POSEBNA IZDAJA »Človek, ljudje so pri nas vse. Naš glavni cilj je ljudem, posameznikom in celotni skupnosti ustvariti čimprej in čim humanejše, boljše življenje. Tudi v najtežjih pogojih si prizadevamo predvsem skrbeti za človeka, saj zanj in zaradi njega socializem tudi ustvarjamo.« Tito v »Borbi«, 29. november 1951 3%>tmla ti Q/it& Krško, 5. maja 1980 ob 9.55. Nad železniško postajo donijo posmrtne koračnice ... Njihovi zvoki so v srcih tisočev, ki so semkaj prihiteli iz vse občine, izza strojev in šolskih klopi, s polj in pisarn, v pričakovanju posebnega vlaka ... Ta danes zadnjič pelje skozi Posavje posmrtne ostanke tovariša Tita, neumornega svetovnega popotnika, glasnika miru, borca za enakopravnost in neodvisnost. Dvigujejo se roke, tako, kot so se vedno, kadar so mahale njegovemu vedremu obrazu, ki se jim je nekoč smehljal skozi ta okna. Tako tovariš Tito poslednjič zapušča Slovenijo, ki jo je imel tako rad in kamor je z veseljem zahajal tudi na oddih ... Roke so ostale dvignjene, obrazi nemi, tokrat jim ne bo nihče odzdravil. Vlak je svojo vožnjo upočasnil... Misli tisočerih src so še bolj s Titom, hitijo nazaj v bližnjo in dalj njo preteklost. To žalostno srečanje je žal neogibno, moralo je priti in ne more biti drugačno. Delovni ljudje in občani Krškega so se od največjega sina naše domovine poslovili v neposredni bližini giganta jugoslovanske industrije celuloze in papirja, tovarne »Djuro Salaj«. Tudi ta je eden izmed mnogih dokazov o tem, kar smo dosegli v našem povojnem razvoju, v katerega je vtkana Titova ustvarjalnost... Oči, ki se žalostno obračajo k vlaku zadnjega slovesa, nehote obstanejo tudi na kupoli Nuklearne elektrarne, ki ji je prav on pred leti položil temeljni kamen. Spomnemo se njegove takratne obljube, da bo novo elektrarno prišel izročit namenu, in si bo takrat vzel nekaj časa ter se pobliže seznanil z napredkom krške občine ... Spomnemo se obljube, ki je ne bo mogel uresničiti... A pokazali bi mu lahko toliko novega, dokaze, kako smo sledili njegovim besedam, njegovemu ustvarjalnemu delu in vsega tega bi bil vesel. Zaobljuba ti-sočev, zbranih danes na krški železniški postaji, je najbolje izpovedana z mislijo: »Nadaljevali bomo tvoje delo tam, kjer si ga ti končal... « S to zaobljubo spremljamo vlak Titove zadnje poti iz Krškega. Žalne slovesnosti v občini Slovo delovnih ljudi in občanov krške občine od tovariša Tita na železniški postaji v Krškem ni bilo edino, ki so ga pripravili ta ponedeljek. Ze navsezgodaj zjutraj so bile v 14 delovnih organizacijah žalne svečanosti, še več pa se jih je v organizacijah združenega dela zvrstilo v kasnejšem dopoldanskem času. V krajevnih skupnostih so prebivalci izkazali zadnjo čast največjemu sinu jugoslovanskih narodov v poznem popoldanskem in večernem času. V krški Tovarni celuloze in papirja »Djuro Sala j«, kjer proizvodnje tudi te prvomajske praznične dni niso ustavili, so delavci ob strojih globoko pretreseni sprejeli tragično novico že v nedeljo zvečer. Ob zamenjavi izmen so pripravili žalno slovesnost v nedeljo ob 22. uri, na njej pa jim je o delu in osebnosti tovariša Tita spregovoril direktor DO Janez Rošker. Pogrebne slovesnosti Osrednja komemorativna seja najvišjih organov in organizacij federacije bo 6. maja 1980 ob 11. uri v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu. Žalne seje bodo tudi po republikah, avtonomnih pokrajinah in v ožjih družbenopolitičnih skupnostih in v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih ustanovah in institucijah. Svečani pogrebni sprevod s posmrtnimi ostanki bo krenil izpred skupščine SFRJ 8. maja ob 12. uri in bo zavil po Uli; ci kneza Miloša in Bulevarju oktobrske revolucije mimo muzeja 25. maja do kraja pokopa na Dedinju, na območju Uži-ške ulice št. 15. Ljudsko žalovanja Zvezni izvršni svet je na izredni seji sprejel sklep o sedemdnevnem splošnem ljudskem žalovanju: 1. Ob smrti predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, maršala Jugoslavije, tovariša Josipa Broza Tita je razglašeno splošno ljudsko žalovanje v dneh od 4. maja do 10. maja letos. 2. Med splošnim žalovanjem bodo na vseh državnih in javnih poslopjih razobesili zastave na pol droga. 3. V dneh splošnega ljudskega žalovanja so odpovedane vse javne manifestacije, kulturne, zabavne, športne in druge prireditve v državi. Beograd, 4. maja 1980. Sožalje in obljuba občanov Krškega Ob smrti predsednika SFRJ, predsednika CK ZKJ in maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita so skupščina občine in družbenopolitične organizacije v Krškem sklicale žalno sejo delegatov zborov skupščine občine Krško in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Zbranim je o liku in delu pokojnega revolucionarja, misleca in delavca spregovoril sekretar občinske konference Zveze komunistov Krško Jože Peterkoč. Udeleženci žalne seje so predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKJ poslali naslednji telegram: »NAS GLAS« izdaja INDOK center Krško. Odgovorni urednik: Ivan Kastelic. Naklada: 8000 izvodov. Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško. PREDSEDSTVU SFRJ IN PREDSEDSTVU CK ZKJ Delegati občinske skupščine in vodstev družbeno političnih organizacij občine Krško smo se danes zbrali na žalni seji, posvečeni preminulemu velikemu voditelju, revolucionarju in državniku — tovarišu TITU. Vsi naši občani so z neizrekljivo žalostjo sprejeli vest, da ni več med nami TITA — človeka, pod katerega vodstvom so jugoslovanski delovni ljudje izbojevali svojo socialno in narodno osvoboditev in ustvarili novo, samoupravno, socialistično družbeno skupnost. Ko se z veliko bolečino soočamo z neizbežno resnico, da je TITO odšel, nas preveva skupna in nezlomljiva odločnost, da bomo danes in v prihodnje nadaljevali veliko Titovo delo, da bomo krepili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, da bomo razvijali in varovali samoupravno, socialistično, neodvisno in neuvrščeno Jugoslavijo Te velike in odgovorne naloge bomo uresničevali strnjeni in enotni pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in Predsedstva SFRJ. Krško, 5. 5. 