniti rdeče nazaj v pokrajini Quang Tri, druge skupine letal pa so napadle zbirališča in oporišča rdečih v južnem delu Severnega Vietnama. PAKiZ, Fr. — Dr. H. Kissinger in Le Due Tho sta se včeraj skupno razgovarjala pet in pol ur. Razgovori se danes nadaljujejo. Na redni seji javnih razgovorov je Mrs. Bin h dejala, da ni res, da bi bil dosežen že sporazum. Glavna ovira dosegi tega je po njenem vlada v Saigonu. MANILA, Filip. — Nekdo je napadel z nožem ženo predsednika republike Mrs. F. Marco, ko je bila na javnem opravku. Njena straža je napadalca ubila, ne da bi dognali, kaj naj bi bil vzrok napada. Mrs. F. Marco je bila le lažje ranjena na roki in hrbtu. DUBLIN, Ir.— Danes je tu ljudsko glasovanje o črtanju iz ustave določila, ki daje Katoliški cerkvi izreden položaj v republiki. Črtanje tega člena naj bi olajšalo delo na združitev obeh delov Irske v eno samo državo. Severna Irska, kjer imajo večino protestanti, je sedaj del Velike Britaniie. jiyikl Ameriška Domovih I ■!.. | . fšŠlšl »»ss-sss«. *“• 'Sli’; St Clajr Avenue — 431-0623 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^^*>83 No. 236 Thursday, Dec. 7, 1972 Tehtajmo Vsak pomembnejši javni pojav in dogodek političnega, kulturnega ali socialnega značaja se v širokem območju javnega mnenja ocenjuje skoraj redno tako, kakor je bil javnosti prikazan. To je razlog, zakaj so javna občila, vse od govorjene besede na javnih sestankih, prek tiskanih poročil, prikazov s slikami, do radia in televizije tako globoko odgovorna za formiranje javnega mnenja. Isti dogodek ali pojav je mogoče prikazati v stvarni, objektivni podobi, če je napisan ali napisan nepristransko, brez posebnih namenov in tendenc; lahko pa dobi izkrivljeno podobo in morda celo netočno vsebino, kadar se od strani javnih občil .zlasti tiska in televizije, hoče izkoristiti za določene cilje in načrte. V slovenskem tisku na tujih tleh (omejili se bomo sedaj samo na zdomski tisk) smo ponovno brali in še beremo, kako ravni popotniki v domovino opisujejo svoje vtise v starem kraju. Je jasno in razumljivo, da vsak gleda ljudi, kraje in dogodke tamkaj s svojimi individualnimi očmi; toda opisuje jih kot nesporno dognana dejstva tako, da večkrat zamolči neljube pripetljaje, ki bi prvotno sliko bistveno spremenili. Na ta način opis zgubi celotno resničnost in je zategadelj pristranski in potvorjen. Kadar se to dela s tendenco tega ali onega značaja, se mora tak slučaj brezpogojno obsoditi in zavreči. Oseba pa, ki to dela, bi se morala zavedati svoje odgovornosti za namerno zavajanje svojih sorojakov in pretehtati škodo. Sploh je izbiranje dogodkov ali stanja, ki ga opisujemo, ter skrbno tehtanje izrazov in besed, ki jih uporabljamo, neizogibno imperativno, če naj bo prikaz v vsem obsegu verodostojen, resničen. To pot nimam v mislih samo popotnikov v stari kraj in njihovega opisovanja, kaj so tam videli in doživeli. So še druga področja naše zdomske aktivnosti, ki zaslužijo blagohotno besedo opozorila, da je prav in potrebno tehtati in pretehtati, kar se v tiskani besedi da v javnost. Vsak emigrant po drugi svetovni vojni, pa tudi širša slovenska jivnost v svobodnem svetu dobro ve, da je tem emigrantom režim v domovini bistveno sovražen. To je resnica, pa naj se razne režimske ustanove, kot je npr. Izseljeniška matica, še tako prizadevajo, da bi kazale skrb za dobrobit teh ljudi v tujini s tem, da jih vabijo domov. Oslabiti politično emigracijo in izjaloviti njeno kulturno in politično ter vsako drugo napredovanje, je začetek in konec prizadevanja današnjih oblastnikov doma. Kdor o tem dvomi, je na krivi poti. Ali se v tej resnični luči ne vidi človeku neprimerno, §e več — kvarno za našo celotno povojno emigracijo, kadar bere, da se nekateri emigrantski kulturniki kar cedijo zadovoljstva in sreče, če jih v domovini kdo pohlevno in pritajeno pohvali? Ne sme se pozabiti, da je ves tisk v domovini, tudi tisti, ki ga označujejo za “krščanske kulturne revije”, popolnoma pod komunistično kontrolo in cenzuro. Nič torej ne zagleda belega dne, kar bi režimu kakor koli moglo biti v škodo. “Politično neangažirani kulturniki’ pri tem nič ne pomenijo. Zgodilo se je, da so v domovini pri oceni sodobnih slovenskih kulturnikov, zlasti leposlovcev, omenili tudi nekaj emigrantskih kulturnih delavcev in njih umetnost rahlo pohvalili. Ali ni to po 25 letih naravno in več kot prav? Za tako priznanje se ni treba topiti v sreči, tem manj, ker je to implicite priznanja občutka inferiornosti emigrantskih umetnikov, kar nikakor ni res. Tudi podčrtavanje priznanja domovine, če tam tiskajo kako pisanje begunskega pisatelja, izgleda pretirano. Na celi črti je pravšno, da izseljenski tisk o takem pri-znanu domovine (t. j. režima s kulturnikom Josipom Vidmarjem vred) poroča, a ton poročila naj bo umesten, da ne bo stvari sami škodljiv. Menim zatorej, da bi bilo dobro, vsebino, obliko in ton takih poročil skrbno tehtati, preden gredo v tiskarno. Nikoli ne pozabimo: kje je Balantič? Poglejmo sedaj “tehtanje” še z druge strani, res čisto z druge! Nedavno, smo brali, da je Broz-Tito javno obsodil fašistično gonjo zoper koroške Slovence: Ni prigovora, da je to bila njegova dolžnost. Mednarodne agencije so poročale, dž je Tito najodločnejše napadel fašistične elemente (sc. naciste!) v Avstriji in dejal, da Jugoslavija ne bo trpela fašističnega terorja nad jugoslovanskimi manjšinami. Zagrozil je celo, da bo spravil zadevo na mednarodni forum in zahteval, da se izpolni državna avstrijska pogodba, ki jo i? tudi Jugoslavija podpisala. ba v interesu močnega učinka Titovega nastopa naglasiti in podpreti od vseh strani. Ni zatorej primerno, če ga v