ISTRSKI TEDNIK
LETO				«	 1. - Štev. 31		
nam bo pokazala letošnja			
		RIBARSTVO	
o°	GOSPODARSKA	ŽIVINOREJA POLJEDEL STVO OBRT	
°o	RAZSTAVA	INDUSTR JA LJUDSKA TEHNIKA	
KOPER, 30. septembra 1950
Cena 3 din
Jutri bo otvoritev gospodarske razstave, -za 'katero vlada med našim delovnim 'ljudstvom veliko 'zanimanje, Razstava b« pokazala v prvi vrsti, kaj sanq do sedaj dosegli na podrojčju gospodarske dejavnosti ter obenem .naikaizala pota našega bodočega razvoja. Ta naša itretja gospodarska razstava se vsai v enem teme lito razlikuje od prejšnjih dveh: Nakazuje nam mnogo <ia[s5ieje pot našega nadaljnjega gospodarskega razvoja, pokazuje nam mnogo jaSnejje, katerim vprašanjem moral naša ljudska oblast polagati največ pažnje in kje mora naše delovno ljudstvo osredotočiti svoje največje napore.
Fokgealai nam bo nadalje, da ima naše delovno ljudstvo svoj gospodarski, p’am, da, se bori za njegovo uresničenje in prav tako. da je dou ■seglo v tej' borbi vidne uspehe.
Ta 'gospodarska ra stava bo p-o-merjifa zlom madej vseh tistih pro-tiljudskih elementov, *k,i so nam prerokovali skorajšnjo gospodarsko in kultuniro razsulo ter izagnal-i v. svet o našem delu take laži, ki so lahko rezultat le protiliudske in ibioine domišljije. Gospodarska razstava nam kalže, da gremo naprej, da sli naše delovno ljudstvo dejansko 'gradi iboljšei življenje. Doseženi uspehi so jamstvo za nove in še večje uspehe. Gospodarska ralzsta--v» ibio dala. našemu delovnemu 'ljudstvu še novih molči, obor-oži'a ga bo še z novim znanjem in s svoje stran; doprinesla k Izboljšanju naše gospodarske dejavnosti na spliah.
■ Oib tej priliki bomo še jasneje spoznali, da je naša industrija v veliki meri navezana na našei poljedelstvo, da se mora večji del naše industrije tud j v 'bodoče naslanjati na tradicionalno ribištva ter bogastvo, ki nam ga nudi našei morje, 'Pokalzala nam .bo nadalje, da posveča naša ljudska oblast prav posebno pozornost dvigu) poljedelstva.
1 Na razstavi bodo stopi’e odločno v ospredje maše spomladanske kulture, naša. prvovrstna vina, naši oljčni napadi in naše sadje. Pri tem bodo da’e svoj delež naše delovne zadruge, ki so osnovi),i pogoj za. nadaljnji razvoj našega kmetijstva. Ravno tako bo letošnja razstava prikazala tudi našo graidoibe.no dejavnost ter raevoi našega premeta, ki igrata izelo važno vlogo pri dviganju našega gospodarstva, Ta naša manifestacija gospodarske dejavnosti nima nič skupnega z običajnimi sejmi, ki jih prirejajo v kapitalističnih državah. Pravi smisel naše razstave ni zgolj v tem, da) bi pokazali, kaj 'ahko nudimo tržišču. Glavni namen' naše razstave je, pokazati pota, ki sO-najboljša zai čim hitrejši ter uspešnejši razvoj našega gospodarstva.
Napačno bi fo.ilo, če bi si ogledovali le dosežene uspehe in ne bi pri tem kritično ocenjevali dobre in slabe strani našega de'a. Kritični pregled pomanjkljivosti i,n uspehov mora biti tak, da nas dviga; kritika' mora biti taka, da dosegamo z njo izboljšanje v vsakem pogledu. Pri temeljitem ogledu raz-
stave si boi vsak naš delovni človek nabral nekaj' novega, .pred njim bo jasneje rasla perspektiva našega 'gospodarskega razvoja in ravno ta perspektiva gaj bo tudi bodrila in mu Vlivala novih moči. Spoznal bo obenem, kaj vse lahko dosežemo, če mobiliziramo vse svoje sile. Ta naša gospodarska razstava je pomemben člem v naši gos-pdar-ski dejavnosti, in kaže, da je ljudska: oib-la.-t nad vse žilava in sposobna, da uspešno rešuje tudi najtežja vprašanja!.
Govor tov. Edvarda Kardelja na seji Generalne skupščine OZN
Jugoslavija je pripravljena podpreti vse ukrepe, ki gredo za dejansko utrditev svetovnega miru
' V torek je imel tovariš E. Kardelj pred igeneralmo skupščino OZN nas edin ji govor:
Vzdušje težke mednarodne napetosti, ki nosi v sebi vojno, prevladuje danesi nad delom, OZN in nad celotnimi odnosi med narodi. Brez pretiravanja lahko rečemo, da pomeni .sedanji položaj v svetu za OZN eno iizmed najtežjih preizkušenj ,ki jih mora vzdržati ta naša organizacija, preizkušnjo, odi kate-
SPORED
KULTURNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV V OKVIRU TEDNA RAZSTAVE
Nedelja, 1■ oktobra ob 9: ob 10: ob 20:
Torek, 3. oktobra ob 15: ob 20:
Sreda, 4. oktobra ob 15: ob 20:
Četrtek, 5. oktobra ob 15: ob 20:
Petek, 6. oktobra ob 18: - ob 20:
Sobota, 7. oktobra ob 15:
ob 20:
Nedelja, 8. oktobra ob 8: ob 9: ob 15; ob 20;
Pomorska remtaj v koprskem zallivu s sodelovanjem Useh, objektov Troboj is čolni (canctaggio) med Pulfo, Reko in jfecjlo SJavenkko narodno gledališče: »Primorske zdrahe«
Finale v odbojki Pevski zbor radia iz Zagreba Finale nogometnih tekem — Šahovski turnir
»Veseli teater« iz Ljubljane Finale nogometnih tekem »Veseli teater« iz Ljubljane Finale v. baljncanju Koncert komornega pevskega zbora in tržaškega orkestra Krožna kolesarska dirka Koper-Semede<'arPostaja za pokal »Gospodarske razstave«
Machiavelli: »Manidragola« (Teatro del popolo — Reka)
Start kolesarske dirke za pokal »La Nostra Lotta«
Troboj v lahki atletiki jDomžale-'Istra-Trst
Krožne motorne dirke Koper-Seme-de la-P ostaj a-Kdper Liljan Helman: »Pjcco/e volpi« (Teatro del popolo ■— Reka)
re je v veliki meri odvisna njena bodočnost, moč ini vloga.. Skrajni čas je, ,da ta organizacija, od katere ato in sito milijonov ljudi pričakuje, da bo naš'a in morai najti pot iz zagate, v kateri je danes stvar miru, -združi volio vseh svojih članov v enem vprašanju — da ■mora ¡biti mir v svetu obvarovan. Trdno smo prepričani -o tem, da OZN pri sedanjih pogojih lahko doseže uspeh v tej meri. Dogodki okrog vojne na Koreji pa hkrati dokazujejo, da mora ta uspeh čim-prej doseči, če hočemo zares ustaviti usodno drvenje v novo svetovno vi j no.
Vsem nam je jasno, .da v sodobnih pogojih človeštvo lahko premaga nevarnost pred vojno: .samo iz organizacijo združenih narodov. Dovoliti razpad ali slabili OZN kot vsesplošno -organizacijo narodov .za mednarodno varnost pomeni prav isto, kakor odpreti pot vojni. Kar
smo potemtakem mi vsi predvsem' dolžni storiti, je 'brezpogojno* obvarovanje univerzalnosti OZN ini stalna krepitev njene -vloge o vseh vprašanjih vojne in miru v duhu' njene Ustanovne listine. Ne moremo biti 'zadovoljni z našimi uspehi, a'i bolje rečeno, neuspehi pri delu! OZN, toda kaijl vendarle pomeni G ZN' za svetovni mir, nam prepričljivo govori že sama misel na to, v 'kakem težkem položaju bj bilo danes čove-štvo, če ne bi imeli te organizacije.
Dalje je tovariš Kardelj nakazal nekatere škodljive 'težnje, ki izpodkopavajo zaupanje narodov v bodočnost OZN in ki ji danes -otež-kočajo, da -bi inaiš.l -pot do trdnega miru in pri tern poudaril, da se tako zapadna kakor sovjetska stran! pri razvijanju lastnih mednarodnih ekonomskih sistemov v večji ali manjši meri izogibata krepitvi vloge OZN v vprašanjih mednarodnega- gospodarskega sodelovanja.
Proti hegemonističnim načelom - za utrjevanje demokratičnih načel v mednarodnih odnosih
Toda, ko gledamo kritično na delo GZiN, ne sinemo pozabiti, da 5e stanje v OZN odraz dejanskega stanja v sodobnih odnosih med državami, Zato bi m-ogli vprašanje o vlogi in nalogah OZ-N oblikovati tudi drugače. Ugotovimo namreč ja-hkorda ne bomo bistveno povečali uspehov OZN niti zboljšali njenega dela-, -če ne bcmol vpl ivali na-spremembo mednarodne politične prakse izven OZN, ako ne iboimo nasprotovali b-orbi za nadvlado vi ■svetu, kj danes gospoduje -nad 'človeštvom in ga vodi do praga- nove svetovne vojne.
TEDEN KULTURE
_	‘	L
Velika manifestacija bratstva in enotnosti Slovencev, Hrvatov in Italijanov
Za časa fašizma je zamrla- -pri nas vsaka) prosvetna dejavnost. Kruti -okupator, ,je postavljal izven zakona vsako kulturno manifestacijo na. šega ljudstva in nam us.il jeva] potom svojih hlapcev, svojo lažikul-turo, ki je bila- vedno le »itaiija-nissima-« in fašistična. Slovenski in italijanski delovni ljudje so stali ob strani ter. gledali iz zaničevanjem ter srdom vsa .ta kriminalna
početja ter čakaf,i trenutka, da še osvobodijo. Po osvoboditvi zaznamujemo' tudi v- našem .-okrožju velike uspehe na' vseh področjih dejavnosti. V Okviru vseh teh uspehov ima dostojno mesto tudi naša prosveta. Za- dosego uspehov, katerih ge danes vsi delovni ¡ljudje močno veselij-o, pa ,so bili potrebni veliki napori. Začeti smo morali skoro popolnoma znova. Dvigati
Tako bo izgledala nova ribarnica ob priliki razstave
smo ¡začeli zgradbo, ki nas ie stala ogromnih naporov ter truda. Naše delovno ljudstvo pa je s; svojo močno voljo že premagalo največje težave. -Splošen polet je zajel prav vsakega našega, delovnega človeka-po-le-g množičnih -političnih organizacij .sedaj naglo rastejo prosvetna društva ter še- številne druge gospodarske ter kulturne ustanove.
prosvetna tej..kulturna dejavnost, v našem okrožju natn kaže. da stoji, ljudska' oblast .trdno na .stališču1 popolne narodne enakopravnosti, da je ena' iizmed jamstev ¡za kre-pitev take enakosti tudi borba iza utrditev glovansko-italijainskeiga- 'bratstva.
Teden .kulture, ki zajema v.se tri -narodnosti v našem okrožju, bo pokazal, kaj so vse naši ljudje napravili na -tem' polju po osvoboditvi. Italijani bodo pokazali .svoje, Slovenci ter Hrvati -zopet svoje! Teden kulture- naim boi odkrivali značilne poteze slovenske, hrvaške ter italijanske ku.ture, p-okazai tudi, da ima vsaka narodnost V svoji kulturi nekaij, posebnega-, da si pa vse tri narodno ti postavlja']« sku-pne cilje i-n, da- je potrebna za-dosego teh skupnih ciljev -tudi skupna borba. Pokazat bo nadalje, (Nadaljevanje na 6. strani)
• Narodi Jugoslavije se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da danes človeštva lahko izbira samo medi ' hegemonija te ali druge velike si--ie. Ne, mi’ sodimo, da je še druga pet, to pa j-ei pot naporne, toda neogibne demokratične b-or-be ¡zai sveti sv-ob-odnih in enakopravnih narodov, za demokratične odnose med naredi -prati vmešavanju' tu.iih sil' v njihovo notranje življenje in za ■enakopravnost. in .za vsestransko' sodelovanje narodov n® vseh področjih življenja. Sam-o| ctb spoštovanju teh naiče-1 laihko ¡govorimo o dosegi trajnega- miru.
Iz teh razlogov polaga jugoslovanska delegacija posebno važnost na predložene dekla,racije o pravicah in dolžnostih držav, ki je zgrajena n® teh nače ih. Vemo, da se odnosi med državami ne rešujejo z deklaracijami in daj se mir ne-ščiti samo s slovesnimi izjavami in; pravnimi formulami, pa vendar sodimo, da -bi bila taka deklaracija:
(Nadaljevanje na 5. strani)\
Severno korejska vladaje zn
ir
Severno-korejska vlada je zaprosila posedovanje Organizacije združenih narodov za prenehanje sovražnosti na Koreji.
Radio Pjongiang je objavil nota severnokorejske vlade od 28. septembra, ,s katero ta vlada prosi Zdi posredovanje OZN za prenehanje sovražnem na Koreji.
Radio Pongjang je javil, da »protestna nota«, ki jo je zunanji minister Severne Koreje Bak Syong pos’al glavnemu tajniku OZN in predliedniku Varnostnega sveta, vali na »ZDA in vlado Singmana Rhee-ja odgovornost za sedanjo. državljansko vojno na Koreji« irt prosi Združene narode za »njihovo, posredovanje, da pride do takojšnjega prenehan-ai oboroženega napada Amerike in do umika ekspedicijskih čet«.
Sindikalne organizacije morajo zaostriti
borbo za bolišo kakovost izdelkov
O B |-$š Č I T E
TRETJO GOSPODARSKO RAZSTAVO
Sindikalna podružnica mora voditi borbo za, boljšo kakovost proizvodnje, ker ravno v tem je ključ, kako bomo proizvode naših tovarn Ampeieja, Arrigoni, De Lang ade itd. vnovčili na svetovnem trgu. Ce bodo ti proizvedli .kvalitativno odgovarja'1,, to se pravi, da .bo ’¡'aihko nat proizvod ikvailiia.tivnp konkuriral drugim proizvodom, gp» ahko prepričani, da bodo naši proizvodi razprodani in ne :amo. razprodani, ampak naše tovarne bodo 3 tern. dobile več deviiz, k,i ;o našemu okrožju necibihodno potrebne, ¡če si hočemo .nabaviti surovine, ki jih sedaj nimamo. Cim več naš.iih pro-fevoiov hecno posta''i na. zunanja tržišča, ¡tem vež tocmo lahko uvaža’j predmetov, ki j'h nape okrožje nima, odnosno jih ne proizvaja, kat na primer mod: a gat.ica, žveplo, raizna umetna gnoji a, stroji za po-Ijedel tvo itd. Cevije, usnje, tekstil, malščobe,. moka, siaidkor Itd. iza široko potrošnjo. Olpeka (precej je sicer proizvajamo, toda me- še .do-sjo j), cement, apno, eternit,. marmor itd, za gradnjo. Vsega ¡tega naše okrožje ne proizvaja dovolj, da hi zadoščalo. svojim potrebam, in m osamo vse to uvažati.
Prepričani moramo biti, da moramo e našimi proizvodi potom iz^ menjave zadovoljiti naše potrebe in bana to dosegli, če bomo skrbeh, da bodo vsi proizvodi, ki so namen'enj ,v inozemstvo, kvalitetno dob;v. Dragšiče nam ne bo mogoče teh proizvodov spraviti v denar, temveč lih ¡bomo mo:a’i prodati po zelo .'skromni in nizki ceni a,li pa sploh ne. Torej če hočemo, da bodo podjetja, istrskega okrožja /na-, na v svetu, morajo sindikalne po-
Z okrajnega plenuma ŽANI t Kopru
Prejšnji teden je ibiio v Kopru «Soraijmo ptena.ino casedanie ZAM za Kaper, Ob tej priložnosti ,sa se de'egat; pcrazigovoriii o vseh dosedanjih uspehih na tud; napakah in o vključitvi m’aidin ike organizacije v vseljudsko frcalo, SIAU. Po izvo-fitvi delvnega pred. edsitva in sprejemu dnevnega reda je podal tovariš At'do Petconio obširno politično poročilo, v katerem je obravnaval vk jučitev ZAM v SIAU. Frj tem je poudaril, da bo tako mladina strnjena ¡z o;,ta:l:m.i o inovnim-i množicami našega okrožja, naredila vse za izpolnitev ¡nalog, ki jih določa enoletni plan.