1980 Delegati občinske skupščine, družbenopolitične organizacije in OBČANI OBČINE KRŠKO skupno delegatsko glasilo občine Krško 9. maja 1980 POSEBNA IZDAJA SLOVO Krško, 8. maja — Lep spomladanski dan, obsijan s soncem, kot ustvarjen za sprehode, radost, razigranost... Lep, samo nekaj manjka tej popolnosti. Manjkajo ji ljudje, njihovi nasmejani obrazi... Ulice Krškega so popolnoma prazne — nad njimi se je zgrnila teža tišine in žalosti. Krško, tako kot vsa Jugoslavija, žaluje, žaluje za največjim sinom te države. S pomočjo sodobne tehnike je udeleženo na pogrebu svojega voditelja, Josipa Broza-Tita. Solze v očeh najtrših in naj-pogumnejših mož odražajo bolečino, trdno stisnjene pesti pa izražajo prisego preminulemu voditelju, da bodo nadaljevali njegovo delo, da bodo vedno spoštovali tisto, kar so skupaj z njim ustvarili: bratstvo, enotnost, vero v delovnega človeka, samoupravljanje in neodvisnost svoje majhne dežele, ki ji je ravno on ob odločni podpori vseh nas prinesel sloves vodilne sile v svetu. Odraz tega spoštovanja, hvaležnosti in neizgovorjene prisege so tudi te prazne ulice in javni prostori. Delovni ljudje in občani Krškega se pred televizij sikimi sprejemniki v mislih poslavljajo od svojega častnega občana. Žalne komemoracije so bile organizirane v vseh krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organizacijah. Delovni ljudje so se zavestno odločili, da prekinejo delo, se udeležijo prenosa pogrebnih slovesnosti in zamujeno delo nadomestijo v svojem prostem času. Pred skupščinsko dvorano, kjer je odprta knjiga žalosti, se že nekaj dni vrstijo občani, ki želijo s svojim podpisom izraziti spoštovanje in zadnji pozdrav pokojniku... . , .. .. .;.¦¦.:¦¦.- ,... ...... . ..;,...,1.. .:.. ' ¦^HH H L ¦ 9 #.1««feHM(r^^» B^^^B M m Jt ^^ m ''^A jJ W^Jk ivvJ |B^^H Od najboljših prijateljev! V neizrekljivi bolečini se mladi krške občine poslavljamo od našega velikega prijatelja in vzornika z dostojanstvenim obnašanjem in vestnim izpolnjevanjem vseh nalog. V nas se krepi trdna odločenost, da mlade generacije Titove dobe nadaljujemo borbo za izgradnjo samoupravne socialistične družbe, da z delom in učenjem dokažemo družbi našo visoko zavest. »Narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati za prihodnost!«, je poudarjal tovariš Tito. Temu njegovemu zaupanju in priznanju se bomo odzivali še z večjo delovno vnemo v osnovnih organizacijah in Občinski konferenci ZSMS Kalili se bomo v nove ge neracije bojevnikov za bolj ši jutri, za oblast delavca za humane človeške odnose za bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi, za svetovni mir... OK ZSMS Krško Srečanje v Krškem ...Jutro 1. decembra 1974.leta ni bilo nič kaj obetavno, bilo je oblačno, hladno, rahlo je ro-silo. Ko je prišel tovariš Tito v Kršiko, da bi položil temeljni kamen za nuklearno elektrarno, je nenadoma posijalo sonce. Zazdelo se mi je, da bi se hotela tako tudi narava pokloniti njegovemu obisku in mu tako zaželeti svojo dobrodošlico ... Dan je postal prelep ravno v trenutku, ko je maršal polagal temeljni kamen. Tak, da mi bo ostal večno v spominu ... Vso njegovo neposrednost, simpatičnost in toplino, s katero je osvajal preprostega človeka in velike državnike, sem občutil tudi sam. Kot predsednik krške občinske skupščine sem imel nalogo, da ga kot gostitelj spremljam in sem imel zaradi tega veliko tremo, ki pa je ob njegovi neposrednosti kaj kmalu prešla. V kratkem pogovoru s Titom sem lahko kaj kmalu spoznal njegovo prisrčnost in sposobnost razumevanja preprostega človeka. Zdelo se mi je, da se pogovarjam z dolgoletnim znancem ... ikot bi se pogovarjal s svojim očetom ali prijatelji. Na sprejemu v hotelu Sremič, sem ga spoznal kot velikega ljubitelja narave, predvsem lova. Tovariš Dolanc mu je omenil, da je nek diplomat na lovu ustrelil tri medvede: »Le kaj je bilo to potrebno« se je čudil... ... Med svečanim kosilom v hotelu sem opazil, da je prav rad večkrat posegel po sadju, pridelanem v našem Agrokombi-natu. Povedal mi je, da ima na otoku Vangi sadovnjak mandarin, ki jih sam vzgaja. Tedaj sem mu predložil majhno »kupčijo«. V imenu krških sadjarjev sem mu obljubil, da mu bomo za novo leto poslali pošiljko najboljšega, kar pridelajo, on pa naj nam za zameno pošlje v »pokuši-no« svoje mandarine. Mi smo svojo obljubo uresničili, besedo pa je držal tudi on. Ob obilici njegovih državniških, partijskih in drugih zadolžitev tega nismo pričakovali, zato je bila pošiljka tedaj zame in za vso krško občino, najlepše novoletno darilo... ... Spominjam se tudi svoje zdravice tovarišu Titu na svečanem kosilu. V njej sem še posebej poudaril, da mu izrekamo dobrodošlico na področju, kjer so se prijateljske vezi med slovenskim in hrvaškim narodom utrjevale že od legendarnega kmečkega punta naprej. V novi dobi, ki jo prinaša skupna gradnja nuklearne elektrarne, sem dejal, da se to sodelovanje znova krepi. Spomnim se, kako je tudi tovariš Tito, v odgovoru na mojo zdravico, posvetil veliko besed prav pomenu negovanja bratstva in enotnosti... (Iz spominov ing. Nika Kurenta, glavnega direktorja krške »Kovinarske«, ki je v času pri-četka gradnje NE bil predsednik skupščine občine Krško). SPRAŠUJEMO SE, KAJ BO Z NAMI, KO BOŠ ODŠEL TAKO, KOT VSI GREMO ... KO BOŠ ODŠEL? NIKOLI! ! LJUDJE, KOT TI SO VEČNI V SVOJIH DELIH IN NIKDAR NE UMRO! Iz glasila OŠ »XIV. divizije« Senovo Prisega namesto čestitke za Dan mladosti ... Ni dolgo tega ... bilo je 26. aprila, ko smo se mladi iz krške občine množično zgrinjali ob nosilcih »Zvezne štafete mladosti«, ki je tisto soboto potovala tudi skozi našo občino. Željam, ki jih je štafeta nosila ljubljenemu tovarišu Titu, smo pridružili tudi svoje, med katerimi je bila najbolj vroča tista, da bi z njim, ki nas je vedno razumel in podpiral, znova preživeli njegov in naš največji praznik, Dan mladosti. Ta želja se nam ni uresničila, ostale pa so nam obljube, iki smo jih tedaj izrekli in katerih se te težke dneve še posebej spominjamo. Eno med njimi že uresničujemo. V torek, 6. maja, smo se znova zbrali na krškem stadionu »Matija Gubec«. Nadaljevali smo urejanje tega športnega objekta. Pred začetkom del smo počastili spomin na velikega pokojnika in se mu še enkrat zaobljubili, da bomo to delovno obvezo čim prej opravili. Zaobljubili smo se, da bomo delali vse dni v tednu, če bo potrebno, pa bomo na delovišču zbrali tudi po sto in več brigadirjev na dan ... (Zabeleženo na stadionu »Matija Gubec« v Krškem, 6. maja 1980, med mladimi brigadirji krške občine...) Podpis deklaracije o razglasitvi Republike (Beograd, 29. XI. 1945) — plod poguma, odgovornosti in odločnosti »NAS GLAS« izdaja INDOK center Krško. Odgovorni urednik: Ivan Kastelic. Naklada: 8000 izvodov. Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško. OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRŠKO Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija ima trdne in trajne temelje, zanesljive opore za svojo prihodnost... TITO — na XI. kongresu ZK Jugoslavije... Iztekla se je življenjska pot velikana, največjega sina naših narodov in narodnosti, heroja, tovariša TITA. Globoko presunjeni se v neizmerni žalosti poslavljamo od človeka, ki je oil ves naš, prežet od rane mladosti z idejami in bojem za človekovo boljšo prihodnost; na čelu Partije, kot vojskovodja našega narodnoosvobodilnega boja, kot ustvarjalec novega, socialističnega samoupravnega družbenega reda. Z nami skupaj sočustvujejo povsod po svetu; tam, kjer jim je bil svetal vzor v boju za že izbojevano svobodo ali v še trajajočem boju za vse tisto, kar smo pod njegovim vodstvom dosegli mi in na kar smo tako ponosni! Velika je TITOVA zapuščina! Z njo nam je dal tudi mnogotere moči, da jo bomo dograjevali, sledeč njegovim besedam, da revolucija ne more biti nikoli končana. V dnevih zadnjega slovesa mislimo predvsem na to! To je naš veliki dolg človeku, ki je gradil bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti in ju utrdil v socialistični samoupravni družbi. To je hkrati zaobljuba slehernega delovnega človeka in občana. Z njo se mu bomo najbolje oddolžili za vse, kar je z nami in za nas bojeval in izbojeval, gradil in zgradil, ustvarjal in ustvaril. TITO JE MRTEV — TITOVA JUGOSLAVIJA TRDNA IN MOČNA 21VI! Prebivalcem občine Krško Posebni vlak bo odpeljal posmrtne ostanke tovariša Tiia na zadnjo pot iz Ljubljane v Beograd. Občani in delovni ljudje Posavja bomo največjemu sinu naših narodov in narodnosti izkazali svoje globoko spoštovanje na železniški postaji v Krškem, kjer se bomo prebivalci občine Krško zbrali v ponedeljek, 5. maja 1980 do 9.30 ure dopoldne, da se mu molče in dostojanstveno poklonimo. Na vseh stanovanjskih in javnih zgradbah bomo za čas 7-dnevnega žalovanja izobesili zastave na pol droga. V veliki sejni dvorani skupščine občine Krško bo odprta žalna knjiga, v katero se bomo vpisovali od žalne seje dalje do pogreba, vsak dan od 8. do 18. ure. Občinska konferenca SZDL Krško LGTO DATUM 4 26.5.BO NODSLSG0 VELIKI VLAK V ČETRTEK, 5. JUNIJA, BO V OBČINO KRŠKO PRISPEL "VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI". To bo osrednji sprejem vlaka ob njegovem prihodu v našo republiko. Vlak bo pripeljal goste, nekdanje gostitelje naših izgnancev v Srbijo, uradne delegacije občin in republike, pripeljal bo prijatelje, brate. Fonovno se bo razvil klobčič veselja, spominov na skupno prehojeno trnovo pot in načrtov za prihodnje delo, sodelovanje, izmenjavo izkušenj, pomoč... Občina Krško je najboljši dokaz pomena, ki ga manifestacija vlaka bratstva in enotnosti ima pri utrjevanju bratstva in sodelovanja med našimi narodi. Okupatorji so namreč največji del Krčanov izgnali v Nemčijo. Kljub temu se je in se še naprej med našimi občani in občani pobratene občine Bajina Ba-šta čedalje bolj razvija sodelovanje in prijateljstvo, tako pri uradnem delu, kakor tudi v zasebnih odnosih. V petek, 6. junija, se bo v naši občini mudila uradna delegacija SR Srbije, seveda pa bo z vlakom prispela tudi delegacija občine Bajina Bašta. Vlak bratstva in enotnosti je manifestacija, ki ima korenine v mračni in težki preteklosti, v časih, ko človek iz svoje stiske spozna prijatelja. Ravno te okoliščine so porok, da bo manifestacija živela, (nadalj. na zadnji str.) Na PRAZNIK DNEVA MLADOSTI SI JE SECLO V fiO&S NA^LLr SOČE HLAPIH! Ta tradicionalni večer veselja, sreče, izžarevajoče moči, poguma, samozavesti in sploh vsega, kar je tako značilno za ves mladi red, bo poslej osenčen z žalostno zavestjo, da med nami ni več TITA. Ni tistega, ki so mu na večer tega dne vsako leto izročili štafetno palico. Nosili so jo tisoči rok in srca po vsej domovini so ji dodajala svoje najtoplejše želje TITU za rojstni dan. (nadalj. na 2. str.) NAŠ GLAS 4 2 INDOK CENTER TOKRAT OBJAVLJAMO: POVZETKE VSEH DELEGATSKIH GRADIV ZA SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV V PETEK, 50. MAJA 1980 OBČINA - KAJ IN KAKO! (izhodišča in akcijske usmeritve zasedanja skupščine Skupnosti slovenskih občin v Krškem) V SMISLU TITOVIH SMERNIC (volilna seja Občinske konference ZKS Krško) PREDSTAVLJAMO KRAJEVNO SKUPNOST LESKOVEC (ob 1. juniju - njenem krajevnem prazniku) SPREMENJENI PRISPEVKI STARŠEV (za otroško varstvo) Načrti SIS za raziskovanje (1981 - 1985) OCENA MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA V LETU 1980 V OBČINI KRŠKO Letošnjo štafetno palico so položili k njegovemu mrtvaškemu odru. Položili so jo skupno z vročimi željami, ki niso bile izpolnjene , in z obljubami.; ki vezejo vse. Tako bo tudi poslej! Ostalo je TITOVO delo, tisto, kar preživi vsako smrt in zaradi česar je človek sploh postal velik. Ska-pno s tem bo ostal tudi 25. maj - dan mladosti, praznik, ki bo vsako leto znova strnil mladino vseh naših narodov in narodnosti v enotno željo in obljubo: "Sledili bomo TITOVI poti, njegovim naukom in storili bomo vse, da bomo dostojni dediči slavne in trde preteklosti in moči svojega naroda." POGANA JAMA 80 Krško, 25. maja 1980 - Tu je bila III. seja skupščine Skupnosti spominskega področja ŽUMBERAK - GORJANCI, na kateri so delegati prisluhnili poročilu o delu skupnosti v obdobju med obema sejama in tudi spregovorili o načrtih za naprej. Dogovorili so se, da bo srečanje mladine, borcev in prebival cev tega področja na POGANI JAMI 51. MAJA 1980. r "NAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj: INDOK CENTER občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan KASTELIC -Oblikovalec: Niko KEŠE - Naklada: 600 izvodov - Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK CENTER občine Krško? CKŽ 14, 68270 Krško; telefon: (068) 71 - 711, interna 55 - Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije! NAŠ GLAS 4- ;> INDOK CENTER OBČINA -KAJ IN KAKO! HaRJAN ROŽIČ, predsednik skupščine mesta Ljubljane: - "0 nalogah in razvoju občine ni mogoče govoriti zunaj nje.' - "Temelj novega koncepta občine sta vsakodnevna praksa ter bogastvo življenja in izkušenj. " V Krškem je bilo konec aprila zasedanje skupščine Skupnosti slovenskih občin. 0 poročilu s tega zasedanja je že razpravljalo Predsedstvo SO Krško in iz njega povzemamo zapis izhodišč in akcijskih usmeritev: 1) Opredelitve "koprskih sklepov' o nadaljnji ustavni preobrazbi komunalnega sistema ostajajo še nadalje programska in akcijska usmeritev delovanja vseh družbenih dejavnikov za uresničevanje ustavne vloge občine, da bo s svojo dejavnostjo prispevala h krepitvi in razvijanju samoupravljanja, utrjevanju samoupravnega družbeno-ekonomskega položaja delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter k razvijanju delegatskih razmerij in utrjevanju delegatskega skupščinskega sistema. Titove pobude za nadaljnjo demokratizacijo družbeno-po-litičnih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja in poglabljanja kolektivnega dela, vodenja in še bolj poudarjene odgovornosti so osnova in izhodišče našega SEJE ZBOROV SO Petek, 30. maja 1980 ob 8. uri v sejnih dvoranah A, B, C 25. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO 25. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KRŠKO 24-. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO DNEVNI RED: 1. določitev dnevnega reda, 2. odobritev zapisnikov prejšnje seje, 3. poročilo o rezultatih in problematiki poslovanja gospodarstva v prvem trimesečju 1980, 4. osnutek Odloka o izvršnem svetu ter o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb SO Krško, 5. predlogi sklepov za podelitev Častnega priznanja z medaljo Janeza Vajkarta Valvasorja za leto 1980, 6. poročilo o delu Temeljnega sodišča v Novem mestu za leto 1979, 7. poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu za leto 1979, 8. poročilo o delu javnega pravobranilca Celje za leto 1979, 9- poročilo o delu Postaje milice Krško za leto 1979, 10. poročilo o delu organa za vodenje postopka o prekršku Krško za -leto 1979, NAS GLAS 4 INDOK CENTER 11. osnutek Odloka o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v ohčini Krško, 12. Odlok o prispevku za pospeše-vanje kmetijstva v občini Krško (zbor ZD in zbor KS), 13. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (zbor ZD in zbor KS), 14. poročilo o zasedanju skupščine Skupnosti slovenskih občin v Krškem, 15. predlog Sklepa o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Šolskega centra Krško pri Izobraževalnem centru za tehnične stroke v Novem mestu (samo zbor ZD), 16. volitve in imenovanja: - Sklep o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Novem mestu, 17. predlogi in vprašanja delegacij. POVZETKI DELEGATSKIH GRADIV POROČILO 0 REZULTATIH IN PROBLEMATIKI POSLOVANJA GOSPODARSTVA OBČINE KRŠKO V 1. ČETRTLETJU 1980 Premagati težave! V uvodu navaja poročilo težave, ki so v 1. četrtletju letošnjega leta spremljale prizadevanja organizacij združenega dela, da bi se prilagodile spremenjenim pogojem gospodarjenja in se tako vključile v tokove gospodarske stabilizacije: podražile so se vse vrste energetskih virov, na- nadaljnega dela. 2) Spričo dejstva, da občina postaja vedno bolj "strnjen sistem samoupravnih in demokratičnih odnosov", je potrebr.... bodočo aktivnost usmerjati \ hitrejše in polnejše odpiranje vseh samoupravnih subjektov in občine kot celote v širši družbeni prostor. Nje na ustavno opredeljena nalaga občini, da stalne sproža in vzpodbuja proe. c združevanja dela in sreds- ne glede na občinske meje x., razvija proces uresničevanja samoupravljanja kot celovit ga družbenega sistema. 3) Razvoj in uveljavljanje krajevne samouprave sta osnova in izhodišče v procesu nadaljnje ustavne preobrazbe komunalnega sistema. V ta namen je potrebno pospeševati in usmerjati aktivnosti za prostorsko preobliko nje krajevnih skupnosti za nadaljnje vsebinsko dograjevanje s:i • stema krajevne samouprave. Naloge v povezovanju in sodelov; krajevnih skupnosti in združb ga dela pomenijo prav v sedanji fazi uveljavljanja svobodne menjave dela ter oblikovanja in sprejemanja družbenih planov ključno mesto za njihovo realizacijo in višjo stopnjo aktiv io sti družbeno-političnih organi zacij. V preraščanju krajevni'-skupnosti v občeljudske skupno sti mora priti do polnega izraz-i vsebinsko delovanje skupščin kr-.^ jevnih skupnosti kot središče usklajevanja in dogovarjanja v krajevni skupnosti, posebej pa organiziranega vključevanja Le lavcev v združenem delu v samoupravno življenje krajevne skupnosti. 4-) V okviru samoupravnega interesnega organiziranja si je treba prizadevati za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja u-porabnikov in izvajalcev oziroma za vsebinsko in konkret- NAŠ GLAS 4_____________________<ž no izvajanje načel svobodne menjave dela ter za zagotavljanje enakopravnega družbe no-ekonomskega položaja delavcev na vseh področjih družbenega dela in za njegov prevladujoči ustvarjalni vpliv delovanja in razvoja družbenih dejavnosti. 5) V procesu ustavne preobrazbe občine je želo pomembna tudi nadaljnja demokratizacija oblikovanja in sprejemanja družbenih odločitev, v katerem se morajo ¦uveljavljati demokratični odnosi, nadaljnja krepitev in demokratizacija sistema socialističnega samoupravljanja. Gre za to, kot pravi tov. Kardelj, "da moramo obogatiti naš politični sistem s takšnimi oblikami demokratičnih odnosov in demokratične organizacije, ki bodo omogočale, da se bo pluralizem samoupravnih interesov čim nepo-sredneje in čim svobodneje izražal v okviru demokratičnega samoupravnega odločanja." TEKMOVANJE CIVILNE ZAŠČITE V DOMU "XIV. DIV." NA SENOVEM V petek, 16. maja 1980, je bilo v športni dvorani doma "XIV. divizije na Senovem občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite, ki se ga je udeležilo 15 ekip iz 6 KS in ene delovne organizacije. Tekmovanje sta organizirala občinski odbor RK in Oddelek za LO SO Krško. Uspelo tekmovanje je bilo organizacijsko dobro pripravljeno, ekipe pa so pokazale dobro znanje. Najbolje so se uvrstile: ekipa KS BRESTANICA ter ekipi KS RAKA in KS LESKO-VEC. Zmagovalna ekipa Krajevne skupnosti BRESTANICA bo zastopala občino Krško na republiškem tekmovanju. INDOK CENTER rasle so cene reprod\ikcijskega materiala, ('ki ga je tudi primanjkovale , postopki za odobritev višjih cen so dolgotrajni, možnosti uvoza so bile močno okrnjene, poslabšala se je likvidnost OZD, banke pa so omejile obseg kreditov. Ob koncu prvega obračunskega obdobja 1980 je izkazalo izgubo 10 TOZD, v skupni višini 16.872.000 dinarjev, od česar odpade največ na TOZD Celuloza tovarne "Djuro Salaj", Rudnik rjavega premoga Senovo in TOZD Asfaltna baza in gramoznica Cestnega podjetja Novo mesto. Vzroki za izgube v TOVARNI LE-LULOZE IN PAPIRJA "DJURO SALAJ" so bili naslednji: pomanjkanje surovin, iztrošenost energetskih naprav, povečanje nabavnih cen surovin in kemikalij, neusklajenost cen celuloze in papirja, pomanjkanje brusnega lesa itd. Zaradi še neporavnanih obveznosti združevanja sredstev (za železnico, luko Koper, energetske objekte, premogovništvo in nerazvite republike) je realna izguba v prvem tromesečju 1980 še dosti večja. Delovno organizacijo tarejo težave tudi zaradi tega, ker ni mogla prijavljati ustreznega uvoza tkljub uvoznim? pravicam, ki jih je ustvarila z izvozom) in zaradi preusmeritve na uporabo premoga iz kolubarskega bazena (nižja