tej zvezi imenujemo “jugoslovanski komunistični diktator”, kar brez flvoma je, a ko je na javnem zborovanju obsodil neznosne razmere na Koroškem, je govoril kot predsednik Jugoslavije, torej suveren poglavar mednarodno priznane države. Nič stvarno ne zmanjša učinka, če je bilo govorjeno 10 ali 1000 km od koroške meje, kakor tudi ne, če je napad na razmere v Avstriji izrekel “mimogrede”. Vse tozadevno friziranje njegovega nastopa hoče zmanjšati učinek, a to koroškim Slovencem ni v korist. Ta koristnost pa naj bi bila jedro poročila, ki naj bi se ji podredila i način i oblika poročanja. Zato: tehtajmo! L. P. odganjati in rasti. Dal Bog, da lovanje se je izročilo obleke u-bi to znali bolje zdaj in v bo- bogim, ve on in Bog! dočnosti — če ne, bo svet vozil Za njegov odličen govor je žel po še bolj čudnih in žalostnih toplo ovacijo in Špilar se mu je [XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX23DnD33CCXXXXX7 Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejeek Duluth, Minn. — Po tleh na- ranju. Tako pred leti. šega Železnega okrožja (Iron Zdaj pa opravijo vse stroji. District), kakor omenujejo ta Ob ugodnem vremenu ga izora-severnovzhodni del naše Minne- vajo, stroji ga otresejo prsti in šote, vse gori po St. Louis okra- prirastkov, in gre po mrežah ju in še v drugih sosednjih o- naprej v tovornjake, ti pa ga krajih je hodilo tekom zadnjih pripeljejo domov v shrambe. 150 let na sto in sto tisoče slo- Včasih je treba še kaj drugega, venskih nog. To so bili sloven- a vseh takih pripomočkov je seski pionirji in tu rojeni sloven-, daj pri rokah, da gre vse lepo ski sinovi in hčere in zadnje ča- naprej. Iz zemlje ga dvignejo se, v zadnjih dveh desetletjih,1 stroji, otresejo, potem se osuši, novodošli naši rojaki. j cd tam na trg, v prodajalne, tam Med prvimi je bilo največ pa v roke kuharic in kuharjev, preprostih slovenskih delavcev, ti ga v loncih in ponvah preku-ki so prišli, v te kraje za delom hajo in opečejo, te ga potem na-in kruhom, ki so si ga tistih lože v sklede in krožnike in po-prvih časih težko in krvavo slu- stavijo pred goste, ti ga pa z do-žili. Med njimi je bilo lepo šte- brimi pečenkam in solatami le vilo slovenskih misijonarjev, ki1 po pojedo, zraven še z dobrim so sp _mljali svoje slovenske ro-j vinčkcm ali drugo pijačo zali-jake in misijonarili med Indi- jejo in če je vse v redu, če so janci in drugimi. Skupaj je bila dobri kristjani, se lepo zahvalilo skupina, ki je delala trdo za jo Bogu za deber pridelek in sa-gospodarsko boljšo Ameriko, za dež in svet se lepo vrti naprej, širjenje krščanstva in za boljšo Tako se lepo vse vrti naprej ob civilizacijo tega novega sveta. dobrem krompirju in drugih do-Današnja širša javnost to ne brotah, ki jih nam daje Bog. upošteva, kakor bi morala. Bož- Hvala za vse gre dobremu Boja previdnost, ki ima v svojih gu, ki ga je nam dal in ki zra-zapiskih vga dobra dela, pa ima ven daje. zdravje in dobro voljo to v svojih zapiskih. Verujmo tistim, ki ga sadijo in pridelu-in upajmo v to! jejo. Slava in priznanje našim do-< Le eno je in to pravijo, da bo brim pionirjem! * NOVI ČASI v tej zadnji polovici tega stoletja, skozi katero vozimo, so na vse poljih življenja marsikaj spremenili. Tako v duhovnem, gospodarskem, političnem in socialnem življenju. Nove iznajdbe in odkritja v tehniki so zlasti prinesle olajšave pri proizvajanju v industriji in raznih obratih na drugih poljih. Še pred dobrimi 50 leti so morali ljudje mnogo del opravljati z rokami po industrijah, pri obdelovanjih polj itd. Zdaj mnogo teh opravljajo s stroji hitreje in boljše. Vsa ta nova izboljšanja so odvzela in odvzemajo mnogo težkega dela in opravil iz človeških rok. Olajšana so težka dela, zahtevajo pa v gla- ietos krompir dražji. Ob tej napovedi se pa ljudje mrdajo. Podražitev jim pa ni ljuba ne pri tem ne pri onem... — Kar se tiče draginje in inflacije, je v teh sedanjih časih mnego različnih mnenj in napovedi. Vse različne spremembe pri tem in onem bodo prinesle družbam vseh narodov nove probleme, tu take, tam take. Pri vseh teh spremembah ni pametno si zakrivati oči. Zadnja svetovna vojna j e7 razcepila in razklala, ponekod skoro uničila dosedanje korenine in podlage (doanačega in mednarodnega) gospodarstva. Ta gospodarska rak-rana gre še vedno naprej. Enokomisti jo zdravijo in dajejo injekcije — zgleda pa, da tu vah tistih, ki stroje vodijo pri; in tam začasno malo pomagajo, raznih delih in obratih, več * a so sitnosti zopet na starih poznanja in poznanja strojev in tih. Zato so se razni deli sveta drugega, kar se uporablja, da začeli posvetovati v teh ozirih stroji obratujejo prav. Od truda sami zase. V Evropi so pred par v rokah pri tem je prešla odgo- leti začrtali svojo gospodarsko vernost in skrb v glave, ki je pot, to je v zapadni Evropi — tudi utrudljiva, da se vse vrti svoj lastni “Skupni trg”. Je šele najbolje kar se da v razvijajo- začetek, a nekaj uspeha je. Vze-čih časih našega življenja tu na lo bo desetletja, da bodo z var-svetu. Brez skrbi in truda ni čevanjem in previdnostjo pri-nič... j vozili do ciljev, katere so si po- To vedo najbolje povedati na- stavili. To, če ne bodo kake dru-ši minnesotski p r i d e 1 o v a lei ge mednarodne politične sitnosti krompirja v naši severozahodni jim tega uničile in preprečile. Minnesoti. Po okrajih v Pen- Vse mogoče, kakor pri vremen-nington, Polk in v Norma okra-! skih napovedih, ju ob severno-dakotski meji,' Naše ZDA in Sovjetska zveza, tam se pečajo s pridelovanjem ki so v teh dneh in časih dve krompirja. Se dobrih 20 let na-1 najmočnejši sili, imata pa zopet zaj sc ga po teh krajih v jeseni, vsaka svoje načrte. Tudi azijski ko