Zatem je s”edfo organizacijsko poročilo tov. Eirgija Krmaca, v katerem je med drugim omenil uspehe pa tudi pomanjkljivosti osnovnih ro adi.n-sk.ih ongan-iizacij tako na vasi, v mestih in delovnih kolektivih pri izvajanju planskih nalog.
Poroči’oma je dedi,la živahna .div kus!?a. Tako :o posamezni delegati poudarili, da je odprava napak v m,,a.vinski organizaciji ena od naj-vaižneiš h na'cg pri bodočem organizacijskem delu mladine. ¡Poleg tega ro delegati naših tovarn govol-rih tudi o postavitvi .delovnih norm v podjetjih, o delovnih odnosih in tak-:, detle. Tudi delegati kmečke mladine so dejali, da bodo dali vse napeče za nadaljnji dvig kmetijske proizvodnje.
Po soglasni odobritvi sklepa o vključitvi ZAM v SIAU je plenum »preje resolucijo, v kateri soglaša, z ¡gornjim sklepom ib kjer je med cVsngjm rečeno, da bo mladina od-.pcavTa vse ned-o .talke pri svojem dela, tako na vasi kakor- ¡tudi po' tevarnahč
BRIGADA „A. BONIFACIO"
štirikrat udarna
Italijanska delovna brigada »A. Borifaisio«, ki dela na Novem Beogradu, je te dni ¡že četrtič postala udarna. Tak g so nam sporočili brigadirji te’egraf,ko iiz Beograda. Ti mladi p-restovo jici ,si delano čast v Jugoslaviji s tem, da izpolnjujejo obvezo, kii ,so jo ojb lodhodd iz Kopra sprejel^, da. bodo postali šestkrat udarni, i	,	; , i
družnice v-oiditi najisbrožjo borbo za bo jšo kakovost proizvodnje, kar pomeni, da mora sindikat vršiti tisto drobno agitacijo, dai bo prepričal ves kolektiv tovarne, da ¡zaivisi ravno od kvalitete dela cena teh proizvodov na svetovnem trgu,
Ce iboda-slndika’ne. podružnice in vod tva podjetij razumela, da je nujno treba začeti akcijo za. boljšo proizvodnjo, se bodo tem tudi ¡poboljšali odnosi med njima, tako da bo vse dejo izvajalo na podlagi sporazuma med sindikalno podružnico in vodstvom podjetja.
Sindikalna organizacija motat zaostriti borbo za boljšo kvaliteto proizvoda, in v zvezi s temi vzgajati de avce in strokovnjake, katerim je treba prikazati, kakšna škoda lahko nastane, če se ¡ne panj, na kvaliteto, obenem je treba razločevati dobre delavce cid .slabih. Oni delavci, ki skrbijo za dobro kvaliteto proizvoda, morajo biiti nagrajevani, tisti pa, ki kvarijo proizvod, morajo biti kaznovani. V zvezi š-tem ¡bo potrebno, da naše delavce vzgajamo strokovno, kutur.no in ¡politično ter dvigamo, ker ravno oii vzgoje delavstva -zaivisi- delo sindikalne o.-r.ganizai- i j e v ¡zvezi s produkcijo in graditvijo socializma V;
Vef :lk-o slavno t -so imeli nedeljo., v. Kcištatooni. -S avil-i sfc TIT. ob-ieftinico, -odkar še je tudi vm Košta-bo-na piTidrUižiia .zadrugah’ m v Pučah. To je datum, ki iz» l uži, da se ga spominjamo z n-ekaij besedami.
Z osvoboditvijo se- j" položaj popolnoma -spremenil. P- /i, ki so odločno zaorali v zadrui.so ledino, so bi'i v Pučah. Kmalu se jim je pridružila še KoištaibOina. Talko je tu nastala močna zadružna skupnost, ki je ¡začela vzbujati pozornost v bližnjih in tudi oddaljenih vaseh. Tu ¡se je- -razvijalo nekaj novega, nekaj, kar so ljudje sprejemali kot svoje. Naraivno, da -nj šilo samb in lahko. Težav je ¡bilo bo’no, največja pa ¡pomanjkanje- dobrega vodstva. Danes so zadružniki Puč in Ko.šta-bone že mimo .vseh teh in tak'h
Kakor iz našega okraja tako bodo na naši tretji .gospodarski razstavi razstavljali svoje izdelke ¡tudi obrtniki in rokodelci Sz bujskega okraja. Med drugim ,ho‘do razstavlja’], raznovrstne, čevlje, obleke, poi-hišt-vo, izdelke rdečega. marmorja itd, ¡Za te izde ke pa, so se- že prijavili številni obrtniki iz vse Buj-iščime, Med temi so čevljarli: Ba-siiij B-ometti, Viktor Bonetti, Gui-do Vilaitore, Jakob Bonetti, Silvij Bonetti, Ivan Mazin, A'ojiZ Kra-njaic, Guezino Vaacoto, Berto, in ’Ivan, ki so vsi iz Bu-,ji; razstavljaj bodo nizke de ovne čevlje, turistične čevlje ter moške, žen ke in otroške čevlje. Poleg tega bodo ¡razstavljali tudi raizne vrste sandal.
Oblekei pa ¡bosta razstav,ija’a krojača Just Kur.to iz Bart-cnig e in Feliks Neoro iz Umaga,. Tudi mestna kroiačnica iz Buj bo razstavljala različne mode.
Mizarska zadruga v Savudriji, in t-vrdka »Naprej« i/ Buj pa ¡bosta, razstavljali pohištvo. ¡Podjetje kamnoloma tod razstavljalo zanimive izdelka iz rdečega marm-oir.ja' ih kamna. |	, , j. i -
Slava padli borbi tov. BEMBIČ AKVELINI
'Bilo je pred ¡prvim majem 1944. leta. ko je Bembič Akveiina skupno z dvema tovarišicama pisa-a- mladinske parole za prvi maj' na bivši kopnk-i postai-L Fašisti, razbesneli kot zveri, so jih opazili in streljati nanje. Pri tem je ostal» 20-letna-Akveiina ubita. Napisala je besede maščevanja s svojo krvjo. Da a je voj e mlado življenje za svobodo.
Slava njenemu spominu!.
težav. Premostili so jih s pridnostjo in dobro voljo.
Tretjo obletnico pristopa vaščanov iz Kcišitaibone so praznovaj z lepo 'kulturno prireditvijo. Na prireditvi ,gta nastopal'i prosvetni društvi »Igo Gruden« in »France Pre šeren«. Tovarič Benčič Franc je ime ' krajši igov-o, v katerem je poudaril, da j.e bi a ta de’ovna skupnost ustanovi j em-a ¡z velikimi napori. Ljudstvo se je bi]o oilo-čiiio, da, iho išlo ipo zadružni poti in je nai to ¡pot krenilo z vso odločnostjo. Govornik je omeni, tudi gonjo kiamšnformistov proti naši ljudski oblasti in delavnim zadrugam in med ploskanjem vseh navzočih zaključil: »Mi vseh velikih pridobitev nismo podedovali, ampak smo si jih s krvjo priborili.«
kameni okrais, kj| ga je sani izdelal. Kovač Zadea Jakob iiz Brtonigle bo razstav jaj kolo -za -tovornilv-oz in vprežni jarem za par volov. Podobna dela ¡bodo razstavljali 'še številni drugi obrtniki in- rokodelci iz Bujščine in tako pokaiza’i njih napere in trud celoletnega de a.
Ob ,Tednn zadružnikov' bujskega okraja
Frejšnji teden so množične orga^ nlzacije bujskega okraja napoveda e »Teden zadružnikov«. Ta iniciativa, ki jo še .predlagala vsel judska organizacija SIAU, je dosegla velik uspeh pri na-daliniemu širjenju in krepitvi zadružnih mig i v bujskem okraju. Med tem tednom so dan za dnem obiskovali delovne ¡zadruge razni strokovnjaki in zdravniki, ki s-o na licu mesta ugotavljali v kakšnem stanju so zadruge.
Toda med »Tedm-omi zadružnikov«’ so ¡čilani- kmečkih delovnih zadrug tudi delali. Tako spi mehaniki raz-
Juitri prvega oktobra bo v novih prostorih mestne tržnice in ribarnice v< Kopru otvorjena III. gospodarska razstava gospodarske dejavnosti našega okrožja,
še same priprave za to veliko-manTestacijo naše gospodarske dejavnosti so ¡pokazale veliko zani-
Vozni red
avtobusov! v. tednu razstave, AVTOBUSNA ZVEZA V DIVAČO Odhod iz Kopra v Divačo:
0.20
5.00.
12.00
15.0®
17.00
Odhod iz Divače V Koper:
3.15
9.10
15.00 18.00'
22.00
Portorož
Prejšnji teden so bile v Portorožu volitve v osnovne organiza¡-c¡je AS1ZZ. Zastopane so bile organizacije iz Sv. Martina, Belega Križa, Fiessa in Portoroža. Na zborovanju, ki so ga imele žene pred volitvami, je .bilo prisotnih kar 343 volivk, ¡to je nad 92 % vsega ,č an-stva.	i
Tov. Ema Ce-sn'k je ot-vori'a zborovanje in v kratkih besedah orisala pomen volitev. Nato je govorila tov, Majda Marte'aruc o -bodočih nalogah žen in novega odbora, ki bo moral vsekakor skrbeti, da se organizacijsko delo izbo j‘ša. Poleg vsega tega pa morajo žene razviti svojo aktivnost na ’področju matere in otroka in dalje, da nudijo pomoč in podporo nosečim ženam, da skrbijo za ustanavljanje -dečjih-jasli -in -vrtcev. Poudarila je ¡tudi važnost krjtuirne vizgoje in izobrazbe žena,
Iz poročila o izvršenem delu je 'bilo razvidno, da ,so žene razvija e svoje delovanje na vseh področjih. Fomaga’e so posebno pri ustanav-
nih zadrug, inšta lirali in popravili več poljedelskih strojev. Zidarji so' opravili veliko dei.a na raznih -gradbiščih ¡n pri p-opravFu zadružnih stanovanj. Tako .so zidarji ¡gradbenega ¡podjetjla »EDIILiLT« opravili nad 200 prostovoljnih ur ¡poleg svojega. de ovnega časa, pri popravljanju’ raznih del’ v kmečko dejavni zadrugi Materadi. Tudi zidarji okrajnega podjetja »Sraifitelj« ni-sW hoteli ’-¿»ostajati. Zadružnikdm’ »21. majal« so -opravili kai več sto prostovoljnih ur.
Odmev -zadnjih novatprstev, ki sa jih zadnje čase iiznašii delavci v Tovarni- »AMPiELEA« v Izo i, ni še utihnil in že je ¡na vrsti novo izboljšanje, katerega izumitelj je mehanični delavec Ital« Dellore. To še znak .samoiniciativnostii naših delavcev v uresničevanju velikih naiog, ki jih pred nje postavlja naiš enoletni plan.
'Izpolnitev stroj» iza varjenje konzerv -bo mnogo pripomoglo k ¡na-dalnšemili dvigu produktivnosti in zboljšanju kakovosti izdelkov, Fo-Jeg tega pa bo ob enem’ olajšal»
manj e in so naš e ¡širok odmev med našim delovnim ljudstvom. Iz vsega pa lahko ugotavljamo, da -bo letošnja razstava velike važnosti, ¡predvsem zaradi ¡tega, ker ne bo samo prikazala naše delovne napore, ampak istočasno začrtala- pot k na-da njemu razvoju in krepitvi našega gospodarstva.
Ob tednu razstave je pripravljalni bdibor poskrbel ,ža razne kulturne, fleku'turne in tehnične prireditve, na katerih -bodo imeli obiskovali tudi razvedrila.
Zato, kmetje, delavci, obrtniki, inite ektualei,. žene in pionirji, organizirajte skupinske in kolektivne o-bi ke ter oglejte si tretjo raz-.¡ta-v-o naše gospodarske dejavnosti, ki vam -bo veliko pripomog’a k nadaljnji graditvi lepšega živ jenja!
Za prevoz in vse ostale ugodnosti j.e pripravlja ni odbor prav ta-
ijanju otroških vrtcev, obiskovale revne matere, otroke, sirote in ene-mogle, obiskale bolnike v vojaški bolnici ter jim izkaza-e vso hvaležnost in to zlasti -pripadnik«»-! JA, ki ¡dajejo vse ka.r morejo za pomoč n-ašenau ljudstvu. Razen -tega :o sodelovale žene na raznih manifestacijah in delovnih akcijah. Tako so -svečano -proslavile 8. marec mednarodni praznik žena in prav ¡tako tudi 1. rngj, V predvo-Mvnem tekmovanju’pa so -opravile nad 1500 prostovoljnih delovnih ur pri šivanju te'ovadmih krojev, čiščenju pofll-opii in delih na ¡cesti. Imele ,so tudi več kulturnih prireditev.
Škofije
Zen-e iiz 'kefij in ciktfiškiih vasi ,so prejšnjo soboto odločno pokazale svojo predanost lin voljo za graditev lepše ¡bodočnosti.
Volitve v nove odbore A/SI-ZZ, na katerih so volile stoodstotno, ,so p-o-čaisitii -e z več :lto Uidarniišk-ih ur ¡na gradnji zadružnega detma. S tem so obenem lodgovorile na ’alžno propagando Vidalijeviih agentov, ki so z vsemi .propagandističnimi sredstvi b a-ti‘11 volitve naših žena, češ da so te vo’itve nepomembne in fašistične.
Toda šk-ofijiske žene so na volitvah, videč nj.ih velik uspeh, priredile veliko slavnost, ki je trajala pozno vf noč.
Hrevatin Justina
Vpišite se v kroiaškl tečaj
Krojačnica »Omniau v Kopru bo s prvim otetc- ■ -■> ' lo;l.a večerni krojaški tečaj	jc. Tečaj bo
v -prostorih kr'-. —_■i-3 »Omni-a« in
ga bo vodil tov. Marino’ Gotab-o. Vpisovanje v tečaj se je že začelo. Ob vpisu je treba -položiti 500 dinarjev, katere pa ¡bodo dobile ob zaključku tečaja nazaj v.se tiste tečajnice, ki bodo redino^ obi=kovale poUk- Ne bo pa vpisnina povrnjena tist’m, ki bodo neredno obiskovale tečaj, ali P» ga celo opustile.
mnogo -truda in delovnih naporov naših delavcev in delavk- Med tem-ko so prej- ¡naše delavke v enem delovnem dnevu morale vzdigovati vsaka po več kot 10.000 kg kositrnih ¡škatliic ¡n jih prenašati v stroj za varjenje, bad-o .sedaj- iz izpopo'-nibvijo stroja za varjenje uporabi'e manj .truda, k-er ¡bodo samo z nogo pritisnile na posebno vzmet, ki bo nato dvignila’ naid’ 120 kg- hkrati.
Z novat-orskim delom tov. ¡I-tala Delloire botn-o lahko z uporabo manjiše siTe -došegli večjo .storilribsi kakor tudi boljšo kakovost izdelka.
našem okrožju,	¡,;:¡
VloSlabiits» praznovali 3. iMtlflito pinga i K imho delavno zadrugo
IZ BUJŠČINE
PRIPRAVE
za gosfUMÜusUa pastam
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii immittiiiiiiiiimiiHimtiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiH
Poleg vsega tega pa bo tovariš Socranei'la- iz Umaga razstavljal lep
ko poskrbel.
Ne zamudite obiska- na tei veliki gospodarski manifestaciji!