kalorična vrednost, nezagoto-vljena kontinuiteta dobave itd.), Nastanek izgub RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO je predvsem posledica neustreznih cen premoga, vendar bodo v naslednjem obdobju izgube pokrili z višjo ceno komercialnega in energetskega premoga. Poslovanje rudnika spremljajo tudi težave zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile in rudarske opreme. Glavni vzrok za izgubo v DES - NAŠ GLAS 4 INDOK CENTER - TOZD ELEKTRO KRŠKO je bil izpad skupnega prihodka v prometu z električno energijo, eden od vzrokov pa je tudi nesorazmerno visok strošek nabavljene električne energije izven sistema SR Slovenije. Manjšima izgubama v TOZD KOOPERACIJA in TOZD MESO M-Agrokombi-nata Krško so botrovali sezonski vplivi (v začetku leta so veliko investirali v reprodukcijski material in zaščitna sredstva,prodaja proizvodov pa se začne šele sredi leta) in nezadovoljive cene pri odkupu mesa. Sicer pa poslovanje te delovne organizacije spremljajo še druge težave: pomanjkanje zaščitnih sredstev, umetnih gnojil, rezervnih delov za stroje in obratnega kapitala za odkup kmetijskih pridelkov (krompir, vino, živina). Fizični obseg proizvodnje TOZD ASFALTNA BAZA IN GRAMOZNICA DR-NOVO je bil izredno velik, a so zaradi nizkih prodajnih cen - ob visokem porastu cen surovin - poslovali z izgubo. Za KOVINSKO-PREDELOVALNO INDU-^ STRIJO je bilo v prvem tromeseč-ju značilno naslednje: močan upad naročil, pomanjkanje reprodukcijskega materiala, težave pri uvozu in zamude pri dotoku devizne stimulacije. V GRADBENIŠTVU in INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA so čutili pomanjkanje betonskih armaturnih mrež, izolacijskega materiala in cementa, zmanjšani obseg investicij pa jim preti z zmanjšanjem proizvodnje. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala so se pojavljale motnje v proizvodnji v Novoleso-vih TOZD BOR KRŠKO, LIPA KOSTANJEVICA in SIGMAT BRESTANICA ter v Lisci, TOZD SENOVO. Finančni rezultati poslovanja OK ZK KRŠKO V SMISLU T ITOVIH SMERNIC V sredo, 28. maja 1980, bo v Krškem programsko volilna seja občinske konference ZKS Krško. Dnevni red seje obsega: b 8 otvoritev in pozdrav, izvolitev organov konference, referat sekretarja komiteja o družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmerah v občini, razprava o poročilu, referatu in programu dela občinske organizacije, poročilo o postopkih kadrov?, nja in kandidiranja predsednika, sekretarja ter novih članov občinske konference in komiteja, volitve, verifikacija novoizvoljenih članov občinske konference ZKS, sklepanje o zadolžitvah članov občinske konference za povezavo z osnovnimi organizacijami ZKS, 9. sklepanje o Poslovniku občinske konference in njenih organov, 10.sprejem programske usmeritvt občinske konference, 11.razno. Poročilo o delu občinske organi zacije ZKS Krško, v obdobju od 14. 12. 1977 do 28. 5. 1980 navaja njeno organiziranost v občini, ki jo je bilo treba uskladiti s Statutom ZKS, sprejetim na 8. kongresu ZK Slovenije in statutarnim sklepom o organiziranosti in delovanju ZK v občini Krško, sprejetim po 6.seji CK ZKS. 0 novi organiziranosti OK ZKS Krško smo že pisali v 21. NAS GLAS 4___________ ______7 številki INDOK Biltena. V nadaljevanju poročila je predstavljena dejavnost pri idejnopo-litičnem usposabljanju in izobraževanju članstva, podana ocena političnega sistema socialističnega samoupravljanja s poudarkom na delovanju delegatskega sistema v občini Krško, povezovanja in sodelovanja družbenopolitičnih organizacij, ocena delovanja ZK na področju kulture. Gradivo vsebuje tudi poročila o delu vseh komisij občinske konference ter njenih sejah in sestankih njenih organov. 7 programu dela občinske organizacije ZKS Krško za obdobje 1980 - 81 pa so zapisane naloge na naslednjih področjih: a) nadaljnje uveljavljanje in razvijanje družbenopolitičnega sistema za ustvarjalno in učinkovitejše delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih odnosov v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih; b) na področju družbenoekonomskih odnosov bo aktivnost usmerjena v dosledno izvrševanje družbenega plana, vzpostavljanje dohodkovnih odnosov na vseh ravneh in uveljavljanje odnosov na podlagi svobodne menjave dela ter za nadaljnje vsebinsko dograjevanje samoupravne organiziranosti; c) področje ljudske obrambe in družbene samozaščite predstavljata za vse organizacije in organe ZK in vse komuniste trajno aktivnost in nedeljivo odgovornost; v skladu z doseženimi rezultati na tem področju mora biti delo komunistov usmerjeno na nadaljnje in še hitrejše podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite kot resnična sestavina vsakodnevnega dela, samoupravnih odnosov in vsestranske osebne in družbene odgovornosti; z dograjevanjem obrambnih priprav in načrtov morajo biti komunisti INDOK CENTEK INVESTICIJE V TEKU IN NAČRTOVANE INVESTICIJE V LETU 1980 V tem poglavju dokumenta je opisana problematika naslednjih investicij: izgradnja čistilnih naprav in dodatnih industrijskih tirov pri tovarni "Djuro Salaj", dokončanje investicije TES, razširitev in modernizacija proizvodnje industrijske elektronike v Iskra Ljubljana, TOZD Kostanjevica, izgradnja polnilnice in skladišča za cviček M-Agrokombi-nata, projekti TOZD Sigmat Brestanica, TOZD Metalna Senovo in SOP, TOZD Oprema Krško, agromelioracije Kmetijske zemljiške skupnosti Krško, izgradnja^de-pandanse hotela Sremič, tržnica Krško, avtobusna postaja Krško, OŠ Kostanjevica, OŠ Podbočje, WU Krško, zdravstveni dom Kostanjevica, zdravstveni dom Krško. cesta Krško - Kovinarska, cesta v Brestanici, bencinski servis v Žadovinku, deponija trdnih odpadkov, črpališče pitne vode na Krškem polju, nakupovalni center in še nekatere. Izvajanje nekaterih investicij poteka po načrtu, pri nekaterih nastopajo zamude, nekaterih pa zaradi pomanjkanja sredstev še ni bilo moč pričeti. v prvem Četrtletju letošnjega leta so pokazali, da je doseženi družbeni proizvod na ravni občine pod 25-odstotno izpolnitvijo letnega plana, kar je bilo sicer za prvo obračunsko obdobje pričakovati, vendar pa lahko naštete težave v naslednjih mesecih še poslabšajo poslovne rezultate in ne bo moč doseči planirane 9-odstotne rasti družbenega pro-j izvoda. Za odpravo težav bo predvsem potrebno zagotoviti us-' trezno razpolaganje z uvoznimi pravicami in redno oskrbo z reprodukcijskim materialom ter izboljšati likvidnost OZD in finančnih institucij. : JAŠ GLAS 4________________________8 ODLOK O IZVRŠNEM SVETU TEH O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUZ OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO i (Osnutek) j j Prilagoditev razvoju !Ker je "bilo potrebno delovanje državne uprave prilagoditi doseženi stopnji razvoja družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitičnega sistema, sta bila v zadnjem času sprejeta zvezni in republiški zakon o sistemu državne uprave. Republiški "Zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih" in "Statut občine Krško" sta bila zakonska podlaga za izdelavo osnutka ustreznega občinskega odloka. V prvem delu vsebuje os utek odloka splošne določbe, določbe o funkciji izvršnega sveta in skupne določbe o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov. V III. poglavju odlok podrobneje navaja naloge individualnih in kolegijskih upravnih organov ter samostojne strokovne službe. Individualni upravni organi bodo*. 