so izoravali, pobirali z roka- narodi kot Japonci, Kitajci in mi. Moški in ženske. Imeli so ’ drugi manjši za njimi, imajo predpasnika, ki so imeli od pasu i svoje načrte, le da ti jih ne o-dcli vreče, podobne obsežnim znanjajo na vsa usta kakor jih vrečam, v katerega so ;za plugi; drugi. Vse to in še druge zelo pobirali krompir in ko je bil tak problematične gospodarske, ide-predpasnik poln, so iztresali ološke, politične in socialne za-krompir na koncu brazd na vo- deve in težave bodo povzročale zeve. Pri delu cd 6. in 7. ure'v teh končnih letih tega stolet-' zjutraj do večera je povprečno . Ja še velike sitnosti. In še poz-tak pobiralec krompirja pobral neje naprej in naprej. Vsak bralec te naše kolone natanko ve, kako ne žago- °krcg 4C0 do 450 bulijev krom-; Tako je — tako je bilo tudi v varjamo in re branimo Tita in njegovih akcij, ampak jih : PirJa- V nekaterih dnevih in ča- starih časih. Ljudje in svet so! nasprotno obsojamo in zavračamo. Sedaj pa je njegova o- j ?ih je šlo delo hitreje, v drugih, mislili, da so v kakih časih vse! hramba naših bratov na Koroškem, njegova ostra obsodba kc je deževje nagajalo, pa bolj medili, pa niso — korenin sta-' nemškega msilja in grožnja z odločnimi ukrepi, če se bru- počasi, ker je bilo radi moče rih grehov niso znali odstraniti nr' rtfib? snaiUti Vramnir m-; ^oh;. in počistiti, pa so nove začeli potih. Pozdrav vsem in molite i prosite Boga za boljše čase! Andrej ček Priznan!® 1. Kiisfitams lepo zahvalil. V priznanje slavljencu, ki ga tako zasluži, se je iz St. Vincent Charity Hospital odzvala Sestra Therese Marie C.S.A., ki je v svojem govoru nam predočila delo, ki ga med bolniki v tej bolnici Tone vrši. Čez 30 let ga pozna, ki je zmeraj bil na uslugo njim, ki potrebujejo od zdravih pomoči. — Njeno razodetje je v nas še boli približalo, da občudujemo ti^to neplačano delo, ki ga A. Kush-lan v ljubezni do trpečih vrši. Za lepe besede, ki jih je č. sestra povedala, se ji je voditelj programa toplo zahvalil. Nato je bil k besedi poklican Joseph Brodnik. Ta nam je nanizal, da vidimo kakšno udejstvovanje je pri fari Marije Vnebovzete ta odličen faran v prospeh skupnosti vršil. Bil je na vseh področjih uporabljiv. V cerkvi ga srečujemo kot brav-ca berila. Pri vseh organizacijah v okrilju fare sodeluje. Izrazito viden je pri “Holy Name” in '‘Catholic Foresters” št. 1640. In v imenu teh dveh organizacij za njegov 70. rojstni dan v spomin in priznanje mu izroča plaketo, ki v bronu vrezano besedo označuje: Dr. Anthony R. Kushlan on his 70th anniversary for his works of Mercy St. Mary’s Ct. #1650 C. o.F. St. Mary H. N. Soc. Naj omenim, da mnogim nam je prikrita njegova izobrazba, pa je v pravu 1. 1968 dobil doktorski naslov. Slavljenec se je ginjen zahvalil za ta spomin. Povzel je besedo in povedal ganljivo zgodbo, kako je na nekega revnega 8-letnega otroka, ki je prvič bil v cerkvi in na križu visečega človeka, ne ve-deč, da je ta Sin Človekov-Bog, naredil vtis, ki ga je spremljal vse življenje, da je Njemu, ki je zanj v takem trpljenju umrl, posvetil vse življenje... Nehote sem v tej zgodbi videl odtis, ki je pedeben dejanjem, kako je sam v nji naš slavljenec izvrševalec takih dejanj ... Nad mizo, kjer so bili odlični gostje, je z odra nastavljena “velika karta”, na kateri je bil napis: Happy 70th Birthday Anthony R. Kushlan, kingfish — pod napisom pa posrečena risba — ki jo je naredil njegov prijatelj Fred Sternisha — je nazorno kazala Toneta obraz. To veliko karto je John Petrič njemu izročil, ki je z dobrim humorjem poklical še umetnika tega “portreta” Stemisho, če je na izrazu napravil pravilne poteze? — Po posrečenih dovtipih je John pozval se navzoče, da se podpišejo na njej, da bo ostalo slavljencu v spomin. Na koncu je bil povabljen, ki se je s tem zaključil program, še kaplan fare Marije Vnebovzete — kar je župnik začel, kaplan pa dokončal — rev. dr. Pavel Krajnik. Čestital je slavljencu in v spomin mu izročil lepo knJigo, da bo za ta njegov po-membni dan ostala trajen spo- Potem je poklical Lee-ja Wal-j min. Odmolil je še molitev za-lace-ja, Tonetovega sodelavca ’ hvale, potem pa je slednji iz-pri Ohio Tax Division. Ta je?med navzočih hotel še osebno slavljenčevo delo izredno po-i seči v roko in mu želel, da bi v hvalil in dejal, da ga bodo nje-, zdravju in zadovoljstvu užival govi sodelavci sedaj, ko ga ne bo! svoj pokoj. več v uradu, pogrešali, ki je bil j Naj k temu tudi podpisani iz-vedno uslužen in vesten. Pripo- reče besedo priznanja in zahva-minjam, da Kushlan je s svojim le! Za vse Tvoje življenjsko de-70. letom šel v pokoj, želel mu lo, ki si ga izvršil v dejanjih, o-je, da bi ga v zdravju in zado- hrani Te Bog nam vsem, da bo-vcljnosti užival. j mo ob Tvojem zgledu kristja- Stoloravnatelj se mu je lepo! ni v dejanju, kot si Ti! ■ ' T hA'S-' ' Mr. Anthony Kushlan CLEVELAND, O. — V nedeljo, 26. nov., se je po opoldanski sv. maši zbrala skupina ljudi v šolskem avditoriju fare Marije Vnebovzete, da izrazi priznanje in spoštovanje Anthonyju Kush-lanu, ki je dan poprej (25. nov.) dopolnil 70 let. Vse omizje v dvorani je bilo zasedeno. Pred kosilom je John Petrič ki je bil duša tega organiziranja, pozval domačega župnika Rev. Viktorja Tomca, da zmoli običajno molitev pred obedom. Father je to storil, pred molitvijo pa je . pozdravil slavljenca in vse navzoče. V lepih besedah se je zahvalil A. Kushlanu za vse delo, ki ga je storil fari Marije Vnebovzete. Nikdar ni odklonil sodelovanja; posebej je pa še kazal požrtvovalno ljube zen do ubogih. To vrši v “Charity” delokrogu.