V Portorožu in Škofijah
so sil-žene izvolile svoj odbor
Z novatorstvom dosegamo
večjo produktivnost in Mišo kakovost
Sobota, 30. septembra! 1950
TEHNIKA
'«Zadaje' ¡cáse zelo "pogosto Slišimo besedi »Ljudska tehnika«. Povsod se pri' teh oglašajo žeje po izmanju, posebno pri miladiiriii. Te želje so: obvladati raz.ha tehnična sredstva, stroje, motorje, avtomobile, spoznat: konstrukcije letal, jadrnic itd. Oovek žel prodreti Uka g'oblje v, znanost, Zgfya stremi go tehnični izobrazbi na vseh področjih pri razvoju tehnike, pa se ilaihko vprašamo, koga bi ne izain'mala konstrukcija jadralnega a’i motornega letala, nadalje uprav’jan; e z mehanizmom avtomobila ai' i. motorja?
Torej iz vsega'tega nam je razvidno, da je ljudska tehnika tista organizacija, ki zbira in združuje razne talente, ki nudi vsem ljudem možnost tehničnega izobraževanja. Pot v to organizacijo je odprta vsakemu delovnemu človeku.
Ce .pog’edamo glavne panoge ljudske tehnike, bo to najjasnejše vsakomur, V sekcijo avtomobilizma in motorjema je lahko vključen vsak državljan ne glede na spol, stan ali starost (razen mladina do 14 let). V tej sekciji se lahko nauči o delovanju eksplozivnih motorjev v podrobnosti, pó'eg tega1 pa tudi praktičnega upravljanja' vozila. Tako lahko postane šofer in to; brez v. eh posebnih težav in zamude delovnega’ časa, ker sd teoretična predavanja v popoldanskih ali večernih urah. S tem, da postaneš šofer, zadostiš .svojt že'j' in istočasno koristiš .skupnosti s svojimi znanjem
Ne moremo pa govoriti samo! o šofiranju, imamo tudi druge panoge kot pomorsko brodarstvo, Fod tem imenom razumemo: brodarsko modelarstvo, konstruiranje in gradnja; kajakov in jadrnic. Jadranje je najfepši išport našega sinjega morja., o katerem pa na žalost moramo reči, da- naših ljudi, zlasti onih po
naj prodre med naše ljudi in postane res
avijonom breiz motorja! tisoč aii dva tisoč metrov visoko. Kakor galeb se nam zdi letalo, ki jadra .breiz ropota in izvaja' najrazličnejše akrobacije, da se človeku kar lasje ježijo ob pog’edu na takšno drznost. Ce pa vprašate pilota-jadra ¡ca, kako je kaj v takih višavah, vam z nasmehom in ponosom odgovor,i, da. se ljudem, ki se še ni.so dotaknili neiba, tega ne more pojasniti. -Kako lepo je vi 'zračnih višavah sredi tihih vetrov in oblakov,
' Pa poglejmo še .eno panógo ljudske t ehnike. To j e foto in kino amaterstvo. Pri tem se ljudje spoznajo .z optiko in precizno mehaniko ter se nauče natančno gile-
LJUDSKA
dati in ceniti mašo lepo domovino, in kulturni ljudje.
Nadalje s svojimi posnetki dokumentirajo našo izgradnjo in napore v borbi za socializem.
Vse to spada v ljudsko tehniko, ki je množična organizacija delovnih ljudi, ki imajo volio do na-da ’¡¡njega tehničnega, izpopolnjeva. njai in izobrazbe. S svojim dajem pa pomagajo ti člani našemu ljudstvu pri dvigu njegove kulture in tehnične ravni. Zato mora ljudska tehnika prodreti povsod med ljudi, da, jih vzgaja in izpopolnjuje. Vsak delovni kolektiv, vsak član skupnosti mora spoznati in vzljubiti .tehniko, kajti le s, skupnimi močmi bom,o prodrli iz temne tehnične zaostalosti ter postali novi
Nasveti ljudskega zdravnika
S cepljenjem
se obvarujemo DAVICE
J adralna tétala »Jastreb«	in »Triglav« med vajami
Prav vsak danes že pozna toi bolezen, davico ai'i dif.terij.o, ki je dobi a svoje itne po tem, iker je največkrat nastopala <V obliki davljenja. a-i dušenja in'se je. pogoste konča ja s smrtjo. No- v' novejših časih se to le redko kdaj ižgodii, pač pa- sedaj kaj rada pušča posledice na. sejanem 'mišičju.
Bacil, (kj povzroča davico, so odkrili že v prejšnjem stoletju; ta bacil izloča posebne toksine (strupe).
Difiterija nastopa največkrat endemično, to se pravi v več krajih naenkrat, in .sicer v pozni jeseni in pozimi it-er ‘ so n,albo j dovzetni za .njo otroci od 'enega do petnajstih let. Prenaša se bolezen največkrat’ po okuženem, bolniku ali po foacilonoscu, to so tisti, ki no-s'jor v .sebi bacile davice. Vemdar pa davica ni tako nalezljiv® Ikakec drUge nalez. jive bolezni in nekateri sploh niso dovzetni -za mio; s .posebnim načinom lahko zdravnik! ugotovimo, a’i ie Otrok .sprejemljiv z® davico ali ne. Zanimivo ie, da bolezen ne zapušča imuniteto, to :e pravi, da .se lahko na dav;ti ponovno oboli.
Potek bolezni završi od lokalizacije obolenja in od' toksičnosti povzročitelja. Oipi-sal vam bom, fced in .kako lahko nastopa, davica,
Zadružniki v Ankaranu dobro gospodarijo
Ljudska tehnika
priredi dne 8. oktobra 1950 ob 15, uri velike motocik .¡.stične dirke na krožni progi v Kopru. Nastopili bodo najboljši vozači STO, Slovenije jn Hvatske v vseh kategorijah. Vabljeni vsi!	Odbor,
vaseh, sploh ne zanima, čeprav imajo za to vse možnosti razVoja.
Ena izmed naslednjih panog je letalstvo. Sem spada: letalsko modelarstvo ki nudi m adini zdravega razvedrila pri konstrukcijah in spuščanju modelov, nadalje je jadranje, ki nudi izredne užitke pilo. torn, ki se sami pri tem vzgajajo. Zamislite .si, kako lepo je leteti z.
Zadrugo v Ankaranu so ustanovili novembra' 1948 nekdanji koloni \n polovim,airji, ki jim je naša ljudska oblatit dodelila izemiio njihovih pobeglih gospodarjev. Z 80 hal zemlje, 15 glavam-j. goveje živine, 20 prašiči in neka,j lesenih plugov in vozov so začeli /gospodariti.. Začetek je bi! težak, kajti o.d 16 ‘zadružnikov jih je ib.:Io za delo sposobnih le 8, ralzen teigai pa jim je primanjkovalo še precej poljedelskega orodja in stroev.
1 Teda zadrunžiki se teh težav niso ustrašili. -S skupnimi močmi jo prijeli za de’© in že kniafu potem se je zadruga osamosvojila. Iz svoje sredine «o izv« ili nov upravni odbor, ki je s s\?ojo Vztrajnostjo in. požrtvova/lnostijioi popeljal zadrugo’ k prvim uspehom, Porazdeliti so se v razne brigade in skupine, ki od-
govarjajo vsaka za svoje delo. Takoj so se lotili obnove gospogar-skih poslopij pai .tudi zadružnih stanovanj.
Letos pa so se ,pri vsem tem pokazali prvi uspehi, ki- so imeli velik odmev rried3feolednimi zasebnimi kmeti. Zadružniki so svojo prvotno. j mo v: no pomnožili na 140 ha zemlje, 50 glava , gmveg e živine, 50 prašičev. Nabavi i s®: ši raizne poljedelske stroje, med ternj mlatilnico, fcosfnico, frezo, več raznovrstnih p'ugov, grablje, motorno žago in drugega orodja. Tudi svoj kamion že imajo.
Ko so privatni kmetje videli, te uspehe v zadrugi, se je. kar takoj odloči O’ 13 kmetov .za skupno obdelovanje zemlje, S pristopom .teh novih članov, šteje danes zadruga. 29 kmečkih gospodarstev.
~ ..Zadruga, .goji zaenkrat različne kulture, vendar stremijo za tem, da se .bo v bodoče bavi’a pred .vsem s sadjarstvom, vinogradništvom in vrtnarstvom. Letos, kakor računajo,- bodo pridelali nad 250 h v na. Pri sadju in zelenjavi pa so imeli nad 50,000 din dohodkov. Prav tako so pride'ali tudi veliko žita. .aj, so ga oddali nad 20 stolov. Tudi o ta ih kmečkih pride kov so letos pridelali nad 30 % več kakor lan-sko. Četo. To pa je predvsem zasluga požrtvovalnosti tovarišev, ki so se "potrudili, da' najboljše cfcde-'a!i. zemljo, Ti hovariši-izadrunrnk! so:. Jnrman Ivan,- Kodarin Daz'd, Suber Albin, Lovrenčič Rože, Cer-gcil Gabriela, Santin Jože, V žintin Francka, San Jože, Rihter Kar o, Kocjančič Andrej' ih'Tone] Jordan.
BRANKO BABIČ:
spora v
demokratičnem gibanju
Tržaški proletariat je v svoji preteki,! herojski borba napisat slavne strani revo uejonarne prakse, še posebno v zadnjih letih druge svetovne vojne in po vojni. Z orožjem. v roki se je boril proti fašizmu .za ljudsko oblast. Po vožr^ se. je na Selu ljudskih množic .z ne-, verjetnim junaštvom) obrambo svojih revoiu!cion|gnm pridobitev, predvsem za obrambo ljudske ob-lastii. Mednarodne sile imperializma sS*Tnu trenutrib onemogočile,’ dal bi vse te pridobitve do kraja uveljavil. V interesu svetovnega miru Je moral prispevati novo žrtev, da bi lahko pozneje, v: izvezi ej zmagovito se razvijajočimi demokratičnimi isilami sveta, dokončno emagal. Kljub temu pa i-e dosegel tržaški prof etariat že v tem obdobju pomembne uspehe. Najširšim ljudskim množicam y konkretni obliki pokazal tiste c.i'je, ki resnično ustrezajo njihovim željam, in težnjam, konkretno revolucionar, no borbo pa- jim je pokazali pravilno in zmagovito pot .do teh ciljev. Da. bodo šile najširše ljudske množice po tej poti, za to jamči neomajno zaupanje teh množic v vodilno si o proletariata, ki jih za-nesljivcT in dosledno vodi, neomaj-
no zaupanje v stvar demokracije in napredka, v njihovo enotnost, predvsem pa v slove.nsko-ita ¿jamsko bratstva — te naj,svetlejše. pridobitve tržaškega proletirata. .In to s© tudi veliki uspehi pretekle herojske borbe tržaškega1 proletariat ta, na katerih, ahkp razvija, svojo nadaljnjo borbo, prepričan v svojo končno nyg$i>-..n w ,h, _
I TU	’J
Tiažvoj v tržaškem ’poIfErČhem ■žjvljenju in še. posebej v demekra-'tichem taboru ie — po objavi re-Informbiroja tudi kgt .odiraš mednarodnih piplitienih. ¿«¿a-: Janj — prinese/'., mnogo dbgbdMv; ki nam danes' na eni strani'odkrivajo marsikaj, 'kar je bilo do včeraj skritega in zaradi revolucionar, nega poleta širokih ljudskih množic ni moglo priti do flizraiza, na drugi strani pa omogočajo, da bolj jasno in odločno .gledamo na vsa mogoča .vprašanja, ki, so ise 'zde’a še< mnogim včeraj nerazumljivo m nejasna. T0 je povzročil’o in še danes povzroča v enem delu demokratičnih množic ali vsaj nepravilno politično orientacijo, Tl dogodki pa terjajo od nas, da jih podrobneje analiziramo1 in pravilno oce-
nimo ter tako pokažemo najširšim ljudskim 'množicam, predvsem pa tržaškemu proletariatu, pravilno politično orientacijo v vsakodnevni borbi. Ni dvema, da imajo ys,i ti dosedanji dogodki korenine v preteklosti, zato bo nujno potrebno, da posežemo z našo analizo nekoliko v pi-Slfeklbst, 'ker nam bb 'fak zunievanie te preteklosti služilo zav boljše j raižumŠivanje ¡sedanjosti- Fo-trebno' bo govoriti o dveh .praksah, o dveh partijskih linijah — KPJ in KPI — ki sta se srečali na konkretnem terenu Julijske Krajine in Trsta i— in tu prišli v. konflikt.
Pred to naše demokratično gibanje se stalno postav’ja vprašanje njegove enotnosti na tistih revolucionarnih tradicijah, na katerih je bila ta enotnost, ustvarjena med na-rodno-osvobodiiino in protifašistično vojno, Ta enotnost je bila, ipo objavi resolucije Informib'rd!a, razbita odi Vjdalija in njegove frafccio-naške skupine. Naša skrb je bila vedno, da ohranimo enotnost kot osnovni boj uspešne borbe demokratičnih ljudskih množic. Nudiii sm©. enotnost Vida'ijevi raribijaški skupini tudi takrat, ko je že vse storila, da to enotnost razbije. Marsikateri je to naše stališče tolcna-
ail kot .slabost' a'i pa celo, kot ro-itično kapitel'acijo; Toda, moi'j se
e. Kdor je tako rafeagai nača.....keb
_ n prizadevanje zal jeantnošt. Rfcs .;e samo to, da. smo fcfiET..pripravljeni tudi 'na določene .-šatve-. t na1 poštenost in 'zvčeteba naj redhin ifetValfii-itnnogih, ki so sledili v dobri veri razfoijaški politiki VidaL-ja. .Hotel’i .pa smo tudi po.'ednjič opozoriti odgovornef ljudi iz -fraik-cibnaške skUp.ine na njihove do ž-nostj, do. tržaškeiga jprpietarlata m drugih demokratičnih mnoí’c. Vse to smo storili samo zato, da ponovno 'vzpostavimo enotnost tržaškega demokratičnega gibanja ki težko čuti posledice -.voje ra.::’..'0-jenosti. Enotnost’pa s'eveda ni mi gOča za ceno koncesij in od'stoip.a-n.:a bd' dosledne revo’ucicoarne borbe, ampak samo v do i edini protiimperialistični borbi. .Pr' tem prizadevanju smo našli odziv v Si— rokih ..ljudskih množicah, kr.' dska-zuie...pravilnost naše1 poti. Fri večini vodi nih ljudi iz fraksionaisike skupine, ki 'je še okrepila, svojo razbijaško politiko, pa. ža' ni mo našli razumevanja, To de.: favo nam tržaškim komunistom kemično nalaga, da tržaškemu proletariatu in širokim ljudskim množicam javno povemo, kdo nosi zgodovinsko odgovornost za ustvarjeno stanje v» demokratičnem gibanju, k.ie o vzroki in kam -vodi Vidaitinovo raizbiia-šfavo ter kakšna naji bo na o; novi revolucionarnih tradicij politična linija tržaškega de'aivskega gibanja, v interesu njegove nadabnje krepitve in razvoja.
(Nadaljevanje í't’edi)
1.	V us it.h in žrelu: to -ie na.jp.o-gcctejša oblika. TomperEitura nava-diiioi n{• v.isoka (fco-t ikoraj nikdar pri d avizi, razen pri žejo '-težkih obi k-rfi). Rt/njki težijo o težavah piri požiranju, iker je žre na sluz-n.;"a bteik-a, tonziji sta vnetnosrde-č„ ha njih pa opaizimo belo rumene a': sivo rumene obloge — koške ali membrane. Skoraj' vedn« najdemo brzgaivke pod uifešom .otečene, zaradi' če. ar ¡bolnik usra težje odpira,. Bolnik .tudi toži, da ga .boli g, ava, ie .bled v obraz, včasih bruha’in se ne (zanima' za oko'ko.
2.	Davica v n,oi?u. To čib fko ima-, io največkrat dojenčki in majhni ■. citroni. Spoznamo jo , po iser-cizno-
gnojnem, krvavkastem izcedku iz neba. Olkoli nosnice .pa je koža razpokana.