3 sekretariati (za ljudsko obrambo, za notranje zadeve ter za splošne zadeve in občo upravo) ter 2 upravi (za družbene pri-.' hcike in geodetska). Kolegijska organa sta 2 komiteja (za družbeno planiranje in gospodarstvo ter za urejanje prostora in varstvo okolja). Kot samostojna strokovna služba bo deloval se-: !| kretariat skupščine in izvršnega sveta. Naslednja poglavja govore o notranji organizaciji in sistema-l tizaciji del in nalog, o medse- INDOK CENTER nosilci krepitve obrambne in samozaščitne zavesti; d) aktivnosti na navedenih področjih postavljajo pred vse komu niste naloge in partijsko dolžnost, da se nenehno in sistematično izobražujejo in idejnopol: tično usposabljajo za delovanje kot avantgarda; e) občinska konferenca ZKS Kri-. bo v sklad« s svojo funkcijo: - redno spremljala in usmerja.;,! delo osnovnih organizacij in vseh organov ZK na navedenih področjih aktivnosti, - oblikovala in opredeljevala stališča do aktialnih družbenih problemov v občini in vzpodbujala ustrezne aktivnosti za sprotno in neposredno razreševanje problemov, - vzpodbujala, usmerjala in koordinirala delo svojih organov; f) komite občinske konference ZKS pa bo kot politično-izvršil ni organ: - skrbel za izvajanje navedenih nalog in programskih usmerite1 - skrbel za realizacijo sklepov, smernic in stališč občinske konference in višjih organov <,i - koordiniral delo 00 ZK ter organov konference in komiteja, - pripravljal in predlagal konferenci programe dela in aktivnosti konference ter njenih organov, - skrbel za trajno in sistematično idejnopolitično in marksistično usposabljanje in izobraževanje članov, organizacij in vodstev ZK, sodeloval na tem področju s študijskim središčen! CK ZKS za Posavje in Delavsko univerzo v Krškem, - skrbel za pravočasno in objektivno informiranje članov, organizacij in vodstev ZK o delu občinske organizacije in višjih vodstev ZK, - uresničeval svojo vlogo kot temeljna organizacija za delegate v družbenopolitičnem zboru in - izvajal svoje naloge in pristoj- NAG GLAS 4____________________9 nosti v vlogi komiteja za splošni ljudski odpor in družbene samozaščito. ^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦MM SIS RAZISKOVANJE Svoj delovni program je združenemu delu poslala v razpravo tudi Občinska raziskovalna skupnost Krško. V njem so zastavljene naloge za obdobje 1981 - 85- Občinska raziskovalna skupnost Krško bo v tem srednjeročnem obdobju delovala na naslednjih ra-zvojno-raziskovalnih področjih: - termalne vode (Topličnik), - premogovne zaloge, - neorganske surovine (silikati, peski), - odpadki in njihova predelava, - ukrepi za zaščito okolja, - razvoj opreme za zaščito ok; IJa, - kulturne, zgodovinske in etnografske značilnosti v občini, - kadrovske potrebe in njihove usmeritve za perspektivni razvoj območij, - plinifikacija Posavja in Dolenjske, - racionalizacija porabe goriv, - toplifikacija, - proizvodnja in predelava hrane. Raziskave skupnega pomena bo opravljala Republiška raziskovalna skupnost. Za uresničitev tega programa naj bi združeno delo v naši občini podpisalo samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Krško za naslednje srednjeročno obdobje, s čimer bi se obvezalo financirati z 11.400.000 din ovrednoteno petletno dejavnost skupnosti, kar naj bi zneslo 0,06 odstotka družbenega proizvoda, dopolnilna sredstva pa bi zagotovili s svobodno menjavo dela. INDOK CENTER bojnih razmerjih in usklajevanju dela med upravnimi organi in strokovnimi službami, o razmerjih upravnih organov do skupščine občine, o medsebojnih razmerjih upravnih organov in izvršnega sveta, o medsebojnih razmerjih upravnih organov, o razmerjih izvršnega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter o razmerjih upravnih organov in delovnih ljudi. 0 osnutku odloka je razpravljal izvršni svet SO Krško 12. maja 1980 in predlagal, da o njem razpravljajo skupščinski zbori na sejah 30. maja 1980, do 20. junija pa bo osnutek odloka v javni razpravi. PREDLOGI SKLEPOV ZA PODELITEV ČASTNEGA PRIZNANJA Z MEDALJO JANEZA VAJKARTA VALVASORJA ZA LETO 1980 Trije dobitniki častnih priznanj Vsi trije skupščinski zbori bodo 30. maja 1980 razpravljali in sprejeli odločitev o podelitvi "častnega priznanja z medaljo Janeza Vajkarta Valvasorja". Predsedstvo SO Krško se je odločilo za predlog, naj bi bili letošnji dobitniki: FRANC VARDJAN, upokojeni profesor agronomije, LUDVIK SIMONIČ, direktor "Iskra" - TOZD Upori Šentjernej in IVAN GLOGOVŠEK, direktor LB - - Temeljna posavska banka Krškq. Iz skupščinskega dokumenta pov- feAŠ GLAS 4- 10 INDOK CENTER zemamo samo jedra obrazložitev: Častno priznanje z medaljo Janeza Vajkarta Valvasorja prejmejo: Franc Vardjan: ZA USPEŠNO PEDAGOŠKO IN STROKOVNO-ZNANSTVENO DELO NA PODROČJU VRTNARSTVA, SADJARSTVA IN VINOGRADNIŠTVA, Ludvik Simonič: ZA DOSEŽENE USPEHE PRI RAZVOJU INDUSTRIJE V MANJ RAZVITIH OBMOČJIH, Ivan Glogovšek: ZA USPEŠNO ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA NA PODROČJU BANČNIŠTVA. POROČILO O DELU, PROBLEMIH IN NALOGAH TEMELJNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU ZA LETO 1979 Premalo sodnikov! Temeljno sodišče v Novem mestu, z enotami v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem, je začelo z delom 1. januarja 1979. V letu 1979 je delovalo z okrnjeno kadrovsko zasedbo (predsednik in 38 sodnikov), saj je bilo prostih 7 sodniških mest. Lani so občinske skupščine odobrile dovolj sredstev za nemoteno delovanje temeljnega sodišča, v letošnjem letu pa pričakuje sodišče težave pri izpolnjevanja finančnih obveznosti. Sodniki temeljnega sodišča so voljeni od vseh občin in so tako "premakljivi" - sodijo lahko na katerikoli izmed enot temeljnega sodišča. Program dela za leto 1979 je dal prednost reševanju družbeno pomembnejšim