— Navzoči so z ovacijo potrdili njegove tople besede. Po opravljeni molitvi se je pričelo kosilo, vsi gostje so bili kmalu postreženi. Pod vodstvom Julie Zalar so sodelovale še gospe Skrabez, Je-sek, Jerin, Štepec, Petrič in Stanovnik. Nekaterim od teh so pomagali tudi možje, da je pri serviranju šlo delo hitrejše izpod rok. Za “baro” sta pomagala Louis Jesek in Frank Doles. Od Petričevih so bili zaposleni kar vsi. Po dobrem kosilu je organizator objavil, da bo program vodil John Špilar, znan po organizaciji Katoliških borštnarjev — saj je v glavnem uradu “high courts trusty”, v Collin-woodu pa pri Dvor št. 1640 odličen delavec. V tej skupini je tudi Anthony Kushlan, ki se je udejstvoval v vseh uradih. Takoj po pozdravu slavljencu in gostom je prečital telegram od Roberta Somraka, ki ni mogel biti navzoč. Od organizacije Kat. boštnarjev je poslal , telegram Matt Baznik. Prebral je pismo “probate judge” Francis Talty-ja, ki so mu v lepih besedah dali čestitke in priznanje. Predstavil je občinstvu soprogo Mary Kushlan, brata Louisa in Charlesa, sestri Jean Brodnick in Bernadine Colagross in nečakinjo Vero Sulak. dvorano pri Mariji Vnebovzeti. Za njegov prihod se otroci Slovenske šole prav lepo pripravljajo. Že nekaj tednov hodijo na vaje, pojejo, plešejo in se vesele otroškega praznika. Tudi Vi, dragi prijatelji, ste lepo povabljeni na ta otroški prizor Miklavževega pričakovanja. Pridite in pripeljite s seboj svojo mladino, da vidi, kako lepo navado smo imeli mi, naši očetje in dedje. Matere Vas pa prosimo za pecivo! Če pa ima kdo željo za razgovor s tem svetnikom glede daril, to lahko stori eno uro pred pričetkom, to je od ene ure naprej v kleti pod staro cerkvijo. Lepo vse vabi Šolski odbor larošita se je zahvalil in nato poklical škofijskega predsednika St. Vincent; de Paul Charlesa Panyak-a, da! je pozdravil slavljenca, ki je po-l vedal, da Anthony Kushlan že! 25 let deluje v pomoč ubogim, j Poveličeval je njegovo nesebič-1 no delo, da kar on ve, je 9000 ur M. T. ilfdavževanje ¥ ObSlinwoedu CLEVELAND, O. — Da ni treba sv. Miklavžu preveč hite- dela bclnikom v St. Vincent de ti) smo ga za letošnji njegov Paul Charity hespitalu posvetil, praznik povabili za 10. decem-Kolikim skozi Kushlanovo sode- bra popoldne ob 2. uri v Šolsko -n«. Marlene Taucher EUCLID, O. — Mr. in Mrs. Frank J. Taucher, s 360 E. 271 St., objavljata zaroko svoje hčerke Marlene Mary z RM' phem Jay Price, sinom Mrs. Howard Price in pok. Mr. Howards Price iz Cincinnatija. Marlene je graduirala letos na Ohio State University, Ralph Pa leta 1970 na isti visoki šoli. Pc' roka je določena za 19. maj Iskrene čestitke! AD Sfovenikis v prid Ko smo lansko let v času pred božičem ponudili spominsko znamko Brezjanske Marije, ie bilo zanjo zanimanje precejšnje-Poslali smo jo brezplačno vsakemu, ki nam je zanjo pisal-Kljub temu so prosilci darovali nad $100, ki so bili razdeljeni na polovico in izročeni zastopni kem dela za Slomškovo in Baragovo beatifikacijo. Hvala vsem v imenu obeh ustanov! Tudi letos lahko še pošljem0 znamke s podobo Brezjanske Marije, če jih kdo želi. Prav ta ko kot lani, naj nam v ta namen piše in priloži kuverto s povratnim naslovom in zadostnimi poštnimi znamkami. Če bi tudi želel priložiti svoj dar, b0 le-ta namenjen za slovenski duhovniški zavod SLOVENlK v Rimu. Za Slovenik pojde tudi nai°0 nina za knjigo “Slovenian Cha pel Dedication", ki smo j° P° slali letos posameznim narocni kem. Ta knjiga je prav tako^ rY/-» r* -i -?/-» IrHo zeli K na razpolago,, če si jo kdo nabaviti. Naročnina zanjo $3.50 in izkupiček je namenje11 Sloveniku. Mnogo javnih delav cev je knjigo toplo priporočil0’ postane lahko primeren polH0“ za božič, istočasno pa dar za 31° venik. Naj bo ob tej priliki ^ di omenjeno, da je knjig^ ^ razpolago v številnih amerisM univerzitetnih in mestnih knji'' nicah. ' Znamke Brezjanske Marij6 * knjigo “Slovenian Chapel He dication” je mogoče narocl pri: Mrs. Marie Mejač 9509 Hale Street Silver Spring, Md. 20910 Z gornjim obvestilom se ^ redniki knjige Slovenian Chap ^ Dedication zahvaljujejo za P0^ zornost v preteklosti in ze blagoslovljen Božič vsem s venskim rejakom v Ameriki- M. P- K. MAY: ZAKLAD V SREBftIM JEZERU “Na krovu je bil, naš sopot- “Nevaren —?” se je smejal nik je. V vodo je skočil. j tramp. “Taka šema —? čemu Izognite se mu! Brž!” Čudak je zahihtal. “Oho —! Teta Droll ne beži pa hodi okoli tako smešno našemljen?” “Ni prav nič smešno našem- pred nikomer in tudi ne pred Ijen, ti rečem! Tale človek je panterjem, pa najsi je črn, bel, čudak, — obenem pa je najne-moder ali pa zelen! j varnejši policijski vohun, kar Povejte ali ga smem ustre- jih hodi po zapadnih državah! liti?” “Seveda! Pa ne bo se vam posrečilo!” “Tako —? Bomo videli! Čigav pa je?” “Last je nekega cirkusa. Čisto na novo so ga naročili, iz Afrike je pravkar prispel. Brž na- drugo stran ladje, teta Droll, sicer je po vas!” Pa čudak v ženski halji se je Detektiv je!” Tramp se je smejal. “Pshaw —! Tale človek — pa policijski vohun, detektiv? Vse ti verjamem, kar hočeš, le tega ne! Tale človek ni detektiv!” “Pa je!” “Ga tako dobro poznaš?” je vprašal tramp zbadljivo. “Seveda ga. Le tega nisem vedel, da je tale človek Teta smejal. Ni bežal, mojstrski se Droll. Srečal sem ga v Fort je izogibal panterju in še v za- Sullyju ob Missouriju, enega bavo mu je bil, se je videlo, da naših si je poiskal in ga spravil se sme poigrati z živaljo. Vmes na vrV; — on sam, nas pa je pa je govoril s črnim Tomom: hilo nad štirideset! “Ne bo se mi posrečilo —? ^ Danes pa zvem, da je tale člo-Kaj pravite —? Bodete že vi- vek tisti, ki mu pravijo Teta Droll —. Prej sem o teti Droll deli! če bi ga le smel ustreliti —. Kam pa pravzaprav naj pomerim, če je treba?” “V oko!” je dejal