3.	Davica v spodinjesn delu dihal, to ie na g’a ijkah, v "sapniku'' in njegovih .vejati, ki jo imenuj'®)* tudi! -K r u p. Znaki ro tile: mečna-h”'pa.vost do perorne 'izgribe gl-a.su. Zelo, težko dihanje, posebno vdih, kar se izraža v tem, da) se pri bolniku. jamica' nad pri nieo, medrebr-ja in zgornji) de’ trebuha močneje urmzajo. Dihanje pa' ''premija t:-ip čno si.rmje (ri‘e:'dor). Bo'nik je ze’o nem’ren j.n ne more .spati. T« f*ani€ se ¡’ahteo potem še naprej "laibša in broz zdrav.nikcive pomoči navadno nj rešitve.
4 Davica na ranienj koži. Mi-. "l’'ti trreamo nanjo takrat, kadar ■'mamo rano na kaži, ki- se nikakor noče zar-eriti. Vidimo jo največkrat v vojnem časni. Pri nervorojenčiku pa včasih na terca na popku.
5.	Davica ra drugih slur.n'ca'h je ze.o redka. Na topa.'ahko ,n,a'cče.s. .n¡; in ustni .sl’U'zniiii'i ter na" sluznici' ženskega spolovila.
'P r P f i.'' a k s a davice. Vse ifcd’-njke, o katerih svmiinio. da. /sc ''bole]; nai davicti, moramo, taftoi ižoli-. raiti. Vse predmete, ki so bVi v .rtikU z bo’nükicm,' moramo des.in-f'c'rati. Braii'i! in restrice obolele-' ■ga ne smejo 14 dni v šolo. Po r-sre-. tan' boi’eizni moramo bo nika ico-, tro’ira,ti, če ni podal barilonosec.
Najlbo’j važno je pa c e pije.--n j -e proti davir.i, k’ ga vako' let* •'■7-j'C.iarno tudi prš' nas To cepljen?« óVw?» otroke predi.bolezni jo, ¡ze, o dolgo dobo, četudi ne vedno, -Zato .nai re starši vedro cidlzovejo ipo'z’vu ra r pri j en je, kadar se uši, san .ie iz -zgoraj opt.sanegai rar.v-idno, kaj ta bolezen ’ahfco vse /povzroča.
Zdravi je n j e davice nad se vrši' vedno' 'v’'Bolnici,- kjietfi "majo zdrárm’k.' na fSrzporai.o vse, kar te .pcAsebno, clai . abvar,i;ejo bolnika pred hudim; nos, edjearn,'. Crhemhi nai samo, da še .zdravi bolnike v glavnem c nm.rne.ui vv ve’ikih tekočinah, poteg občasnega zdravljenja vseh petavev.
Dr. Hladnik Polde
Sv. Antončani
bodo razstavljali
Za letošnjo tretjo razstavo naše-go nedarsike dejavnost! se tudi pri;
nr
•Sv.r An,tonui priprav ja:o. Povedati moramo, da bodo raiz tavjjah ple,-aierrikd svinjo z mladiči, grolzdje. keruacj' itd.
Za razstavo je med vaščani precejšnje zanimanje, ki se bo gotovo še povečalo’v .treh dnevih, ko raznih strani slišimo, kaj vise .bodo 1-alz‘tavijai'e naše zadruge, privatni-' ki tovarne jn podjetja. Razstavo si bedo ogledali v.si naši ljudi e in prav tako tudi Sv, Antončani, ker čufjo, da, bo to prikaiz naporov vseh naših ljudi v okrožju zai izboljšanje življenjskih pogojev ter da bodo videli, kako bo treba delati za še večji: razmah našega gospodarstva.






IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
_ ZAGREBŠKI VELESEJEM
®P nazorno kaže, da tudi majhen narod lahko veliko napravi, če se zaveda, da dela za svojo lepšo bodočnost
Dvig gospodarstva
v osvobojenem Slovenskem Primorju
:■•■■■■
: ■»■■■■
‘ Jugoslavija je odprla v' .soboto
23.	.septembra četrti povojni vele-' .sejem, k,j, prekaša vse dosedanje, Ceipraiv je poudarjen letos .predvsem trgovski značaj te prireditve, je ta velesejem prav zaradi izbire domačih proizvodov tudi izredno pomembna manifestacija jugoslovanskega defia. Razstava nazorno . kaže, kaj latoko napravi tud-i maj-' h en nairoi na najtežjih področjih industrije in .tehnike, če se vsak človek zaveda, dat ne de’a za tu.ie koristi, temveč izase, za svojo lepšo bodočnost- Da je velesejem res lep in pomemben, priča tudi ve oko število obisk ovatoev že v prvih treh dneh, ki tznatša padi 80 tisoč ljudi. Zagreb je te dni praznično' razpoložen in takega vrvenja ni bito še v Zagrebu. Vse ljudi vodi pot na velesejem, ki je vzbudil veliko zanimanje med prebiva stvcm.
Na ■ letošnjem izagrabškem veie-tejmu ima Jugoslavija 55 % vsega razstavnega prostora, drugo pa odpade na drugih 14 držav, ki razstavljajo, naj nekatere omenimo: Avstrija, Italija, Zapadna Nemčija,
’ .Francija, Švica, Anglija, ZDA, Egipt in druge. Me,d tujimi razstavljali zavzemata največ prostora: ilta-ija, Avstrija, Zapadna Nem. č i j a, kar ie razumljivo, ker Jugoslavija stremi za tem, da vzpostavi trdne trgi: v k e .zveze s sosednimi deželami. A tudi Italija, Avstrija in Zapad. Nemčija so dcsbii e dobra tržišča' predvsem, iza svoje industrijske proizvode v .zameno za surovine, s katerimi Jugoslavija razpolaga v zadostni meri.
Ni obiskovalca, ki ne bi občudo-
vat.	4o metrov visoke orjaške naprave za črpanje nafte, prvi tovrstni jugoslovanski proizvod. Letos je razstavljenih po jugoslovanskih paviljonih 3000 novih domačih izdelkov, ki jih prvič Jugoslavija izdeluje. Prvič so delaj! v Kranju tudi prototip majhnega kinoprojektorja iza ozki trak, ki je razstav jen z navadnim projektorjem, tudi domačim proizvodom. Razstavljeni so tudi novi tipi kamiona in avt.pfou.sa, domač-;, elektromotorji, vitalne naprave, nove
rude kot vodom, selen, nikeil, ki šo jih letos našli d Jugoslaviji in drugi proizvodi .široke potrošnje in lahke industrije. Lep vtis na obiskovalce napravijo tudi lepo in okusno narejeni paviljoni.
Vieiiko zanimanja .so vzbudili predvsem med inozemskimi uvozniki jugos’ ovanski prehrambeni artikli, 'ki jih je razstavljenih nad dvesto. Posebno pozornost vzbujajo
na .peto mesto na svetu ko;t izvoznica vina. Toda najbolj omembe vreden je jugoslovanski les, katerega cenita najbolj Egipt in Anglija, a! tudi' (za; druge države ie Jugoslavija med največjimi izvoznicami. Jugoslovanske rude, predvsem cink, svinec im baker 'zelo dobro konkurirajo na svetovnih tržiščih.
zbirke jugoslovanskih suhih s'iv, sai ima Jugoslavija polovico svetovne proizvodnje. Veliko povpraševanje za slivami na tržiščih Italije, Švice, Francije, Nemčije, Švedske, Ar.g'!je, Irske, STO in Avstrije. Izvozna podjetja .Slovenije -par so .predvsem razstavila razne, vrste jabok, ki .se izvažajo V celo vrsto evropskih držav. Bogato so .zastopana črna in tbeia vina, ki se izvažajo v ZDA, Anglijo, Švedsko. Finsko, Dansko, Belgijo in Brazilijo-Ze dve leti je Jugoslavija prišla
Primorsko ljudstvo je prispevalo v nairodno-cisvabodilni borbi enak delež kakor najbolj prizadete pokrajine V Jugoslaviji, .saj je .od vsega .začetka aktivno poseglo v borbo proti fašističnim okupatorjem in domačim izdaja, čemi zai .politično im gospodarsko csvaboditev svoje zem. lje. Zato so biile tudi v tej borbi njegove materialne žrtve zelo velike.
'Porušenih ¡n poškodovanih jei ¡bilo 12.858 stanovanjskih jn drugih poslopij in 121 šoj Porušenih je bilo 149 mostov, uničene ceste in kmetijstvo.
-Čeprav so -se ,zdele težave p,ri obnovi nepremagljive, pa so ab odločni Volji množic pod vodstvom ljudske ob'asti bile kimalu premagane. Takoj po osvoboditvi so -bile obnov jene vse glavne prometne zveze ,po cestah in železnici in že v letih 19451—46 je bilo obnovljenih 2.995 stanovanjskih in drugih poslopij, 101 šola, 100 večjih in manjših mostov in podpornih zidov. Za ta dela so porabili nad 36 mi. .ijonov dinarjev- S pomočjo prostovoljnega dela je bila vrednost obnove v letu 1946 dvignjena za nad 124 milijonov dinarjev.
Leta 1947, ko je bil sprejet zakon o petletnem planu, je bi o Slovensko Frim.orje priključeno k Jugoslaviji, .so posamezni okrajni ljudski odbori vnesli v svoje investicije za dvig gospodarstva. Zvezna vlada je za te okraje nakazala dodatne 'kredite v znesku 120 milijonov dinarjev.-
Po priključitvi teta 1947 je bil-o obnovljenih nad 6.100 stanovanjskih in igospodar.skih poslopij. Do vključno ]eta 1950 je bilo porabljenih za obnovo im tza- lokalno gospodarstvo nadl 709 milijonov din. Zgrajene ,so bile nove lokalne ceste kot Miren—Opatje selo, Kož-bonska cesta v Brdih itd. Zgrajeni so bili tudi novi mostovi, delavnice, garaže, okrajna avtobusno podjetja v Sežani in .Solkanu, tovarna
cementnih izde kov v -Solkanu in razna mizarska -podjetja. V gradnji je velika, mlekarna v Sežani, vodovod v Brdih itd.
Cela vrsta vasi ie elektrificirana, med katerimi jih je samo v goričkem okraju nad 20. Med ni'mi so -Log, Vojiš-čica, Banjišice, Brje. Kovk. Bate, Ravne, Oteka itd. .Tudj -v drui ,gih okrajih je v mnogih vaseh po priključitvi prvič zasvetila električna luč.
Poleg teh so bile izvršene -še večje gradnje in prenovitve. Med njimi naj omenimo progo Dutovlje— Sežana, ki je dolga 7 km in je žeto važna za Kra,s in spodnjo Vipavsko. Dalje imamo lesni kombinat »Edvard Kar da1 j«' ,y Kronjbergu, popoL •nomai na novo preurejeno tovarno usnja v Mirnu, .tekstitoo tovarno in tovarno likerjev v Ajdovščini, tovarno pletenin v Sežani itd.
‘Novi stanovanjski bloki v Anhovem, Idriji, Tolminu, Ilirski Bistrici An drugod prispevajo k dvigu življenjske ravni primorskega ljudstva. Največjega pomena pa ie. gradnja- novega socialističnega mesita Nove Gori-ce. Na nekdanjem močvirju se dviga že 9 stanovanjskih blokov, V katerih -bo v vsakem po 25 družinskih stanovanj. Trije so končani,, dva druga pa; bosta kmalu pripravljena za vselitev. Za vse gradnje in obnove V Slovenskem Primorju je ljudska oblast potrošila donlej eno milijardo 372 milijonov 49L000 dinarjev ali povprečno 5.556 dinarjev na vsakega' prebivalca.
Uspehi bi bili 'gotovo še večji, če bi ne bi o pomanjkanja gradbenih delavcev in gradbenega materiala.
B.EOGlRA-D —• V primeri s predvojnim- obdobjem se .ie številu zdravstvenih ustanov v Črni gori štirikrat povečalo. Velik uspeh so' dosegli pri zatiranju ma'arije. Število cbcfe.nj je vsako leto manjše.
SVILA - BOGASTVO MAKEDONIJE
S
z
mr
Prvi refulerni bager izdelan v Jugoslaviji
Konec te -zime bodo v a.pat inski •ladjedelnici ' dokončal'.i prvi »refu-ierni bager«, ki ga izdelujemo v naši državi. Take bagre izdelujemo ■za posebna dela ■ pri dviganju potopljenih ladij ¡n vlačilcev, .predvsem tistih, ki so se globoko potopili v peščeno dno reke. Pred dvigom potopljene rečne ladje je treba očistiti iz ladje pesek, iki se v njej nabira. To delo opravljajo s temi bagri.
Podjetje za dviganje in reševanje rečnih ladij v Beogradu. UDCt-
Sladkorne tovarne že predelujejo peso
Pretekle dni se je pa vseh naših sladkornih tovarnah začela predelava. letošnjega, pridelka pese. Letos! delo precej hitreje napreduje, ker ■tovarne bolje izkoriščajo 'stroje' za nakladanje m razkladanje' •.sladkorne pese. Delavci v sladkorni" tovarni se zavestno trudijo, da -bi "iz sladkorne pese pridobili čim več sladkorja.	...	,
rablja' sedaj v. -tujini ¡nabavljene »refu’arne bagre«, Ti bagri, lahko delajo 10 m pod vodo, vendar imamo precejšnje število ladij, ki jih bo treba dvigniti tudi iz globine 20 m. V takih primerih so morali čistiti pesek 'najpogosteje s črpalkami, tako da je deto potekalo zelo počasi in je .bilo zraven tega zai potapljače žeto naporno.
Z ,bagrom, ki ga izdelujejo v Apa-tinu, Ib,o mogoče dvigniti okrog 150 kub. m peska v eni uri. Njegove točne črpalke bodo lahko dvigni'« z rečnega dna 80 % ,peska1 in 20 % vode.
V začetku iboi novi »refulerni bager« samo za dviganje .potopljenih ladij pozneje pa- ga, bodo uporabljali tudi za čiščenje plovnih poti.
CETINJE — Na! Cetinju je bila, letna skupščina1 Društva zdravnikov Črne .gore, katere so se ude-,ži.li tudi predstavniki CK KP Črne ,gare. Društvo črnogorskih zdravnikov je bito ustanovljeno meseca, av. -gušt-ai 1947 in je organiziralo doslej, svoje podružnice na Cetinju, v Ti' dogradit in Kotoru,
Nihče ne ve kdo je v Makedoniji začel prvi gojiti isvitopreiko. Tudi če vprašaš starega kmeta, ki se baivi s .sviloprejko že četo vr.sto ie-t, ikdaji so začeli gojiti 'Svitopre.i-'ko v dolinah 'pod Belasico, Kožu-- hem in Gotošetn ter po pcbcičjih drugih makedon.skih planin, bo dejal, da ne ve, pač pa da je že njegov 'ded -in praded gojili sviloprej-feo. Domnevamo, da se Makedonci že -žeto dolgo ibaviijo e isyiieipre3ko, saj je bila Makedonija že v davnih časih znana kot važen proizvajalec prirodne .svile.
Kako je bilo t stari Jagoslaviji?
Zemija, ¡bogata na -svili, kjer so gojili mnogo svitopreik, ni uživala sadove svojega bogastva. Kokone .švijopirejk so izvaža1! še nepredelane v inozemstvo, za katere ,so za 1 kg plačali po 8 din. Satino eno podjetje je bilo .tedaj v Djevdjeiliji, kjer .so odmotavala svilene niti kokonov, sicer pa, se svilarska industrija ni raizvíja’a.
Gojitev sviloprejke je zelo ¡zahtevno m natančno delal in zahteva od gojitelja mnogo detla in truda. Toda ta v .stari Jugoslaviji ni tbjv plačan, saj (kmet s prodajo kokonov ni zaslužil niti toliko, da bi pošteno .preživljal .sebe in svojo družino. Posledica, slabo plačanega dela je bila, da je bilo vedno manj ljudi, k; bi se bavili s sviloprejke.