in starejšim zade- I OB 1. JUNIJU - NJENEM KRAJEVNEM PRAZNIKU PREDSTAVLJAMO KS LESKOVEC Krajevna skupnost Leskovec slavi 1.junije svoj praznik - v spomin :ia vrnitev izgnan cev iz tujine. V počastitev praznika se bodo ves teden vrstile prireditve, osrednja pa bodo v soboto in nedeljo, 31. maja in 1. junija, ko bodo izročili namenu otroško igrišče na cesti ob Gaju, čemer bodo sledile slavnostna seja skupščine krajevne skup-nosti in skupščine Krajevne konference SZDL in vrsta drugih prireditev, oziroma prikazov dejavnosti in razstav. Ob prazniku kra jevne skupnosti Leskovec smo se pogovarji z Rezko PIRC, predsednico KK SZDL in Dui nom ARHOM, predsednikom skupščine krajevne skupnosti. "Še lani je bila naša krajevna skupnost ze-lo velika, aprila pa smo jo razdelili. Odcepile so se skupnosti Senuše, Veliki Poči-log in Krško polje - s sedežem na Drnovesu, Tako ima sedaj KS Leskovec okrog 2.000 prebivalcev in 5*+2 gospodinjstev. Vanjo so vključene vasi in zaselki: Leskovec< Veniše, Velika vas, Gorenja vas, Žadovinek (te so v ravninskem delu) in Ivandol, Kobile, Libeli Loke, Nemška gora, Volovnik, Selce v hribovitem predelu. Pravih (čistih) kmetov je dokaj malo, veliko pa je t.i. polproletarc^v, delavcev, ki v popoldanskem času obdelujejo zemljo", povesta oba skoraj v isti sapi, KAKO PA SE JE OBNESLA DELITEV KRAJEVNE SKUPNOSTI, ALI MORDA ŽE LAHKO VSAJ DELNO OCENITE USPEH? Rezi PIRC: "Prepričana sem, da je bil to dober korak. Sedaj lahko delo samoupravnih organov seže res v vsako vas in imamo pregled nad dejavnostjo. Krajevna konferenca SZDL ima 8 vaških skupnosti, ki jih vodijo odbori NAŠ GLAS 4 11 INDOK CENTER SZDL. Poudariti moram, da Krajevna konferenca zelo uspešno in tesno sodeluje z vodstvom krajevne skupnosti in vse, kar delamo, delamo skupaj. V tej mandatni dobi smo opravili že nekaj dela:organizirali smo javno razpravo o poimenovanju ulic, o srednjeročnem planu,položili smo asfalt v Venišah, pa tudi pri kanalizaciji je bilo treba veliko delati. Vaški odbori so aktivni, so nos*ilci akcij, oživeli pa smo jih v sedanji mandatni dobi." Dušan ARH: "Ko smo delili krajevno skupnost na manjše, smo pri reorganizaciji samouprave razmišljali tudi o željah in potrebah krajanov. Hoteli smo jim dati možnost, da neposredno izrazijo svoje potrebe in želje. Ker skupnost nima svo jega poklicnega delavca, smo se domenili za dežurstva in sicer ob ponedeljkih med 15. in 19. uro. V tem času bo v pisarni skupnosti v Zadružnem domu (kjer gostujemo), sedel nekdo iz vodstva KS ali iz KK SZDL, zapisoval želje, potrebe, mnenja krajanov, se z njimi pogovoril, jim svetoval, dal odgovor..." KO SMO ŽE PRI ŽELJAH IN POTREBAH KRAJANOV - KAKO JE S TEM V SKUPNOSTI? Dušan ARH: "Srednjeročni plan je strnil naše želje in potrebe, glede na trenutni položaj pa ne vemo, kaj se bo dalo uresničiti. Kolikor bo možno, se bomo naslonili na lastne moči, zato pripravljamo referendum o uvedbi samoprispevka. S tako zbranimi sredstvi bi reševala vsaka skupnost svoje probleme po takem zaporedju, kot si ga bo sama določila. Želimo si, da bi lahko uredili vaško razsvetljavo, asfaltirali vse ceste,napeljali vodovod v hribovitih predelih, postavili pločnike vsaj ob glavni cesti, uredili avtobusna postajališča in mestni promet s krožno avtobusno progo ter zagotovili nove poslovne prostore sa pošto, krajevno skupnost, krajevni urad, trgovino." Leskovška trgovina je v stari o-snovni šoli, v programu je začrtana gradnja novih prostorov zanjo. Problem preskrbe pa obstaja v vseh obrobnih vaseh,saj trgovin nimajo niti nekatere večje. Zato bodo skušali to vprašanje reševati celovito. Večjim nakupom in vam. Sodišče je prevzelo v reševanje vse nerešene zadeve nekdanjih občinskih sodišč, okrožnega sodišča ter okrožnih gospodarskih sodišč v Celju in Ljubljani, pa je bil to eden izmed temeljnih vzrokov, da se je število nerešenih zadev povečalo. Rezultati dela (25 rešenih zadev mesečno na sodnika) pa govore o nadpoprečni delovni uspešnosti. Poročilu je priložen statistični pregled gibanja in reševanja zadev ter pregled o delu poravnalnih svetov, ki se vse bolj uveljavljajo. V občini Krško deluje n. pr. 13 poravnalnih svetov. Zadnji del poročila vsebuje OBVESTILO 0 DELU IN NALOGAH TEMELJNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU, ENOTE V KRŠKEM V LETU 1979. Enota se je v preteklem letu soočila predvsem s kadrovskimi težavami; ko pa bodo le-te rešene, tudi sedanji prostori ne bodo zadoščali. Nove prostore naj bi enota pridobila v dveh, treh letih v stavbi, kjer deluje Valvasorjeva knjižnica in čitalnica. V preteklem letu je enota sodišča v Krškem prejela v reševanje 6151 kazenskih, pravdnih, nepravdnih, izvršilnih in zemljiškoknjižnih zadev, od katerih jih je 5860 rešila. Zahtevnejših zadev je bilo 1750? od teh pa rešenih 1499. Vsi sodniki so presegli norme storilnosti v poprečju za 39%» a so zaostanki zaradi pomanjkanja sodnikov očitni, predvsem na področju civilnih zadev. Enota je opravila 1154 glavnih obravnav v 224 raz-pravnih dneh. Na področju družbenih odnosov in pojavov je bil opazen porast kaznivih dejanj s področja prometa in tatvin družbenega premoženja, na civilnem področju pa so bile dokaj številne razveze zakonskih zvez in odškodninski spori. Pravno pomoč sta opravljala dva AŠ GLAS 4 ir INDOK CENTER Sj-----------------------1 odvetnika, enota temeljnega sodišča pa jo je nudila ob sredah od 7. do 16. Tire. POROČILO 0 DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V NOVEM MESTU ZA LETO 1979 Pomembna vloga v družbeni samozaščiti V splošnem delu poročila je najprej opisana ustavna preobrazba javnega tožilstva na območju Dolenjske in Posavja. Z delom so prenehali prejšnje okrožno in občinski javni tožilstvi v Novem mestu in Brežicah, nakar je bilo s 1. januarjem 1979 ustanovljeno Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu, z enotama v Novem mestu in Brežicah. Temeljno javno tožilstvo, zlasti enota na sedežu v Novem mestu, je delovalo v prostorski stiski, pa tudi sredstva so zadoščala za pokrivanje izdatkov in obveznosti le zaradi skrajno racionalne porabe. Učinkovitost je rahlo nazadovala. Porast števila nedokončanih zadev je posledica nepopolne kadrovske zasedbe. V drugem poglavju splošnega aela je opisano spremljanje družbenih odnosov in pojavov, preventivno delovanje in vključevanje tega organa v sistem družbene samozaščite. Poročilo navaja negativne pojave, zaradi katerih so bile potrebne preventivne intervencije: / - pomanjkljiva kontrola materialne pravilnosti listin in odločitev, - nezadostno fizično zavarovanje družbene