Old Fire-hand. “Well —! Bom poskusil. Le bliže mi mora priti.” Odložil je veslo in vzel puško, ki je ležala poleg njega. Naglo sta si prihajala bliže le toliko vedel, da je čudak in trapper in da živi v prijateljstvu z vsemi rdečimi rodovi, ker je zabaven, vesel in smešen človek. In teta Droll, kakor čujem, je tisti policijski pes —!” “Zakaj pa mu niste tistikrat v Fort Sullyju kar štirideset lukenj navrtali v kožo?” Ne! Ta človek ne dela s silo, panter in splav. Srepo je gle- ampak s prekanjenostjo. Le podala žival novega nasprotnika, glejte si ga! Njegove majhne, ki je dvignil puško in pomeril. zvite oči! Mravlja v najgostejši Dva strela sta počila, lovec travi mu ne uide, vam rečem! je izpustil puško, prijel za veslo 2 največjo ljubeznivostjo in pri-in okrenil splav. Panter je iz- jaznostjo se vam približa in se ghub i spravi nad svojo žrtvo in zapre Vse se je zgodilo v nekaj hi- pastj ge preden bi utegnil kdo pih. Valovi so se zavrtinčili, ži- je samo misliti, kaj se godi.” val se je borila s smrtjo, še en- «rpe p0zna?” krat je priplavala na površje “]\je verjamem. Tistikrat se niže pod ladjo, mrtva je bila, nj zmenil za mene, mnogo let nekaj sekund je plavala na va- je mecitem minilo in spremenil lovih pa izginila. j sem se_» “Mojstrski strel!” je pohvaliL Cornei je pogladil svoje izzi-Črni Tom in potniki so mu pri- j valno rdeče lase in nadaljeval: trjevali. Le lastnik živali je1 klel. “Ne!” je dejal čudak na splavu. “Dva strela sta bila! V vsako oko eden, kakor ste naročili. Kam pa je namenjen tale parnik, če je treba?” Tudi kapitan je prišel gledat dvoboj med splavom in panterjem. “Kakor daleč bo vode,” je odgovoril. “Vkrcal bi se rad, zato sem si sestavil splav. Bi naju sprejel?” “Če plačate, gospa — ali gospod! Res ne vem, kaj ste pravzaprav in za koga vas naj pogledam.” “Za teto, sir! Jaz sem namreč teta Droll, razumete, sir, če je treba! In plačal tudi bom, plačal v denarju ali pa v nuggetih — zlatih zrnih — če je treba, sir!” “Mislim pa, da je bolje, če se mu lepo tiho skrijemo in če nas ne opazi. Upam namreč, da se nam bo na temle krovu posrečil dober udar, in ne želel bi si, da bi nam bil napoti.” Medtem je “teta Droll” zlezel črez ograjo in se ozrl po krovu. Prav nič ni kazalo, da bi bil tako strašno nevaren, kakor ga je naslikal cornel svojim ljudem. Nasprotno, potniki so se komaj vzdržali smeha, ko so ga zagledali. Že od daleč je bil vprav čuden. Na glavi mu je tičalo nekaj, kar ni bilo ne klobuk ne kučma in ne kapa, pa je bilo vse ob enem. Iz petih kosov je bilo sestavljeno njegovo pokrivalo. Srednji kos je čepel na temenu in je bil podoben prevrnjenemu lončku, zadnji kos je segal na tilnik, prednji na čelo, služil je najbrž za nekak senčnik, desni Miklavževi spomini (Nadaljevanje) V veži bi se najraje že kar u-sedel, tako sem bil truden od vsega drugega, zlasti od neprestanega držanja novca med zobmi, da so me čeljusti bolele, treba je bilo iti, kamor mora iti vsako le sam, pa sem moral biti še vedno previden, da izpeljem do konca. Že zunaj sem prosil spremstvo: “Imam nocoj še veliko opravil, Miklavž mora obiskati vse pridne otroke, prosim Vas, zapeljite in sprejmite me tja, kjer ste me naložili. Ludvik je razumel ter pravi: “Gospod Miklavž, nam je v veselje in ponos, da smo v Vaši službi in smo Vam rade volje na uslugo.” Zrinili smo se še zadnjič v avto, motor je zapel -in luči so posvetile skozi težko meglo in šofer v posrečeni kozlovski maski je počasi vozil naravnost proti cerkvi in na desno proti župnišču, okna v sobi so bila še vedno razsvetljena. Ludvik je vzel hitro mitro in palico, jaz sem se trudno oprl na koleno angela, da je za jamral in sem se tako izrinil iz avta. “Prijatelji, iskrena Vam hvala za tako posrečen večer, Bog Vas živi in sv. Miklavž naj vam poplača. Prosim Vas pa, vsi molčite kot grob, v čigavi službi ste bili; če Platzer zve, bo morda treba iti še v Kočevje.” — “Hvala tudi Vam in pohvala,” so se smejali, segli smo si v roke in odbrzeli v meglo, jaz sem pa z mitro in palico v roki tipal v temi skozi vežo in po stopnicah. Kako sem se oddahnil, ko sem v sobi končno slekel še talar, se sezul in si nadel copate ter topli sviter. Na smrt truden sem se usedel k peči, si privoščil kozar-še slivovke in se globoko oddahnil. Prišla sta dekan in kolega, že nestrpno radovedna, kako je vse potekalo. Dr. Kalan je pa že kmalu po našem odhodu radi bolečin želel domov. Da se ne bi še bolj prehladil, je kolega stopil do soseda trgovca Oniča in sta ga z avtom potegnila na stanovanje ter povabila dobrega dentista Novaka, da ga je vzel v oskrbo. Micka je pozvonila z zvoncem k večerji. “Prmaruš,” je v smehu rekla, “kod ste se pa vendar klatili cel večer, da ste tako pozni, večerja bo kljub najboljši volji vsa postana.” Bila je nenavadno dobra, ženica se je potrudila, jaz sem bil že kar pošteno lačen, vsem je teknila. Dekan, znan kot štedljiv s pohvalo, je bil tisti večer darežljiv s priznanjem zadovoljstva: “Dragi moj, lepo delo ste opravili in če bo le kaj stroškov v 0-bliki globe, ne boste Vi trpeli,”' odprl je buteljko res dobrega in smo ga pili na Miklavževo zdravje. “Prav iskrena Ti hvala,” je rekel kolega, “jaz, bi se nocojšnje poti ne postopil in bi me takoj prepoznali.” Veselo zanimiv in pester je bil tisti večer in ga imam še vedno v lepem in živem spominu, je bilo res svojevrstno miklavževanje. Vsestransko zadovoljen sem si že pozno v večer še vzel čas za površen pregled došle pošte ti- BOŽIČNA VOŠČILA Kdor bi želel voščiti BOŽIČNE PRAZNIKE in NOVO LETO svojim prijateljem in znancem preko našega lista, je prošen, da to čim preje sporoči, ker božično številko AD že pripravljamo. Help