Po vojni, ko je Makedonija- dosegla popotno .svobodo, je začelo sviaTdtvo znova oživljati. Da bi se svi’-oprejstvo še bolj razmahnilo, je
v Djevdjeliii ustanovljen svilarski institut. Prvi sadovi se že kažejo. V tem. institutu! gojijo danes isviCo-prejko najboljše vrste, s katero zalagajo sviloprejce Makedonije in' vsd Jugoslavije. Z dobro vrsto sivi-Icprejke, ¡ki so jo vzgojili v tem institutu, je povečan doprinos .Svile, saj daje en kokon 'za 300 m več .svilene nilt; kakor v stari Jugoslaviji, ko .niso imeli še take .svilo-.prejke. Tako ima kokon te vrste svi oprejke 1300 do 1500 m svilenih niti, v .stari Jugoslaviji pa sa-
mo 1000 metrov.
To vse je vplivalo na gojitelje .sviloprejke, da so :s,e vrgli na. delo ,s še večjo voljo in vese jem, ki Jim je do nežnih rumenkasto belih kokonov ie prirojeno. Tako se danes gojenje sviloprejke po dvajsaetlet-mem nazadovanju vedno bolj razvijal in .pcistaja vedno važnejši faktor makedonskega gospodarstva. Največ zaslug pri razvoju .sviiarske industrije v Makedoniji pa bo prav gotovo imel svt arski institut v Titovem Velesu.
Pri Titovem Valesu raste nova tovarna
V majhni oddaljenosti od mesta^ nastaja nov ikcmibinat, kjer 'bo kmalu -največjai tovarna iza predelovanje svila v državi. Sedaj je zgrajen prvi oddelek tovarne, kjer isamo odmotavajo svilene niti kokonov. Nato pošiljalo svilo v druge tovarne v nadaljnjo predelavo. Ta oddelek je od'tovrstnih podjetij -nai-moderneje in najlepše urejen v Vsej državi. V kombinat' prodre skozi velika okna mnogo sonca iin zraka, saj je .grajen po najnoivej-iših tehničnih metodah, ki upoštevajo 'praktičnost id udobnost. Tudi stroji .s turbinami, .ki služijo za odmotavanje niti ¡s kokonov, se dokaj razlMikujejp od starejšega tipa strojev, ki *jih imajo isivilarne ■ v Vojvodini- Taiko -imajo ti,stroji največ 8 ¡turbin, medtem ko jih imajo stroji v novi .tovarni 'tudi ,po 12. S tem se močno pospešuje proizvodnja in tudi delavke, '*i delaio pri
teh strojih, precej več izanluižijo kakor b.i) .sicer pri 'slabših strojih. Sedaj so se de’avke že tako privadile strojev, da marsikatera dela tna 10, 11 in celo, nal 12 turbinah.
Detoivci kombinata so ponosni nanje, kakor da bi ¡bili njihova osebna' last. N; čudno, saj so s svojim de lom 'kupii.i te stroje. S prodajo odpadkov v .incczemstvo, ki nastanejo pri razvijanju niti s kokonov, šo v inozemstvu' kupili .najmodernejše stroje. S popolno dograditvijo kombinata pa food-o tudi tej »odpadke«, ki so dragocena surovina, dobro izkoristili in bodo iz mi ih izdelovali fouret platno. Kombinat svile foo imel tako visoko storilnost, da bo lahko predeloval svijo iz Strumlce, D jevd jetije in Velesa ter. š povečano proizvodnjo kril potrebe delovnih' Ij udih in :ih poleg svilenih tkanin zafagal! še s sukancem in drugimi svilenimi proizvodi.
SEDEM DNI PO SVETU =
......................
Govor tov. Edvarda Kardelja na seji Generalne skupščine OEM
FLRJ je socialistična država. Na čelu ji stoje politične sile, ki so izšle iz
socialistične revolucije
Industrijska in poljedelska proizvodnja v Zap. Evropi
(Nadaljevanje s 1. strani) močan moralni in politični čini-telj, posebno v boribi za obvarovanje neodvisnosti in važnostih malih in srednjih držav, g tem pa tudi v borbi 'za ustvaritev miru. Borba za utrditev miru, v svetu v današnjem času’ ni in) ne more biti drugo kot borba .za demokratične odnose med narodi, V tem smis'u je jugoslovanska) delegacija izaivze-lal tudi svoje stališče glede na predlog Splošnega komiteja o dnevnem redu Generalne skupščine. Na vsaki način ne bi ¡bil-ol prav če bi tu, pre-v adovaja tendenca, da se rešuje vprašanje miru .samo parcialno, po delih,- poi spornih vprašanjih, ne pa tudi generalno kcit vprašanje stalnega utrjevanja celotnega .sistema mednarodne varnosti. Jugoslovanska: delegacija) tudi prvega načina ne izključuje. Nasprotno, ima ga za neogibnega, toda ta ima lahko uspeh samo na temelju1 naporov za .do,sega druge naloge. Sprejete deklaracije o pravicah in dolžnostih držav: bi vsekakor pomenilo prispevek k tej druigi naši nalogi.
Na dnevnem! redu Organizacije združenih narodov -Imamo tako važna. vprašanja, kakor so omejitev ofcctroževanja, prepoved in nadlzor-
V	Gradcu na angleškem področju! je 1,2,000 delavcev tovarno motornih koles >:iPuic.hwer,ke«, »Waigmer-Birc«; avtomobil’skih tovarn »Wei-¿erc-jn tovarne ©trojev »Andritizer« zapustilo delo.
V	Donarvitizu, ki je na angleškem področju, je začelo stavkati 6000 delavcev, večinoma iz tamkajšnjih jeki a-rn. Zagrozili so, da se ne ibodo vrnili na delo, doki’er ne ibo vlada preklicala, a’i popravila ukrepov o cenah in mezdah, V bliižnjem Lecibnu je na- tisoče in tisoče delavcev demonstriralo ter zagrozilo, da bo zasedla, urade pokrajin’jce uprave. V Fcihensdorfu so tamkajšnji rudarji stavkali dve uri. To naj bi bil nekak opomin vladi, Vi Linzu na ameriškem' -področju so jek’arne zaprite, ker delavci istavkajo.
14.000 brezposelnih
Po- statistiki iz uradiniih virov je V videmski pokrajini okrog 20.000 stavbnih de^vcev. -P.o istih .statistikah znaša število feaporlenih v tej ■strokli okrog 6.000, iz, česar sledi, da so v videmski pokrajini skoraj tri četrtine ali' točno, da: je okrog
14.000	¡brezposelnih deavcev te stroke. Posebno občutna je brezposelno,ut v gorskih predelih Beneške Slovenije in Karnije, kjer že iz1 oktobrom preneha še 'tisto malo .gradbene delavnosti, ki se je raiz,vi':a med poletnimi meseci.
stvo nad atomskim orožjem itd., katerih rešitev bi v resnici vrnio človeštvu zaupanje v možnost, da ,se doseže trajen mir. Todai nai uspešno reševanje teh vprašanj računa, mo laihfco samo v -primeru, če je splošno zaupanje v možnost zagotovitve trdneiga; miru. Izven tega okvira niso ta vprašani,a le nerešljiva, marveč se zelo lahko -spremene celo v navadna orožje propagandnega licitiranja.
S tem v zvezi ibi rad še enkrat ©pelzoril na problem kitajskega zastopstva, v OZN. Načela, na katerih temelji Ustanovna listina OZN, kakor tudi praktična! politična smotrnost, zahtevajo, da tukaj, zastopa Kitajsko niena dejanska vlada, to je vlada: ki v imenu kitaskega nai-ro,da edina' realno lahko prevzame ■nase obveznosti in odgovor n st pri OZiN. -Zavlačevanje rešitve tega vprašanja je p,o’eg tega ena izmed zelo velikih ovir pr-i iskanju pota, da: bi prišli iz sedanje napetosti v mednardonem položaju, Teiga: vprašanja pa ne rešujemo tukaj ,zai. to, ker b-i bilo samo na sebi tako težko rešljivo, -temveč izato, ker je sestavini del celotnega kompleks,ai mednarodnih .odnosov, ki jih ne rešujemo.
Na Dunaju policija straži parlament. železniška zveza med Dunajem, in Budimpešto je bila prekinjena, ker sd delavci ¡zasedli progo.
Tovarniški odbori sci sklicali" sestanke zaradi odicičan.ia, ali naj nadaljujejo stavko. .Kaže, da se' bo spet1 začeto delo še ta teden.
Uradno, poročajo, da je avstrijska vi ada določila nove cene nekaterim živilom. Cena rži je bila povišana za 57,14 odst., žitu za 58,82 odst., krulhul zal 26,3 odst., moki :zal 63,7 odst. Ker bodo tedenske prejemke delavcev povečali komaj za 10 odst., cene pa povprečno za 30 odst., bo povprečno vsak -defa-ve-. dobil na mesec 62 šilingov manj.	1
Dunaj ih sploh vso Avstrijo je zajel pravcati val nakupovanj. Kancler Fiegel je sicer zaman pozval prebivalstvo, nai ne kupuje brez potrebe, .Trgovci trgo-vin z jestvinami in oblačili pravijo, da
TOKIO — Reuter poroča, da je na Japonskem začel bruhati vulkan Asarna, približno 150 krni severno od Tokija. Zaradi potresa je bila prizadeta bližnjemu gorskemu- zdravi išču Karu Izama velika gmotna škoda.
BUKAiRiE-STA — Fo izaipcvedi, ki Je prišla SZ, s,o romunske oblasti ustavile ipdšrjaitev benzil-etilai v Češkoslovaško. Celotna' romunska proizvodnja ibenzli-etila bo, v bodoče namenjena samo v ¡SZ.
Zato vztrajal j ugoslovaniska, delegacija ne le pri reševanju .posa-' meiznih spornih vpraašni današnjega sveta temveč tudi pri stalnem: splošnem večanju načelne podlage za celotni sistem mednarodne varnosti in celotne prakse sodobnih mednarodnih odnosov.
Koi je govoril o vojni na> Koreji, e tov. Kardelj poudaril, da je čim hitrejša mirna rešitev ‘korejfcega spopada tako v, korist korejskemu narodu kakor tudi v fccr i st svetovnemu miru.
Dalje, ko s.e je tov. Kardelj dotaknil odnosov s SZ, je razkrinkal,
, hinavsko politiko SZ do Jugoslavije m omenil pri tem sledeče:
■Tu smo preteklo sredo slišali tele besede gospoda Višinskega: »Kar zadeva zunanje politične odnose, je Z1S1S1R bila in je na stal išču, da je ■treba krepiti prijateljske odnose in sode'avainje z vsemi narodi, ki streme k istemu .smotru.«
Tako je dejal gospod Višinski. A odnos, vlade ZSSR do Jugoslavije je prepričljiv dokaiz, da te besede za sedaj ne .ustrezajo stvarnosti, da za- sedaj' niso iskrene, da so za sedaj sama ¡besede, Proti FLRJ, katere vlada je vedno izražala, svojo pripravljenost za miroljubno sodelovanje iz vsemi državami, med njimi tudi z ZSSR, vodijo sovjetska-v ada in vlade, ki so pod njenimi vplivcim, napadalno akcijo, za katera ve ve,s svet in. ki je z ničimer ni moči prikriti. Ta aklcija; ki se razvija v duhu besed bivšega bolgarskega zunanjega ministra Po-pticmova, kii je 8. januarja v svej-stvu! uradnega predstavnika bolgarske vi'ade napisal v »Raibotničeskem delu«, da mora 'biti borba proti Jugoslaviji »nastopaj,cča«. in se-izva-. jati s stailna rastočo si'©, je zares ,v duhu te »nastopajoče« in »stalno rastoče sile« izvedena napadalna akcija prati narodom Jugoslavije.
Na naših mejah skoraj vsak dan organizirajo in izvajajo incidente; pošiljajo rušilne skupine in- vohune, preganjajo našeid-iiptcmateike1 za-top,-n'ke v državah Vzhodne Evrope ali pa & brezmejnim zapostav janjeisn praktično onemogočajo' cibston ter opravljanje diplcniatrkilh funkcij, preseljujejo ju-goSlcvan ke narodne manjšine, ki žive ma Madžarskem, v Rcm-uniti in Bolgariji,, izzivajo in razpihujejo tnižnjd do balkanskih narodov ter vojna psihoza na Balkanu,
Sovjetski strokovnjaki v JUbaniji
Fred kratkem je prispelo 480 sovjetskih strokovnjakov, v Albanijo. Dal teh strokovnjakov so sovjetski oficirji, ki so bili takoj razvrščeni pa raznih enotah a banske armade. Drugi de] skupine so razni funkcionarji, ki -so .zavzeli vodilna mesta, začenši pri aparatu Centralnega komiteja albanske' stranke ¡dela in drugih množičnih organizacij, pa vse do" ministrstev in raznih direkcij-	i
ilndusitrijSka' proizvodnja Zapadne Evrope je po nekaterih padatk;h v prvem četrtletju 1950 dosegla povprečno 123 odstotkov predvojnega etanja. Na Norveškem, Švedskem, Angliji ¡n Franciji pa je celo pireceigia predvojno stanje skoraj za ponvico. K splošnemu porastu industrijske proizvodnje je prispevala predvsem produkcija železa :n jekla, nadalje premoga in električne energije, kakor tudi motornih vozil in tekstilij.
Proizvodnja surovega železa je dosegla v p^vem letošnjem četrtletju' l,2i milijonov ton — 3 % več kakor v 'zadnjem četrtletju; 1949. To povišanje gre na račun vedno večje nemške produkcije. -Proizvodnja premoga) v Zaipadni Kvrop-i je dosegla 114 milijonov ton — 4 % več kakor v Janškem' zadnjem četrtletju, K temu poraistui sta- pripomogli -največ iZapadtaa Nemčija in Nizo-
V ¡zadnjih sedmih dneh s,e je- ¡položaj na korejskem bojišču znatno 'Spremenil v korist južnih. Nag’o napredovanje ameriških in juižno korejskih čet, ki ©e je za,čelo po izkrcanju Amerikainicev globoko: vt ¡severnokorejskem' izal-edjlu v luki Inčo,n, se .še vedno nadaljuje na v.seh področjih korejske fronte.
Glavni čili ameriškega prodiranja na severu je prestolnica Koreje Seul, ki je oddaljena 35 km od pristanišča Inčon- Amerikanki so koncentrirali na tem področju .svoje g av-ne pomorske pehotne in zračne si]e in ©o ,talko iz lahkoto prekoračili na dve,h'mestih reko Han :n nagla predrli da samega predmestja! Seula, V mestu samem pa so naleteli na ogorčen odpore severnih Korejcev, ki ©p zagj-jzeno hrami'! vsaka p-ed tega važnega središča. T-cda po večdnevnih hudih pouič-
zetnska'. Proizvodnja električne energije se| je v primeru z -zadnjim četrtletjem ¡zvišala ,za 10 %, v primeri' g povpr ečjem' leta 1938 pa kar; ea ??. %. Povišanje so dosegli v pnvi vrsti v Zalpadnj Nemčiji, Italiji, Franciji i,n delno tudi v Avstriji. Moltormih vezi! iso izdelali
356.000,	kar, pomeni 'skoraj 40-od-štotno .-zvišanje v1 primeri ,z -enakim raizdiolbjem v letu 1949. Tekstilna pro.svodnfja' se je, izvzemši Italijo, rekordno povišala.
Po istih podatkih ca bili žetveni pridelki Zapadne Evrope 1. 1949-50 sama izai tei odstotke manjša kakor pred) vojno. Z upoštevanjem dejstva, dqt ise je 'prebivalstvo pcm.no-ž.to skoraj' zal 10 %, pa' je .poljedelska prcijivlodlnja še za' 12 % za pro-iiavddhjio V ¡predvojnem času. Žetev ja 'bila posebno dobra na Danskem, v Nemčiji, Franciji, fl'atiji, na Ni-
nih bojih si Amerikanci potem, ko so mesto popolnoma obkolili, miil odjpor Severnokorejcev v samem mestu in s: 27. septembra .proglasili veliko muco — zavzetje Serfa,
Ameriška kolona, k: predira od Seula' prolti jugu, ie zaoedla važno prometno .središče 'Suvan in. letalsko oporišče 30 km južno! od Seula in nadaljevala svoje prodiranje ¡nasproti drugi, ameriški koloni, ki predira iz tako imenovanega Butanskega mostišča -everao od Taj-guja proti severu. Ameriške južno-korejske čete, ki ¡prihajajo iz mostišča pri Pu-anu, .prodirajo proti severu' jn zahodu v doč 200 milj dolge fronte ter ved. bo'j stiskajo obroč 6 severnokorej kih divizij, k ©e nahajajo v zahod®.; iuižnih predelih Koreje že pcpc''ncma odrezane
od! druigiih' severnokorejskih edinic.