lastnine, - nekontrolirana uporaba tovorni? vozil delovnih organizacij, - pomanjkljiva skrb za varne delovne pogoje, - nezadostna natančnost delavcev krajanom z osebnimi avtomobili naj bi bil v veliko pomoč nov nakupovalni center, ki nastaja pod Leskovcera. Zato sta oba sogovornika izrazila tudi upanje in željo, da bo nov center velil in zakonske omejitve upoštevati v svojih planskih aktih za leto IM80 V skladu s planiranim obsegom sredstev /a povračila stroškov za službena potovanji so delavski sveti s posebnimi sklepi že določili konkretno vKmo posameznih povračil Ob morebitni valorizacij teh povračil v okviru planiranega obsipa sredstev naj delavci v organi/a«, ijah združenega dela upoštevalo, da vi se po podatkih Zavoda SUS /a stati stiko cene gostinskih storitev v letu |u7Upmičale v poprečju za 22.i odstotka, (.ene prenočitev pa za I 5.7 odstotka v primer iavi / kiom VHH U odstoiki na| bodo zgornia me in morebitne valorizacije povračil stroškov /a prehrano na slu/bi m m potovanju I dnevnice) oziroma povračil stroškov /a prenočiti v i nočni-ne) Pn morchunem povečanju povračilu stn»ško\ /i prevoz i službene namene / osebnimi avtomobili ( kilometrine) pa n.i| delavci v organizacijah združenega dela upoštevajo i/raeun A s to motozve7eSlo\ent|c ktkaže da so dejanski sir->\ki t a prevoženi kilometer / avtomobilom vred Delitev sredstev skupne porabe Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je že večkrat poudaril prednostni interes delavcev v združenem delu pri de h t vi stabilizacijsko omejenih sredstev •sktfpne poj-abc. Skladno s spre jc-timi-stzJiftti/nuj se iz teh sredstev prvenstveno, zagotavljajo sredstva za organizirano prehrano med delom, izobraževanje in regrese za letni oddih. Izplačila iz sredstev skupne porabe za jubilejne nagrade, odpravnine pri odhodu v pokoj in solidarnostne pomoči naj se uskladi joz razpoložljivimi sredstvi. Ob tem pa sindikati priporočajo, da se izdatki za izlete .proslave, strokovne ekskurzije in Športne igre zaradi u-italitvenib prizadevanj zmanjšajo.'' ' Pri delitvi regresa za letni dopust sindikati priporočajo, da se čimveč ji del teh sredstev nameni za organizirani letni oddih delavcev, to je, da se zmanjša obseg teh 'sredstev, izplačanih v obliki dodatnega osebnega dohodka. Osebni dohodki pripravnikov in učencev v gospodarstva Sindikati priporočajo, da delavci v organizacijah združenega dela določilo-išmo zagotovljene osnove osebnih dohodkov prh pravnikov in učencev v gospodarstvu, skladno t gibanji osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovne skupnosti skupnih služb Izhodišče za dok> čan je zagotovi jene osnove naj bo višina zagotovljene osnove osebnih dohodkov v letu 1978. Doklei rte bodo sprejete ustrezne družbene usmeritve, naj delavci v organizacijah združenega dela vse ostale pravice iz bivše sindikalne lisic urejajo skladno z določili v svojih samoupravnih splošnih aktih in skladno l razpoložljivimi sred-stvi v te namene Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in drugi družbeni dejavniki pripravi iajo dva dokumenta, ki bosta vsebovala usmeritve za ureianje tega področja delitve družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo s; i oš kov. ki so jih imeli de lavi i pri op; avljanju določenih del za temeljno organizacijo. Predvidoma bosta oba dokumenta spre |eta jeseni letos. Pripominjamo, da so govorice, n |c*m Času krožijo v lavnt sti u .prepovedi« izplačil regresov /a letni dopust, povsem ¦ lage NAŠ GLAS 4-___________________12 Povzetki delegatskih gradiV (nadaljevanje) PREDLOG SKLEPA 0 SOGLASJU K USTANOVITVI DISLOCIRANEGA ODDELKA ŠOLSKEGA CENTRA KRŠKO PRI IZOBRAŽEVALNEM CENTRU ZA TEHNIČNE STROKE V NOVEM MESTU šolski center Krško bo v okviru Izobraževalnega centra za tehnične stroke v Novem mestu odprl dislociran oddelek elektrotehnične šole za študij ob delu. Vsa organizacijska opravila bo opravljal Izobraževalni center za tehnične stroke Novo mesto, pedagoško vodstvo pa bo, kot matična šola, prevzel šolski center Krško. Skupščina občine Krško mora - kot ustanovitelj šolskega centra Krško - sprejeti ustrezen sklep o soglasju. SKLEP 0 IZVOLITVI SODNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA NOVO MESTO Ker dejavnost Temeljnega sodišča Novo mesto pokriva tudi področje občine Krško, mora sodnike - po Zakonu o rednih sodiščih - izvoliti tudi naša skupščina. Za dobo 8 let bodo 30. maja 1980 predvidoma izvoljeni za sodnike Temeljnega sodišča Novo mesto: - JOSIP FRANZ, - ANA GRILC, - JASNA ŠAVELJ in - ZDENKA VRESK. INDOK CENTER pospeševanje kmetijstva v občini Krško, o katerega vsebini in vlogi smo pisali v 1. številki glasila "NAŠ GLAS". V času javne razprave, ki je trajala do 15« aprila 1980, ni bilo na osnutek odloka nobenih pripomb. 12. maja 1980 je o predlogu odloka razpravljal izvršni svet SO Krško in predlagal, naj ga navedena zbora sprejmeta na sejah 30. maja 1980. ODLOK 0 PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA 0 KOMUNALNIH STORITVAH IN SOGLASJU K CENAM ZA KOMUNALNE STORITVE___________ V bodoče bo potrebno cene komunalnih storitev urejati na temelju stališč, izoblikovanih v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško (SKIS), po postopku, predpisanem z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in v skladu z veljavnimi predpisi o cenah. K tako določenim cenam mora dati soglasje izvršni svet •SO Krško. • Dosedanji "Odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve" bo zato prenehal veljati. Dokler ne bo dal izvršni svet SO Krško soglasja k novim cenam, bodo ostali v veljavi še členi, katerih določbe se nanašajo na ceno ali prispevek. H UDELEŽIMO SE SPREJEMA VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI KRŠKO, 5.6.1980 OB Xf I NAŠ GLAS 4__________ 20 ___^ ___ INDOK CENTER z njo pa bo živel in se krepil tudi njen cilj. Cilj prireditve pa je utrjevanje bratstva, enotnosti, sožitja med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. To je osnovni pogoj obstoja in nadaljnjega razvoja Jugoslavije, take, kakršna je sedaj, in to je ena izmed temeljnih točk TITOVE politične dediščine in njegovih življenjskih ciljev. VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI bo prispel na krško železniško postajo.v četrtek, 5. .iuni.ia letos ob 11. uri. Pred Delavskim domom na Gubčevem trgu bo za vse udeležence vlaka sprejem in kulturni program. Prireditve se bomo v kar največji možni meri udeležili tudi občani in delovni ljudje krške občine. Prireditev sama se vključuje tudi v proslavo krškega občinskega praznika, ki bo 7. junija in je posvečen izgnancem.