wanted — female sti dan. Vmes je bil “Cerkveni dil, kar mi je radevolje oblju-glasbenik” in že na naslovni bil in mi jo je k večerji že pri-strani je bilo: “Miklavžev dar nesel. In na praznik je menda slovenski mladini”. Z zanima- obljubljena pesmica privabila, njem sem prebral odlično oceno da so otroci kljub hudemu mra-nove ljubke božične pesmice: zu tudi še v obilnem številu pri-“Angelčki stopajo skozi nebe- šli še k popoldanski pobožnosti sa ...”, katero je spesnil in tudi in vsi vztrajali še pri shodu. Za uglasbil takrat mladi in pesni- zaključek sem naprosil organi-ško nadarjeni frančiškanski pa- sta, da je pesem parkrat pre-ter dr. Ačko. Na drugi strani je igral na orgle. Preprosto ljubka bilo vse besedilo in tudi že v po vsebini ter čudovito nežna po notah. Tako mi je ugajala, da melodiji je otroke tako navdu-sem takoj sklenil, da jo bomo šila, da so nestrpno čakali, da je z otroci peli že za bližnji Božič, vsak dobil svoj list. Naročil sem Naslednje jutro sem jo po ma- jim, naj se jo do prihodnje šol-ši pokazal kolegu in se je tudi ske ure dobro naučijo in potem navdušil za njo. Zelo mi je bila bomo vadili s petjem. Vsako uro; Ženska dobi delo dobrodošla že tisti dan v šoli. j smo jo h koncu zapeli in ob ne- Iščamo žensko za lahno Komaj smo odmolili, so otroci! del j ah sem po maši povabil naj-že drug čez drugega hiteli pri- 'boljše pevce in pevke k organi-povedovati, kaj jim je Miklavž, shb da so se jo temeljito priuči-prinesel. Njim v veselje sem jihi b in po njih naj bi za Božič vsi otroci poprijeli in zapeli Jezušč-ku v jaslicah v pozdrav, prepričan sem bil že vnaprej, da jo bo vsa cerkev pela. Sewing Operators Merrow and Singer — work rates. Call 881-5459 piece (238) z zanimanjem poslušal, nihče pa ni omenil obisk Miklavža v avtu, česar sem bil najbolj vesel; dotični so bili od staršev previdno poučeni in opominjeni. Če je tudi meni Miklavž kaj prinesel, so me spraševali, pa sem jim pokazal pesmico, katere bomo vsi deložni. Hoteli so jo ved_eti in željni so bili za melodijo, kako se poje in sem jo jim zapel. Pa radi kratkega časa sem jim le obljubil, da jo bodo vsak na svojem listu dobili naslednji praznik Marije Brezmadežne (petek, 8. dec.), ko naj vsi pridejo tudi popoldne v cerkev k shodu Marijinega vrtca. Pri kosilu sem pesmico pokazal dekanu in ga prosil, da bi jo on dal razmnožiti na stroj v Hranilnici in Posojilnici, katero je vo- NEVARNE IGRAČE — Južnovietnamske sirote si ogledujejo 250-funtne letalske bombe na letališču Bien Hoa pri Saigonu, kamor jih je povabila skupina marinskih letalcev na malo zabavo. NOVICE- 1 vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže Angelčki stopajo skozi nebesa, vsa razsvetljena je rajska zavesa, Jezuščka spremljajo, pesmi pojo, v drobnih ročicah lučke neso. V Betlehem plavajo angelčki zlati, Jezuščka spremljajo v hlevček na trati, Jezuščku pojejo, mir Mu žele, v jaslice revne Ga polože. Tudi pastirčki k hlevcu hitijo, njim se še mi vsi pridružimo! Jezušček njim vsem rokco poda, nam naj pa sveti blagoslov da. Na Božični dan — bil je ponedeljek in so si tako prazniki kar podajali roke, prilike za petje dovolj — sta bili takrat dve zapovrstni maši tudi v podružni cerkvi pri Sv. Križu med Jurjeviče in Brežami, kjer je tudi pokopališče za vso okolico. Sicer je bil Božič brez snega, vendar je bil “strupen in suh mraz”, da je kar sapo jemalo in je bilo vse v ivju, ko sva se v zgodnje jutro z voznikom v odeje zavita peljala gori, kjer je bil začetek ob šestih. Kar prostorna cerkev je bila že natrpana otrok, odraslih in ostarelih ljudi, ko sem pre-mražen pristopil k oltarju. Na preproste orgle je spremljal ljudsko petje bivši ribniški or-j ganist Alojzij Pucelj. Dogovorila sva se glede sporeda pesmi že preje in za začetek je bila častitljiva “Sveta, blažena noč”; po pridigi ob darovanju pa je bila na vrsti “ta nova”. L. Kristanc hišno delo, v torek, sredo in četrtek. Želimo da bi imela svoj prevoz. Dobra plača. Mora razumeti angleško. V Gates Mills okolici. Kličite 423-4777 — (236) Secretary General office, good on telephone, typing, billing. 6560 Juniata Ave., north of St. Clair Ave., off Addison Rd.—431-2505 (238) MALI OGLASI FOR RENT Newly decorated 5 rooms and bath, down. East 171st St. and Lake Shore Blvd. Garage. Adults only Call 481-0223 after 5 p.m. —(237) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (237) POZOR Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljamo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578 ali zvečer 451-9841. (237) MED NAPRODAJ Dober med naprodaj. Pripeljemo na dom vsak čas, podnevi ali ponoči. KE 1-1549. FRANK BOŽIC 19075 Meredith Ave. Euclid, Ohio 44119 (236) NAPRODAJ “Ranch” hiša, ima 2 spalnici, v okolici E. 185 St. Kličite 531-7147 (237) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Male Help wanted “Pa pridite! Brž! Poskrbeli ^ lev. ^ ^ ^ ;dobna . „ X! Y» I V* VV> /-v C bomo, da čim prej odrinemo s tega nesrečnega mesta.” Spustili so vrvasto lestvo. Naj prvo je priplezal na krov deček, puško je nosil vkljub svoji mladosti, za njim pa čpdak v napol ženski obleki. Splav je prepustil valovom. Radovedno so ga gledali pot-hiki. III. Teta Droll. Tudi cornel je opazil čudno Postavo na splavu in videl, kako 3e neznanec opravil s panter-3em. Smejal se je, ko je čul ime teta Droll, ko pa je čudak stopil na krov, mu je smeh izginil 2 obraza, obrvi so se mu nasr-šile in sumljivo je gledal. “Tale človek,” je pravil tovarišem, “ni prav nič tako smešen, kakor se kaže! Povem vam, da Se ga je treba čuvati!” “Moški je —?” ‘Seveda! In nevaren človek!” zaklopkam in sta pokrivala ušesa. (Dalje prihodnjič) Kitaj podpira