Veliko stavkovno gibanje po vsej Avstriji
gradbenih delavcev v videmski pokrajini
5.oi v o:mi<h u-r^j. prodali toliko, ko-' ikoir • ¡normalno prodalo v enem tednu.
zc&«msk€m> in v Britaniji.
liaUo-	poteka volna na Hoie-p
General Marshall-novi ameriški obrambni minister
Pred 'kratkim je dal ostavko na svoj položaj ameriški obrambni minister Loi.s Johnson. V Ame.riki so ■spelt prišli, v kritičen položaj. Sam Truman je izjavil, da je nujno treba spremenit,! zakon, po katerem vojaške o-sebnost; ne morejo ©predeti pod’or/ 'ministra zai obrambo. To pa zaradi tega, iker je Truman predlagal za novega! ministra zai obramba -generala Georga Marshallt. O maršalovem .planu ste g-otovo že mnogo slišali. Saj so maršallzlrali' tudi Tir,st. Fosledicai maršalizacije pa je bila še večja, brezposeln ost. Oče maršalovega plana pa je general Marshall.
Od tedaj je postal Marshall znamenita oisefonorit ,po vsem svetu. Priraste' je k Trumanovemu srcu ■in ta je dal predlog, da sa' izdali nov zaikon, tako imenovani »sipeci-
alni zakon!«, s katerim se dovoljuje imenovanje generala Marshalla za ministra ©hrambe Amerike.
General Georg Mansha 1 je star 69 let in ima za seboi dolgoletne vojne, izkušnje. Vojni institut je ab.solviral v Virginiji 1901. leta, v Viojrko pa je stopil leta 1902. V prvi svetovni vojni je sodeloval v operacijah na francoski fronti kot kapetan. Za briigadnega kapitana je bil imenovan ¡leta 1936, tri leta pozneje pa ¡ga je predsednik Roosevelt postavil za načelnika -generalštaba ameriške armade. To do ž-no.lt je opravljal do lleta 1945. Generali Marshall je vedno spremljal predsednika Roosevelta, a po nje-
govi ©mirti predsednika' Trumana- na vse sestanke voditeljev velikih si'. On je scdelova na sestanku v Casablanci, Kvideku, Kairu, Teheranu in nai Malti. Po vojni pa -tudi na potsdamski konferenci treh velikih sit.
Po drugi -svetovni voini ie zamenjal genera a Marshalla na položaju načelnika generalštaba general Eisenhauer. Marshalli pa je bil imenovan za' »S(pe0ia’ine;gai« predsednika ZDA na Kitajskem v rangu ambasadorja. Njegova naloga- je bi‘a, da doseže sporazum med Kucmintan-getm in ljudsko armada Kitajske, V njegovih .pbkotčlliih: iz tedanje dobe, ki .so ¡bili tiskani v ameriški'
Beli ¡knjigi 1949. leta, pravi Marshall, da nacionalistična kuomln-ta-rška :v ada ne predsltaivl jai več kitajskega' naroda.
Po svojem povratku ie Kitajske je general Marshall januarja 1949. leta bil itneh-bvan za ministra zunanjih zadev ZDA. To dolžna t je opravljal do januarja 1949. leta, ko se je izajvlekel v pokoj, in prepustil svoje mesto Ac-hesonu. Marshall je tudi predsednik ameriškega Rdečega križa in direktor panameriške-,ga zračnega premeta. V ameriških političnih krogih smatrajo, da. bo .Marshall iz oziram na to, da je predlagal zal svojega naslednika Aehesona, imel 'z njim desno sode:-
lovamje. isti krogi tudi menijo, da moral 'general Marshall krt minister dbramibe priti na-čel o at'antskega vojnega sveta in da tu 'i ni izključeno, da mu ho pri cpraivjjaniu te dolžnosti pamaga! genera Eisen-hauer. V aimeiriškesn, angleškem in' 'drugem svetovnem tisk i je imeno-
van.;,e 'generala Marshs ' g za minl-'tra obraimibe ZD naiTo velik odmev. Večina zaipaidnih listov nadl vse -aicibraiva ta kccalk aničriškega) kanigiresa. Prati imenovaniu Marshalla 'za mlniistra cibrambe sta b,'a» repuhllkainska. isenatc rja:	Robert
Taifift -in Macard. ki Marshallu še nista odpustila njegovo »neuspelo!? misija na Kitajskem in njegovo polutlčno mišljenje r-rj priznanju: Nove Ki/takke.
*
TEDEN KULTURE
Vdilta	manifestacija foatsiva
Slovencev, Italijanov in Hrvatov našega okrožja
(Nadaljevanje s 1- Strani)' ' da ima vsaka narodnost in kultura! nekaj, kar druga še nima, pa čeprav je ljudska kultura posledica, ustvarjalne volje ¡celotnega delovr nega ljudstva. Na temelju! ¡poglabljanja ¡bratstva med narodi se ¡vse tri -kulture močna približujejo drui-ga drugi, zajemajo drugai od- druge" ter s 2 ¡tako vzajemno izpopolnjujejo.. Tak položaj- vodi k zdravemu! tekmovanju, ki ne daje1 novega pojeta le ljudski prosveti ter kulturi, tem več tudi, našemu gospodarstvu! ter napredku na splošno.
Znano je, da je tudi ibUržu-a-zijai ustvarjala! svojo kuiltur® ,i-nl svojo umetne,:t. Gradnja te kulture iri umetnosti je trajala več stoletij. Danes se lahko ¡divimo našemu delovnemu ljudstvu, -ki je ustvarilo toliko, z-aires v kratkem ča-Su. Vi ku turnem tednu treh narodnosti b® nastopilo 27 pevskih izlborov, 24 dramskih družin, -kakih 10 folklornih skupin, različne g-odibe ter orkestri. Društva ter pro-svetno-kul-turne ustanove bodo organizirale razstave ter semnje knjig, predavanja .ter obenem razvila- živahno dejavnost za razširjenje vseh obstoj e-čoh' prdislvetn-orkultumiih! diru-štev ter še us-taln-ovitev novih. Teden kulture bo potekat v presledkih. Pr-vi ibodo naistop-ill-i Hrv-atje, drugi Italijani ini tretji Sl-ovenci! Vidaiiju-. }n-. njegov,im doglavoikcm bo zopet zelo- -neprijetno. Rekli bodo, da ie vse: to' le prevara, da je vse skupaj je komedija. Isto bodo trdili tudi. vsi ostali nasprotniki
Nove knjige in revije
J.	W. Goethe, Pesmi. Izdaine za dvestoletnico njegovega' rojstva. Uredil Fran Albreht. Uvod napisali Josip Vidmar. -Strani 296, Državna- založba Slovenije, Ljubljana/ 1950.	i
Gustav Flaubert, Vzgaja srca; Zgodba eni adega moža. Prevedel Karel Dctbida. Strani 455, Zbirka »Svetovni klasiki-«'. Izdala DZS, Ljubljana 1950.
Vladpnir Nazor: Veli Jože. Zbirka »K acje-c, zvezek 20, I-zidala DZS.
Jordan Jevkov: Šibili in druge novele. Iz bolgarščine prevedel Al. Bclihar, Izdal -SKZ. Mari-bor 1950.
ljudske oblasti. Naše delovno ’jud-stv-o -pa to kričanje me -bo prav nič premotilo, ker s-e dobro ¡zavedaj da je napredek mogoč le na- tem-e, ju: vztrajnega ter žilavega ¡de! a. Za Vidaidja ,rmo bil i že preveč nagli in praiv talko že ¡preveč peča- ni. Nikdar nismo bili zanj t-o, kar v-resnici ¡smo. Eno pai drži: laž ima kratke noge! Naše delovno -ljudstvo p-okaizuje ,s svojim del-cun, kaj zmore -in kaj hoče. Tu-di -teden kulture treh narodnosti v našem okrožju -bo po-trdil, dai je ¡naša oblast’ res ljudska i-n -p-rav tako, da ne -bo mogla nobena- sila odvrniti našega delovnega ljudstva od poti, ki si jo je začrta-lo.
Preko 40 knjig jugoslovanskih pisateljev prevedenih v tuje jezike
Po podatkih zavc-da za a.vt-orike pravice je biio v petih povojnih ietjh prevedenih in izdanih v raznih evropskih državah -nad štirideset del juigortovanski-h piscev. Naj večje šitevito prevodov sta- doživela romana »Nečista/ kri« Bori-slava Stankoviča in Iva Andrica »Most na Drini«, Italijanske -za ožbe so izdale ¡prevod Fjnžgarjevega- romana »Pod svobadnim soncem«, Remcev rema-m »Veliki punt« in Nušiče-vo »Občinsko d-e-te«. Franco-eka- ¡zal ožba »Edit lom de Far is« j e toda! a Stainkovičevo »Nečisto kr'« in pesnitev* Gorana Kovačiča »Jama«. V Avstriji so tiskali prevod. Majorjevega »Pastirja L od e« itd-
Poleg teh del ,so tiskali v raznih evropskih državah še oko i 30 del drugih naših pisateljev.
•••••••••••••••• •••••••••••••*•• ••••••••••••••••*
•	..••••- -„-...„r-r.. .......-...... .........—.........................“
:i.~
JAKOMIN ¡FERUCC10
VETRNICA OB OBALI
(Pesem je posvečena spominu na žaloigro, ki jo je doživelo naše ljudstvo 1943- leta)

! :
i :
:
Vetrnica
ob razgreti obali te leno vrti in v vodi zrcali, ki ob njej valovi•
A sonce ne obseva nabrežje nocoj, kjer vrba sameva in žaluje z menoj ..
V maju!.
vse pcKno je petja in belega cvetja. Okopani v rosi so 'isti ploMaod, in veter jih nod z obale na brod.
A tudi v maju — v temkraju — vse mi je tuje, ker duša žaluje.
Vetrnica
ob razgreti obali te leno vrti in v vodi zrcali, ki ob njej valovi.
! :
i :
i •
i: i :
‘¡¡¿91	.	■ ‘liti*:
'A, P. Čehova izbrana dela. Druga knjiga,: Novele, Strani 559. »»Sve. tov-ni klasiki«; Izdala DZS. Ljub. Ijana- 1950.
Popravek
V člam-kii1' »Kako rešujejo Stru-hjamčarai Jivbje narodnostno vprašanje« se jedvrinilafV zadnji šfeivi3it¥'
_______________________.R nemoči
neljuba pernata-. Navedli -smo; »V Strunjanu živi 65- družin .slovenskega porekla ter 24 družim italijanskega porekla.« Ta stavek bi se moral’ glasit; tako e: »V ¡Strunjanu je 65 priimkov slovenskega- porekla ter 24 priimkov italijanskega porekla«. Iz -take maše ugofovdve ni raz-vidho, koliko je Slovencev i-n k-oli-ko Ita ijainov.	Uredništvo
Slovenske borbene pesmi so oznanile svetu veliki dogodek
DOGODKI. KI SO SE VRSTILI NA NAŠIH TLEH PO RAZPADU ITALIJE
Kakor b]}. je šini a1 po naših
vaseh odrešilna vest o kapitulaciji Ha ije. Mračna- sila, ki je skozi stoletja zatirala naše ljudstvo in mu povzročila to i-ko gorja, se je zrušila- pod ellmiimi u-da-rc; zavezniških armad, katerim se je 1941. ieta pridružila tudi nar-o-dino - osvobodi'na, volka JUigo-sIavije. Skrahiran nasilni aparat se je -zrušil in siprego-vari.-o je ljudstvo, ki je četrt stoletja- tičalo v oklepih najhujšega suženjstva.
Naše kraje je te-ga nepozabnega dne zaie! val nepopisnega navdušenja. Po naši-h va-seh s,o zmago-slavmo zadene e slovenske .borbene pesmi, ki So .naznanjale .vetu veliki dogodek. V- -zraku -so plapolale .skrbno sešite slovenske zastave. Prišle so ¡na sveti,o te. o one, ki so jih -z-a/ved-ni Slovenci čuvali in ohranili skozi vso d-oibo fašizma. Mlado in staro, vse kar je. bilo ž*ve:ga, je hotelo praznovati to veliko .zmago -nad osovraženim okupatorjem. 8. .septembra 1943 se je sprodtl o vse -ono, kar je dolga leta tičalo v srcih ljudstva, ki ni moglo neovirano izražati .svojih svobodoljubnih čustev- ;
Pesem ¡zmage- im -svobode je zmedla- fašiste, karab.inerje -im njihove domače podrepnike, ki so- do zadnje sekunde svoje-gai dominijai Jgka. zovaii -svojo oblast in ¡strahovali uip-crn* narod1 -z mučenjem, .zapiranjem jn požiganjem. Vest o razsulu je priš a do ,teh J j udi ^popolnoma nepričakovano. Kar čeiz noč j.im je rpadlai krona ,z glave im -to	na
cedilu, golih rok. Ti -ztfe^li wi!*jpCi fašizma .so po naših va-seih doisled-no izvajali -naloge, poverjene jim od strani fašističnih zatiralcev. Konkretiziral; so v praksi ukrepe od fašistične vlade, ki je imela- nai-men iztrebiti narod, k-atere-ga nikakor niso moigl.i pridobiti za svoje namene. T; ljudje -so bili sedaj nemoteno prepuščeni mai milost in nemilost ljudstva-
Debro =mo poznali karaibinerje iz Marezig, katere je v-odU raiz.bojni-šk-j brigadir ter karabinjersko kom-■brjk-olo v Šmarjah iz brigadirjem Lo. Brutt-o. na čelu, ki je ,s tako slabijo pretepel naee fante, če so
se drznili prepevati domače slovenske pesm-j, ali pa če ga niso nacedi spoštljivo pozdravi i-
-Tega -dne so trepetali ¡tudi njihovi podrepniki, izrodki našega ljudstva, kakor so bili Vitorio in Val eri® Bianko iz S^g-gaš, razni -Papči iz Šmarij, Be-ržan Ivan iz Babiče-v, znani izdajalec Ernesto iz Fopeter, D-.šč iz, Boršta in še nekateri drugi njim podobni. Toda naše ljudstvo je ¡pokazalo v trenutku ko -je postalo na svoji zem ji absolutni gospodar, svoje plemenito srce in 6'ovečam ko dobroto: pristopi o je k tem «na -smrt preplašenim krvnikom, jim izdrlo orožje iz rok in j iti s'prezirom pustilo zapustiti naše kra-je, katerim - j se morali za -vedno odpovedati. Domačim izdajalcem je ravno tako od-puijtTo in jim dalo možnost, da se očistijo starih grehov in postanejo vredni s.in-ovi .svojega naroda.
Toda ljudstvo Istre -se is zavedalo, da s kapitulacijo Ita Ije ni bila- še dosežena popolna svoboda, -zavedalo se ie ,da glavni sovražnik še mi bii premagan, -zato ¡se ie zbralo okrog .starih preizkušenih borcev za pravice delovnega "udst/a kot so -b-il; t-ov. Iskra iz Rižarne, Daniel iz Čežar-jev, Franc Ba-rtuco ,z Šmarij in drugim, saj je imeia- vsaka, vas .svojo celico, ki je aktivno delovala tud; ¡za časa najhuiiš^ai fašističnega terorja. Ti ¡bone; ,so na* ma-h ocenili položaj; v Trstu se je nov sovražnik -pripravi jat na nove krvave pohlepe, po naši žemlji;; zato je bilo potrebno , predočiiti nasemui ljudstvu resnost položaja in, ga po v-z-gledu izkušenih organizatorjev narodno-osvclbodiiinega .gibanja vi Jugoslaviji -pozivali naj zgrabi za oro-žje i,n se pripravi naj težki boj. Tako -se je množica navdušenih im-razposajenih ljudi -pretvori, a v oboroženo armado. Za orožje je -zgrabilo vse, staro i-n mlado, me glede na- spal in na dtam. Pri BUzetu je bila ustanovljena jjl. Istrska- parti-za-n-kai brigada/ ,ki je štela pet m-o-č-mih bataljonov) i-n je izased.a, ozemlje, ki tvori da-nes: naše okrožje. Prvi bataljon te brigade je zasedel Koper med tem- ko so ostali udrli v druga obalna mesteca.
(Nadclfjevanje sledi)
•.muieMP:
l^SPIZiNiErW SO^)ELi¥C^I SL©¥Ef
rA	m
iNekoč je bil Koper majhen cto-ld ih zaradi tcga> Iza Č-juidl kaj varno zavetišče predi napadi. Naseljen je bil že. v starodavnih časih. Na tem etoku. e stala EGI-DA s -svojo cvetočo trgovino ter kulturo. Pozneje co otok -zasedli Rimljani in ga prekrsti i v KAiPlRIS. Po raizp-adu rim^ skegai imperija .ie ibi/1 Kope-r nekaj časa -priznavali biza-nitimsko obila-st. Zaradi varnosti, k.i jo .ie -Kopru*, nudil Bizanc, so Koprčani -svojo hvaležno I: baje izkazali tudi k tem; da oso me ta preim-enOvaii v JU-> STINOPOLI-Sa Ko ko Koper -zasedli bvneiski okupatorji (1250) ^ -se ,je za-ček ve-dno- bo*j, uiporafal-jati naiživ Cap-odistria,. -Slovenci pa so zadržali ¡ia.r naziv, ki prihaja -odi la-iin-ke/gg, Capri,s. Iz zgodov,inskih listin je raizvidmo, dal ¡so živeli Slovenci v okolici Kopra vsaj od IX. stoletja. O- teh S ovencih, ki so bil i *e pogani, govori Riža-nska- raz-sodi-ba (804). Od tega časa, -opažamo, da je vedno več ¡Slovencev tu-di v vseh mestecih vzdolž zapadite ¡istrske obale. V starih listinah ¡zlasti od XI. ter XII. .stoletja dalje naletimo ipogost-cma na -imena meščanov. -ki -so slovenskega porekla. Ne-pobitem dokaz, daj je- bila ok-ol.i letal 1300 okolica Kopra popoln-oma ¡slo-vnskn, nam ¡nudi nekak agrarnii zakon koprskega' me.stne-ga sveta-, ki govori o pravicah ter dolžnostih tega prebivalstva, ki -se ibavj s' poide-de'sivem., V tej listini*'-sle izrech-cj
omenja, d-a so ti poljed-eici, Slovenci.
V- srednjem veku- je Koper -pp-gostoma menjal svoje prebival'stvo. V Kopru .so se naseljevali beneški Patriciji in uživali ta raiz ione pri-vileigije. -Semkaj, so prihajali trgovci .obrtniki in bankirji iz.-Ita,lije-Po ivs-aki veliki kiigj ,so prišle iz Italije nove skupine jtalijapskih našel j encev. Slovenci v okolici pa, so. ostali veg ča-s -naj svojem mestu, -se krepili ter se- vedno v večji meri naseljevali tudi *v* me-stu, kjer je bila koncentrirana- v,sa Oblast okupatorjev. Nič čudnega, če u.gotavi’ja koprski škof Naldini v svojem »Krajepisu Koprske ¡škofije« (Benetke, 1700), da ¡je v Kopru že od nekdaj razširjeno -slovansko -bogoslužje. Nit) n-i slučaj, da je škof Naldini leta 1700 Ustanovil ¡prvo slovensko semenišče ra-vno v Kopni, Ta mož se ie -pač -zavedal, da je zaledje Kopra po-po noma -slovensko. Iz Kopra so vodile v srednjem veku trgovske poti na vse strani. Koprčani so imeli skozi več sto let' monopol nad izvozom soli na Kranjsko ter Štajersko, od koder so dobivali -v zamenjavo žito, kože in druge proizvode. Da- -bi -si
Kotper obdržal! sv-oje -zaledje, ie mora, v-oditi težke ¡borbe -s Trstom in lahko rečemo, da je v teh borbah uspeval vse do najnove-jšega časa. Ko se je Trst spremenil v moderno mesto, je bilo tudi konec : tare' slave mesto’ Kopra. ; * -- ’> - - *
^ ‘časi-lIrSp je jelovi Ištri ši-, riti iluieramsTvS^je bilVvlfliaišante zaledja pri mestu Kopru -močno’ v ospredju. Živahno trgovino ¡z * -zaledjem v tej dobi so ¡začeli močno-ogrožati Turki s svojimi roparskimi pohodi. To se ¡je dogajalo ravno tedaj, ko so doživljala -slovenska mesita!'svoj p-rv-i večji razmah, k,i je ustvarjal ugodna, tla za nove verske naeo-re (i'uteramstv-o), ki -se javljajo kot odpor ¡prot; okorelim oblikam fevdalizma, ki co imele svoje vodstvo v ¡glavi Katoliške cerkve. V tem času ie nastopil s svojo dejavnostjo Koprčan PETER PAVEL VERGERIJ (1489—1565), ki je dokončal pravne študije v ¡Padovi. P-oizneje je prestopil v duhovniški' poklic ter per-tal škof v Kopru. Vergerijeva- družina v Kopru -je daf a več sla-vpih im znamenitih m-ož in za temi ni naš Vergerij prav, nič zaostaja1. Ker, je bil na-
darjen in- ostroumen, ¡ga je papež večkrat pošiljal v Nemčijo z na*-lego, , da prouči pojav ¡’utera-nstiva ter skuša' luterance ponovno pri-dobiti-za katoliško vero. Dogodilo, pa s,e .ie, . da je p. ¡P. Vergerij poitSl tudi sam luteranec in bi-1 leta 1549 zaradi tegai. i-zabčen iz Cerkve. Verjetij- se :?ie -kmalu za tern g-o-dal V- Nemčij-cn ite-r /'topil' v službo pri vojvodi Kgištofu Wur-ten-berš-kem ,ki je ščitil luterance ter se postav’ia] na čelo širokopotezne luteranske akcije. Vergeriju gre velika- zasluga -za. -širjenje slovenske kn.i:ge. Po njegovem nasvetu so poklicali h podjetju Slovenca Truiba-rja, ki ga -je Vergerij naj-brže poznal še jz Trsta. Skupaj s Trubarjem .sta ):ače.l!a v N-emč’ji tiskati slovenske knjige, ter Jih -pošiljal'a v deže’o, kjer so živeli Slovenci. Tiskarskemu podjetju, ki ga- je vodil Vergerij, so -pozneje priključili tudi Hrvate, med katerimi se je ¡p-ra-v posebno izkazal Stjepa-n- Konzu l Istranin iz Buiz-ata. Vergerij je 'bil vešč z’asti hrvaškega- jezika. Zanimiva je Vergerijeva zamisel o ¡nekem VSESLOVANSKEM jeziku, ki .naj bi omo^
godil uspešnejše"^irjenje protestantskih naeor-o-v Vergerij, ki je imel pov;s-od. v Evropi- odlične zveze, si je š:r-jeii5e lu-tera-nstiva med Slovenci zlasti na iugu zaroišlial na širokopotezen način.
Fopo-lino-ma brez smis'la bi bilo misliti, da je bila Vergerijeva dejavnost povezana z nekimi sebičnimi nameni. Luiterans-tvo, ki ie dalo pr-vo slovensko knjigo (1553). ima goobo-kei kftrepine v gospodarski . preobrazbi Evrope v XVI. štor Jetju. Vergerij se je postavljal v-, tem ,po'ožaju na stran napredn’h nazorov. Njegova "skrb za ¡slovenske knjige je bila v. ¡skladu s tedanjim gospodarskim razv- lem, je bila obenem na liniji čv-rs ega po vezcvanjal mesta z zaledjem ter ustvarjala doO.v. temelje za pre-moščainje šovinizma," ki je bi', že v tej dobi v dtoočemi obliki pojavil be-neških okupatorjih ter njihovih hlapcih. Ko je Vergerij, letal 1565. umira1.- v imigraciji, daleč od svoje rodne zemlje, mu je -stal ob strani slovensk-i luteran ¡Primož Trubar. Zgodovina, o, kateri govorimo, ie precej drugačna od one, ki so jo p-oda-jali italijanski ire-denti-sti te-r šovinisti, ki niso hoteli nikdar slišati o Slovencih ter skrbno prikrival vse 'zgodovinske 'listine,. *ki bi količkaj govorile v prilog slovenskega ljudstva.
s
= oooooooooo
= oooooooooo
oooooooooo =[	;
OOOOOOOOOO =| j
J
Koledarsko in gospodarsko leto v kmetijstvu
Na večjih posestvih so prejšnje čase imeli gospodar,stvoi taka 'urejeno, da so ,-v enem ietui dvakrat delali bilanco.
Bilanca denarnega prometa se te ravi;a'a po koledarskemu 'letu, to je 1, januarja, bi'anca kmetijske proizvodnje pa 1. julija. S koledarskim, letom go se zaključile vse blagajniške knjige, pregled! in odpis inventarja itd, Z gospodarskim letom pa vse knjige . pridelkov, sestavlja r ,so se kolobarji ,zal prihod-nje leto, za prihodnja jesensko setev, pregledala se je vsa- že pridelana krma in določilo število živine, katero bi se lahko prehrani o čez zimo.
Tako 'urejeno gospodarstvo bi morail imeti vsak kmet, pred ¡vsem pa kmečka delovne zadruge.
iPri mas pride boli v pošte v go* ■spodarsko leto, zato bom1 tukaj da! podrobnejša navodila in navedel nekaj napak.
Naš kmet se kliuib dolgoletnim izkušnjam ne mere otresti napake, ki se mu: tako pogosto pojavlja, po* seibno pri živinoreji. Ce je na po-
Kako bomo iz gnilega grozdja napravili dobro vino
Na 'gnilih, bolnih ali drugače objedenih In pokvarjenih jagodah se nahaja ivelika množina .škodljivih glivic, kvasi. itd. Te škodljive snovi moramo ;iiz mošta odstraniti. To ravnanje z moštom pa imenujemo' r a .z s 1 u z o v a ¡n j e mošta.
. Ob trgatvi .moramo .torej ginite, nezrela ati bolno (objedeno, plesnivo itd.) grozdje istrago točiti od zdravega. Iz teiga grozdja je pripravit' vino na sledeči način:
Kakor hitro s,e nabere .gniega .grozdja ¡za eno prešo, se grozdje zrnasti i® hitro iztisne. V pripravljen, močno ,zažvep,’ain manjši sad ise nalije do ene tretjine tega mo* šta. .Nato se sod zopet ¡zažvepla in se nap.olini druga tretjina čada .z moštom. Končno .se zažvepla-še tre-tjiič in se ¡sod napolni do vrha.
Kdor hoče mošt še močneje žveplati, ita. ¡naj .sod po vsakem žvep-lanju .neko iko -va'ja (kota). Pla-hajači mošt po rka na ta način še večjo množino .žveplovega divokisa-Na en hi mošta! .se pri tem porabi 3—5 ¡tenkih trščic azbestnega žvepla-
S takim močnim žve.planjem smo uničili ali pa vsaj omamili vise v moštu nahaja ječe se glivice, to iko da padajo iz vsem .sluizcm in drugo nei-naigo, ki je bi'a v ¡gnilem moštu, na dno soda. Kadar se ie to Zg-od-ijo-, torej po preteku kakih 24 do 48 ur, pretečima mošt od te nesnage v drug snažen sad. in ga pri .tem močno prezračimo, da žvepleni dvokis iz mošta izpuht'. Nato spravimo mo-St v kšpelni kleti na pravilno .kipe no toploto in- mu dod-e-nem-o na vsakih 100 litrov vsai 2 do 4 litre čisto kipečega- Jcvannega mošta -oziroma s-u’f.itnih čistih drož.
-Mošt bo pričel ¡nato polagoma -kipeti in, bo poklpel dal Prav dobro, čiste stanovitne vibo, brez okusa po ghitebi-
Oddaja grozdja je zadovoljiva
Kamioni polni grozdja ¡prihajajo! ak dap v novo vinsko klet, kar meni, da naš-i kmetovalci -dobro zuim-ejo ¡pomen, ki ga- ima oddaja o|z-dja namesto vin.a,. Zato, ker je daj» koristna i za k-mete i za idisko cblast, ki bo izvažala bolj alitetno vino v inozemstvo, kar le v korist skupnosti, je velike-ipcmena, če -se ta oddaja še po-
Čitajte in širite
«Isheld tednik»
mlad bo'j mokro in so doibri ¡¡zgledi za ; seno, takoj p-oveča Število živine. Ko pa proti - jeseni nai topi .suša, pa jo je pripravljen, z-apet prodati, Ni v, stanju, da se sprijazni s stvarnim načrtom krmljenja niti Izkoriščati v.se-ga, kar se- da kot krma ' izkoristiti. Fri njemu je ¡glavna krma seno in otava, koruzna-slamai pride v poštev kot' prva re-s.erva, pšenična slama v nujnih slučajih, pleve pa sploh pusti in jih ne upiaraibi ¡niti za steljo. S pomočjo slamoreznice " bi ,se mnogo več. izkoristila ¡za krmo in manj bi se je -raztrosilo.
Kolobar setve se -nadai juje že po’
stoletja po enem in istem načrtu! Koruza sama ¡zase se malo kje šele, Povsod mešamo -s krompirjem ali povrtninami. Ce se seje pšeni-ca, priporočajo ,po strniščni še činkvan-tin, da se da 'koruznemu molju večja- možnost raavoja, pri koruzi .sami Pa se znižuje ¡p-routocija, V kolobarju niso nikjer zastopane enoletne krmne rastline, (-oziroma igraborica') mohar po pšenici itd, Zemlja premall-o p-očiva.
O .kakih rezervah ni govora. Ce je -odveč krme, s-e -pro-da,. Ako paj .je število živine nemqgoče zmanjšati, se krma kupi. Taka gospodarstva niso rentahii’ na' ampak iz leta v leta s-laibijo.
Podrobneje razčleni enje gospodar stoegai le-tai sledi.

Ker je kakovost in stanovitnost vina v veliki meri odvisna od tega, all,i mošt dobro pek-ipi, se je pri njega oskrbovanju med k'penjem ozirali na prej omenjene izkušnje.
Prj napravi 'belega vin,a iz ¡zdravega grozdja napolnimo od stiskalnice tekoči mošt v sode, im sicer ne nad 9 desetink vsebine. Fri upo. rabi čistih 'kvasnic ¡naj .bo ta prazni prostor še -večji.,
Za kipenje je boi’je vizet.i večje sode, ker je mošt v njih manj, odvisen od .zunanje top. ate. Ker se mošt -v njih zaradi kiipenia, močno segreje, ne sme biti začetna kipel-na toplota višja kakor 12 stopinj Celzija.
¡Preden, napolnjeno mošt v s-od, ga zaižveplamo- Vrenje žveplanega mošta, ¡tudi s-u-lfitno vrenje imenovano „se ie izkazalo v mnogih primerih zete priponofe-jivo, zlasti ¡tam, kjer s-e je bati, da nastane nečisto vrenje zaradi razvoja -škodljivih glivic v ¡grozdju. To. je posebno v letih, kadar ie v jeseni slabo (deževno) vreme, grozdje ¡se kvari (gnije) itd. V južnih -krajih, kjer nastane zaradi visoke toplote . lahko ocetno vrenje, bo s-pd-oh žvepla--nie mošta posebno na' mestu. Znano je, da preneso dobre'tvjnske-kvasniice štirikrat ¡več žveplove - kisline kakor pa slabe -oziroma) škodljive ¡glivice. Zato -se e- ¡zmernim žveplanjem mošta ¡zadrži .razvoj slabih glivic in cmogcči razvoj dobrih kvasnic.