Japonsko PEKING, Kit. — Kitajska poročevalska služba je prvič javno stopila na stran Japonske v pogledu južnih Kurilskih otokov, ki jih je Sovjetska zveza zasedla koncem druge svetovne vojne in jih noče vrniti Japonski. Japonska je imela te otoke še pred rusko-japonsko vojno leta 1903-1905 in jih smatra zato za staro japonsko posest. Na to stališče se je postavila tudi Kitajska. Sovjetsko odklanjanje vrnitve teh otokov Japonski je za enkrat glavna ovira sklenitvi mirovne pogodbe Japonske z ZSSR. h' r popofiioms iiepristranske i- kolikor mogoče originalne NOVCE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki šs ni naročen nanjo HELP WANTED Flat die forge helpers. Experienced only. Apply at: SMITH-ARMSTRONG FORGE, INC. 1209 Marquette Avenue (237) Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (236) HELP WANTED MEN Moldmakers and machinist All-around experience in plastic molds. All benefits. Apply at 2141 St. Clair Ave. TURBO-MOLD INC. (236) HELP WANTED HIGH SCHOOL BOYS (at least 16 yrs. old) Part time work after school doing clean-up work in neighborhood industrial plant. Should be available for v/ork from 3:30 to 7 p.m. daily. , 3C1-6264 \\ _____________________ V NAJEM Čisto 1-sobno stanovanje se odda moškemu srednje starosti ali starejšemu. V tihi okolici Col-linwooda. Kličite na naš urad 431-0628 (237) NAPRODAJ Kompletna oprema za popravil čevljev in nekaj zaloge. Kličite 531-7147 (237) Hiša naprodaj Zidan duplex, 3 spalnice in rekreacijska soba vsako; blizu cerkve Naše Gospe na Neff Rd. GEO. KNAUS REAL ESTATE 819 E. 185 St. 481-9300 (236) V NAJEM 4-sobno Stanovanje na tretjem nadstropju se odda samo odraslim brez živali. Opremljeno ali ne. Kličite 481-3924. (237) FOR SALE 1970 Pontiac 400, 3-speed Call 531-3247 after 4 p.m. — (237) Išče delo Ženska, srednje starosti, bi rada dobila delo pri bolehni ženski ali moškemu celi dan. Kličite 391-8875 —(237) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ‘Kaj pa delaš v tem času?” je ža!” je godrnjal Polž proti ženi. vprašal Polž. “Službe iščem,” je odvrnila. Ozrla se je po izbi, iskaje stola, toda ko ga ni našla, se je umaknila k vratom in počepnila pri steni na prag. “Po vasi pravijo,” je govorila s hripavim, enakomernim glasom, “da imate sedaj veliko denarja. Mislila sem, da potrebujete dekle in sedaj sem tu.” “Dekle nam ni treba,” je rekla gospodinja. “Saj imamo Lenko, pa še ta nima veliko dela.” “Kaj si pa naredila, da nimaš službe?” je vprašal Polž. “Poleti sem žela, sedaj pa me nihče noče vzeti z otrokom. Samo bi preje sprejeli.” V tem trenutku je vstopil Ovčar in se začuden stresel, zapa-zivši Zofko. “Odkod si se pa ti vzela? ... je vprašal. “Službe iščem. Pravijo, da je Polž sedaj bogat, torej sem vstopila, če bi me morda vzel za deklo. Toda z otrokom me tudi Polž ne mara vzeti.” “O za Boga, za Boga!...” je zašepetal hlapec, pri pogledu na bedo, večjo od njegove lastne. “Kaj pa ti, Matija, tako nad njo tarnaš, kakor bi te vest pekla,” se je zbadljivo oglasila gospodinja. “Saj je vsakemu hudo, če vidi toliko nesrečo,” je mrmral Polž. “Najbolj pa tistemu, ki je kriv,” je pripomnila Polževka. “Jaz nisem kriv,” je rekel Ma- na dvorišče, ponavljajoč: gori! tija, skomizgaje z rameni. “Pa ... gori! ... Njen krik se je sli-mi je vendar hudo radi nje in1 šal pod oknom, potem na vrtu, otroka.” j potem na cesti. Končno je utih- 'Ga pa vzami, če ti je hudo,’" j nil, zaglušen od šelesta dežja. "V ga je zavrnila jezno gospodinja.! bajti je na tleh ostal otrok, re-“Ni res, Zofka, da bi dala otroka | Ven in tih. Zofka se je stegnila in se zravnala. “Sedaj mi je lahko, vsaj enkrat v življenju!...” je govorila z vznesenim glasom in oči so se ji divje bleščale. “Večkrat sem si mislila, da ne vzdržim in jo vržem proč kje na cesti, ali v vodo... Toda če hočeš, jo pa vzemi! ... Vzemi jo, vzemi, samo dobro jo varuj, kajti kedar se vrnem in je ne dobim, tedaj ti oči izkopljem ...” “Kaj pa govoriš, kaj si obsedena? ...” jo je miril Polž. “Prekrižaj se...” “Naj se oni križa, ki gre v smrt, jaz grem pa služit... Pravili so, da ste sedaj bogati... Mislila sem, da potrebujete dekle in sem stopila sem. Ne potrebujete je, pa ne, pa pojdem dalje ...” “Kaj boš z neumnico govoril! ... Sedite k večerji,” se je oglasila gospodinja in jezno odstavila lonček od ognja. Vsled silovitosti, s katero je to storila, so se ogorki razsuli po celem ognjišču, eden je pa padel na tla k bosim nogam Zofke. “Gori... gori... gori! ...” je zakričala Zofka, odskočivši k vratom. “Bajta zgori, skedenj zgori vse!... Zofka pa uteče v sami srajci in... bo v sami srajci hodila do smrti.. Kakor pijana se je zagnala k vratom, skočila v vežo, potem Ovčarju? ... Kaj pa je: fant ali dekle?” “Dekle,” je zašepetala Zofka, zroč v Ovčarja, “dve leti je že stara.” Potem je dodala: “Če hočeš, jo pa vzemi...” “Prav hudo mi je za revico,” je odgovoril hlapec, “res, škoda.” “Če hočeš, jo pa vzemi... Vzemi jo, vzemi kedar hočeš... Polž je sedaj bogat in ti si bogat .. “Seveda je Ovčar sedaj bogat. Po šest rubljev zapije eno nedeljo,” je hitela gospodinja. “Če si tako bogat, da po šest rubljev zapiješ eno nedeljo, jo pa vzemi,” je govorila Zofka z vedno močnejšim glasom. Vzela je otroka iz rjuhe m ga položila na vlažna tla. Zdelo se je, da je v tem hipu dete še ble-dejše, toda od sebe ni dalo nobenega glasu. “Tvoje šale so neumne, Ne- PICTURE-PRETTY—Cotton seersucker steps into the fall fashion picture in a mini-Mexican wedding dress. Do-rissa of Miami garnishes the tomato red dress with colorful touches of braid trim at the waist and cuffs. Fabric by Stanley Looms._._____ “Hitite za njo!” je zakričala razburjeno Polževka. “Teci, Matija...” Toda Matija se ni premaknil z mesta, namestu njega se je oglasil Polž: “Kaj govoriš, kdo bo obsedeno žensko lovil ponoči? Da bi mu vrag glavo odtrgal?” “Dela se obsedeno, da bi se znebila otroka,” je godrnjala gospodinja. “Kaj se bo neki delala? Saj sama pomniš, kakšna je bila pri nas, da se ji je v glavi mešalo po vsaki lunini izpremembi. Se- daj je še bolj neumna od takrat, ko je gorelo pri škripovih.” “Ona je pa zažgala,” Polž je mahnil z roko. “Kdo jo je videl? Ljudje vse zvrnejo na norce, medtem pa hudobni uganjajo svoje hudobije.” “No, kaj pa boš naredil s pan-krtom? ...” se je zadrla gospodinja. “Kaj misliš, da bom jaz morda krmila, kopala in zibala to najdenko?” “Za plot je vendar ne vržeš. Končno se pa ne boj, Zofka pride sama ponjo, če ne danes, pa jutri.” “Če ne pride, odpelješ najdenko k županu.” Jaz nočem v izbi takega otroka, niti eno noč,” je govorila jezno gospodinja. “Kaj pa začneš z njo?” se je razvnel Polž. “Jaz jo vzamem v hev,” je zašepetal Ovčar. Približal se je k pragu, nerodno vzdignil otroka s tal, se vsedel z njim v kot, na klop in ga začel zavijati in gugati. V izbi je postalo tiho; potem se je iz temnejše polovice prikazala Lenka, Andrej ček in Stanko in j so obkolili Ovčarja, ogledavaje otroka. “Suho je kakor trska,” je zašepetala Lenka. “Niti premakne se ne, samo gleda,” je dodal Andrej ček. “Sesati bo morala iz cunje,” je zopet rekla Lenka. “Jaz prinesem čisto.” “Pojdite večerjat,” se je ogla-l sila gospodinja, že z manj jez- j nim glasom. Pogledala je na otroka naj-j prej oddaleč, potem se je sklo-! nila nad njim, končno se je do-1 taknila s prsti njegovega žol-tega in nagubanega obraza. “Psica, ne mati!” je zagodrnjala. “Lenka,” je dodala glasneje, “nalij kapljo mleka v skledico in nakrmi najdenko, ti, Matija, pa pojdi večerjat.” “Naj Lenka sedaj je, jaz sam njo in se umaknil na ležišče v nakrmim siroto,” je rekel hla- hlev. pec. “On jo nakrmi!... Saj je še Ko je vstopil, je eden konj zahrskal, drugi je v temi okrenil držati dobro ne zna!...” se je! glavo in začel obvohavati ctro-razvnela dekle, hoteč mu vzeti otroka. “Pusti jo!” je zagodrnjal Ovčar. “Dajte jo sem!...” je zavpila Lenka. “Podravite se, pozdravite!” je rekel Ovčar. “Dobili ste novega hlapca, ki ne more niti biča držati. Ha!... ha!...” Na dvorišču je neprenehoma “No, ne raztrgaj je, Lenka,” | padal dež. Vrata hleva so se pri- prla in vse je utihnilo. Ko je pa čez nekaj časa prišel iz izbe Polž, pogledat, če se ne jasni, se mu je zdelo, da sliši, kako v hlevu hrope Matija. “Že spita,” je zamrmral gospodar. je rekla gospodinja. “Nalij mleka in zvij čisto cunjo, Matija naj jo pa krmi, če hoče.” Čez nekaj časa je držal Ovčar v roki cunjico v obliki sesalke in krmil z njo otroka v nezadovoljstvo Lenke, ki je, pozabivši na večerjo, neprestano delala opazke: “O, glejte! ves obraz ji je polil... O, kako razliva po tleh... Zakaj ji pa vi v nos vtikate cunjo? še zaduši se dekletce!...” Hlapec je čutil, da je slaba pestunja, toda otroka ni pustil iz rok. Sam je hitro pojedel malo prežganke, ostanek je pustil v skledi, zakril siroto s suk- 1 JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD USE CHRISTMAS SEALS POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: 361-0583 URAD = COLLINWOODSKI = 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 ^ = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago = Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = VOŠČITE PRAZNIKE v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1972! Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance. Kličite 431-0628 ali pridite v urad. Pogledal je na nebo in se vr- ' vprašala gospodinja moža. ONESNAŽENA VODA UNIČILA RIBE — V BRAZILIJI se še niso resno lotili ohranjevanja čistoče okolja. Industrijska odplaka pri Rio de Janeiro se odteka enostavno v morje, kjer zastruplja vodo, v kateri ribe trumoma mirajo. Na sliki vidimo veliko laguno, ki je pokrita z mrtvimi ribami. ZARADI MRAZA? — Mrs. Jacqueline Onassis je tiščala roke v žepe plašča in šla z zavihanim ovratnikom po New Yorku, ko je jo staknil jotograj. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON _____________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: cesta ...................................................................... mesto in država ............................................................ Za to darilo pošiljam znasek $ .......... Moja ime je ................................................................ Moj naslov je ............................................................... mesto in država ............................................................ nil v vežo. “Kaj, ali je ne bo zeblo?” je “Že spita,” je odvrnil. (Dalje prihodnjič) ZA SPREVOD GA PRIPRAVLJA — Glavo tega “demona” bodo postavili na vrh 125 čevljev visoke lutke in vse skupaj nosili v sprevodu skozi glavno mesto Indije New Delhi na dan hindujskega praznika Dusserah. MS-05 Božične Pesmi, Consortium Musicum-Ljubljana iv Jj MS-06 Marijina Božja Pot-Consortium Musicum-Ljubljana j()i MS-07 Božične Zgodbe, Consortium Musicum-Ljubljana ijl LP-36 Stare Cerkvene Pesmi-Slovenski Madrigalisti I); GLPS-1016 Božične Pesmi - Slovenski Oktet V IG-1008 — Christmas in Slovenia 1 r l\i IG-1009 — Christmas in Slovenia 2 SR-I05 — Božične Pesmi-pcje Cilka Valenčič An American Slovene Christmas — J. Price, - D. Mihelich V- t ZA VSAKO NAROČILO PO POŠTI SE DODA 50c 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Tel: (216) 431-5296 Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNLTSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina S117 St Clair Avenue 431-0628