Po izkušnji kletarskih strokov'-' njak-ov prepreči 50 mgr žvepibve-ga divicfcisal v - ¡¡tiru ocetno vrenje, medtem, ko ¡prenesejo ki-peine kvas-njce tudi iše enkrat itd''ko, posebno če so v čvrstem razvoju. Ce ¡zažgemo na- vsak hektoliter' soda eno tanko, trščico azbestnega žvepla (4 gr žveipla). po rka mošt ca 50 mgr žveplovega dv-ok-isa. Iz ¡tega -sledi, da ¡bo ta množina v vsakem, primeru zadostovala, v navadnih primerih ¡pa ¡bo ¡zadosti, ako vzamemo polovico te množine. Tanko azbestno žvepl o j e- ¡za žveplani e m ošta ¡najboljše, tudi -boljše kot ¡sulfitne soli' (natrijev ¡bis.ul-fit ali kalijev metatoisulfit). Ker preneso krepke
Kaj je zeleno gnojenje in zakaj je važno v poljedelstvu
»Qktober, vsuiki grozd dober.« Gr ozdje je dozorelo povsod, zato ga
potrg mjmol
Ravnanje z moštom v času hipenia
kvasnic e suiti,tn-o vrenje ¡najbolje, dodamo žveplanemu moštu dobrega kvasnega moštva ¡iz čistih drož. V -novejšem času se dobe tudi posebne sulfitne drože ,ki pren-es-o še> večjo -množino žveplovega dvokisa.
Kadar je -sod -zadosti .napolnjen, ga ¡zapremo s kipel,no veho ali, če ■te nimamo, vsaj s ploščato vrečico čistega peska. Oboje omogočuje, da, pri k'penju se razvijajoči) plin, to je ogljikov divekfe ali, ogljikova kislina jz soda lahko uhaja, -ne da bi mogle, v-anj od zunaj prihajati škodljive glivice. Kip-elna veha zatiranj uje tudi izhlapevanje alkohola in buket-nih (dišečih) snovi iz kipečega mošta.
Ker je ogljikova- kislina ¡zdravju škodljiva in bi* se v njej ljudje, zlasti v globokih kleteh, . ahk-o ¡zadušili, je ¡treba-ikiet zračiti, -kar se pa mora ¡zgodit' previdno, -to je tako, da se klet -pri tem preveč ne ohladi. Ce ie hladno vreme, moramo po prezračenju, ako je -treba, tudi zakuriti. V velikih k eteh napeljujejo kipečo -ogljikovo kislino po že’ezn'jh ceveh iz .sodov na prosto ali, y; kahajlej	,	...
Ce -bi imelo kipenje prezgodaj; ¡ponehavati s.e pripproša mošt pretočijo, pr^jraiciti in nejc-oiiko ¡segreti. Navadno pa i^dostuje, da ga samo premešamo [¡n. segrejemo. S ¡tein s e dvignejo in ožive na dno pade kvasnice in kipenje se spet nadaljuje.
Fri -pripravljanju -črnega vina kipi ¡najprv-o mošt nekaj (5—6) dini v kadi na tropu, potem ga šele iztisnemo in sprav'm-0 v sode. Ako hočemo -žveplati, ¡moramo ¡zalžvepla-t) tak mošt ie> v .kadi. Tudi čiste dr-ctže piri črnini že v kad dodati, in sicer dvakrat toliko kolikor pri beleim moštvu.
Po končanem burnem kipenju, ki traja kakiih -6—8 ¡dni, pričnejo padati drože -na dno soda in se vrši še mirno kipenje ali doknpevanje. V! -tem- času napolnimo sode z enakim vinom do vrha in jih zopet ¡zapremo- s kipelno ali dckipevaiino vehio. Tako o-stane ivlnb d-o p-rvaga pretakanja.	, ,	; _■ _ ^
Pomanjkanje hlevskega gnbfa'íñ; komposta- naiš-i Wrtbtié' nadorteštu-iej-o z umetnimi giHoiili, Fri tem pa pozabijo, da z umetnimi' gnojili dodajajo. zemlji v ob-liki rudninskih sn-ovi dušik, fosfor i-n ka ij, za. iepši in uspešnejši pridelek, ne dajo pa zemlji ¡najvažnejših snovi, tq je humus,. (sprstenina), ki j-e najvažnejši eternp-nt, da- ¡rastlina more uspevati, torej ¡za razvoj rastlinstva V dokaz naved'em, da rodnost zemlje, ocenjujemo, koliko dotjčna zemlja vsebuje humusa.
Iz tega- sledi, da bo zalaganju zemlje s humusom treba, v bodoče pripisovati več važnosti in storiti vse za gnojenje 'z organskimi gnojili, med katere sipada hlevski gnoj, komp-osit in ¡zeleno gnojenje. Umetna gnojila, bomo ¡tudi v nodoče racionalno. ¡¡n .¡pravilno ¡uporab,ijali le kot pomožna' gnoj '¡la za- lepši- pridelek. Ce več let ¡zapore-derua uporabljamo na i,Sitem zemljišču samo ufnétná gnoji a brez organskega gnoj.e.nja> ngstane -taka ¡zemlja tež-ka, 'všižna;’mrtva in -zemeljske vla> ge'ne zadržuje. V izemli-i, ¡kjer pri-nSía-njk'tíj®-' 'humusa, se razvoj ze-'ihč^-štkiKjJbakterij slabo -vrši in š tem slabo ¡presnavljanje rudninskih snovi, ki služijo kot hrana -za rastlino. Pravimo, da je ¡taka -zemlja! póstala utruje-na- ali mrtva (fizikalno sfaibai). Iz ¡tegai vidimo, da umetna, gnojila zemlje ne rahlajo ih ne pospešujejo ¡zemeljski iproceg razkrajanja ¡raznih snovi-
Nuij-n-o je -torej, da -zemljo ¡v,'saj vsako drugo 'eto dobro poignojimo z organ-klmi gnojili in če nam hlevskega- gnoja in komposta primanjkuje, ga bomo nadomestili A zelenim gnojenjem. Organska ¡gnojila v ¡zemlji ustvarjajo humus in1 jo t-aik-o rahlajo in dejalj-a rodovitno, bakterije ¡v njej ¡dobro uspevajo i,nj se hitro množe. Poleg' tega- pa je zete važno, da taka zemlja veliko bolj ¡zadržuje ¡zemeljsko vlago ini ie učinek s-uše na njej- ve-liko manjši.
Pripravimo zemljo na jesensko setev
Nismo še pobrali vseh poljskih pridelkov, že se pripravljamo ha setev azmine, .Fr-vi pogoj, dai bo-m-o setev dobro opravili, je pravil-priprava- ¡zem.lje.
Zemlji preskrbimo večjo količino! vode z ¡globokim in ‘pravočasnim oranjem,. Njive, k-i so namenjene za' setev žitaric, moramo takoj, čim
¡Fomanjkanje hlevskega ¡gnoja po-‘p-tiiifema nadamesitimo ¡z .zelenim gnojenjem in dodatkom kalijevih in fosfatnih gnojil. Za to gnojenje pospravimo ¡druge pridelke, igjlobo-kd preorati. Preorana zemlja 'Vlpija' v-ečj-o količin-o v’age n-eg-o zbita i-n! neabidelama zemlja- Ledina aili pa detei jiišč-a morajno preorati minoigd pred setvij-o, to pa zaradi tega, dal brazde razpadejo in se zemlja ¡pre-rahlja.
. Z branainjem- ¡pred setvijo uničimo škodljive plev-elne rabine in ¡poravnamo njive (izel-bi važno opravilo, posebno če sejemo s ¡sejalnim strojem).
Žitaricam -bomo gnojili) z umetnimi ignojtffi, Ce 'upoštevamo količino hranilnih ¡snovi, ki jih rastlina ¡potrebuje-, in izčrpanojt naše zemlje zaradi nezadostnega ¡gnojenja, ¡bj morali ¡pognojiti njivi v izmeri 100
kv.	m s s’édeSirhi umetnimi gnojilif pred' setvijo 40—50 ¡kig, superfosfata, 10 kg kai -ijeve s-oili i,n 5 kg žvepleno ki lega’ amonij aka ali apnene-ga du-šikai (kalcijev ¡cinami-d). Jeseni hi priporoči j ivo gnojiti z nitrati, ker! so iv" zemlji ¡’aihko topljivi in! jih 'kot -take ¡’ahko voda izpere, tako da pridejo ¡le del,orna v k-orist rastlinam. Zgodaj ¡pomladi, pri nas že v februarju, gnojimo žitnim poljem! v dveh do treh .obroikih z nitrati, (na 1000 kv. m potrosimo 10 do 15 kg apnenega dušika ali čilskega solitra in .lo le tedaj, ko ni rose háj.
'listju. , ; .. _ LüLiJÜiLlIlÜItfi
Je ižejb hvaležen krompir, krmilna pešaj koruza in razne povrtnine. Zlasti pa vinogradi.
Vinograd ..¡globoka .ckoplieima, ali preorjemo K vinogradniškim plugom. V prvi polovici .novembra. Na to ¡enkamerind posejemo grašjco ali lipino. Vendar ne ¡okoli de'b a ¡trte, k;er ' se grašica s svojimi viticami temo prime trte, kar otežkeča spe-(nladi Piodkopj^elene mase. Zeleno ¡gnojenje je Uspešno, če se v jeseni grašiica ali lipina dobra razraste in ¡obraste ter spomladi čim ¡bolj zraste. Zaradi tega' nikakor ne sejte preredko.
' ¡V jeseni posejana Igrašiica- a’i .kaka ¡drulga m.etU'ljčriica začne ¡zgodaji spoiniladi odganjati in dorasle, v polovici maja. Za podkopavanje je najbolj pr im er c r, čas, kadar cvete. V tej. dobi je rastlina najbolj begata -s 'hranilnimi snovmi in lahko tep-Ijiva. Ra-tiino torej v cvetu po-kositno .ter. jb tako pustimo en dan, dal uivene, ker j,d ovenelo laže' .pokapljemo. Ne pozabimo, da večja-rastlina da večj-o ¡zeleno maso, ki ¡bo zemljo obogatela) ¡Z ¡organskimi in anorganskimi snovmi. Ko s.e rastlina v ¡zemlji razkraja,' pospešuje razvoj' ¡zemeljskih bakterij in' obenem Ustvarja- s-prstenino. Ce ob p odkopu al-i spomladi dodamo nekoliko kalijevega in fosfatnega umetnega ¡ghoiji-la '(po 40 kg vsakega), smo ¡zemlji nudili sk-cro vse potrebne s-novi, kj ¡jih vsebuje ¡hlevski gnu j.
¡Za zeleno gnojenje pridejo vpoštev ¡grašica, ali druge metuljčice, Vse rastline i,z družine metuljčnic Ilegiminoze) imaicj -to lastnost, -da-Vsrkavajo iž zraka 8 nekimi ,po-išebenimi bakterijami dušik in, ¡ga’ spremin-jajd tako, da' ga rastlina, laže uporabi. Dušik je, kakor vemo, le baj-važnejše gnojilo-
Za 1 hektar površine' potrebujemo 160 ,diO! 180 kig semena, n. pr. jgrašice, ki nam ostane, ko očistimo ‘žito s trierjem.	G- T. :
Namakanje žitaric pred setvijo nam poveča odstotek kalivosti
' Prečišlčevaihje i-S razkuževanje semena je ¡zlasti pri ¡žitaricah velikanskega pomena iz,a uspeh posevkov. Vprašanje skrbne -priprave ¡semena- je sploh! predmet' obširnih raziskovanj v vseh naprdenih deželah ¡sveta. V,sem 'bo na primer ¡znano, da- je iv tem pogledu- Sovjetska zveza na -čelu) znanstvenih raziskovalni,
Dclghali so, da je' namakan jo semena žitaric v poisebnih raiztcpinab! zete koristno, ker ¡vsrka s-eme hranilne ¡snovi, ki so) mu dolbr-Odošie V, prv-i, -kakor rečeno, občutljiv) fazi razvoja. Dobre eziuljtate so dale v ¡temi pogledu raztopine kalijevih fos-fatoV- v raiznih koncentracijah' (na primer 21% K3P04 za oves, 5% K p04 ¡za žito, 17% istega- za- ječmen) . Pri namakanju je važno, da se rabi j,e ¡toliki» raid;cpine): koilikciiUje' določena količina) semena' vsrka-iv. 24 urah, sicer b) namakanje škodilo, ker bi seme odstopilo' prebita'i ralztop-ini nekatere lastne koristne snovi. Sejati je feeiba- ¡takoj ¡po namakanju, v nasprotnem primeru pa moramo seme pos-Ušiti na znaku, katerega topl-o-tal ne sme presegati 22 stopinj Celzija. Foleig -tega na smemo sejati v prevlažnb zemljo, ker! bi v tem primeru- lahko izr-not odstopite zemlji koristne -sn-ovi, še preden hi pognale.
’ -Namakanje .semen v amonijako-val 'gnojila se je izkazalo za škodljivo, ker soi te sestavine za mlado rastlinico strupene. Zadovoljive uspehe šo dbsegU predvsem- s kalijevimi! in fosforjevimi spojinami pri namakanju semena za' zemljišča, ki jim! primanjkuje kalij' in fosfor. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da sta kalij! -h fosfor potrebna semenu, ko! kali. ' ; .: ; :	:te!
ZA ° V S A K O G A R ° N°E°K°A°J~j;
ZA NAŠE P! O N ! RJE
pionirske odrede
ipaj pogovoriti, kdo naj bo načelnik in kdo naj ¡bo komandir, in kaj boste dela.i v prihodnjih dneh. Tako se morate sestajati vsaj vsakih petnajst dni in najbolje je, da se sestanete na prostem. Fo sestaiku pa priredite -¡grlice in1 zabave. Pionirski odredi morao, skrbeti tudi iza to, . dai bodo pionirji dopisovali i v svoj kotiček V »Istrskem1 tedniku«, Prihodnjič bomo kaj več povedali, toda prišli bomo med vas v |p!e in nai vas ter pisali, kako. delate in 'če ste napravili, kakor vam »Istrski tednik« naroča.
»ISTRSKI TEDNIK«
Kvadrata
i i
3	1
1
2 3
1	3
1.	kvadrat: Hill, L, MM, iRR,
Iz teh črk sestavi besede sledečega pomena: Vodoravno in navpično: Mesto v Italiji, 2. ali (v srbohrvaščini) in 3. po čemer stremi vse svobodoljubno ljudstvo,
2.	kvadrat: AAAA, D, L, T, SS. -Iz teh črk dcpo’ni kvadrat z bcnedami nanlednjega pomena:: 1. dlak», 2, ti je v najbtiižjem sorodstvu, 3. idar drevja.
Rešeni računi . . .
12345679 X 9 = 111111111 12345.679 x 18 — 222222222 12345679 x 27 — 333333333 itd.
Uganki: 1. rak; 2. mlin-
B
M M J TO/iPIL?
Križanko je najbolje rešil, Gijbais Rugerjj iz Cedolj—Korte, zato 3e izžreban za- nagrado.
Rešitev križanke iz zadnje številke
Vodoravno: 1. Tivoli; 5. RK;
6.	za; 8. pran; 10, te; 11. ar; 12, iries;
14.	a-veire; 16, Ab; 18. stan;. 19. Ren;
21.	In; 22. brana; 25, in; 26. OM;
27.	dan; 28, Aja.
Navpično: 1. tri; 2. ikra; 3, OiZN; 4. la:; 7, česen; 9. ara; 10. teran; 12. metla; 13. karbid; 15, VS; 17. Berna; 20, nas 23. ne; 24. ima;
26.	oš.
Odgovorite na vprašanja
■ in pošljite rešitev!
1.	Kaj je vzrok jutranje! rose?
2.	Zakaj se ob sfabecn vremenu bliska in 'šele nato grmi?
4,	Kše je največ padavin v Evropi?
5.	Zakaj je važno, da vsako leto prekopamo .zemljo?
Zanimivosti
Ustanovili bomo
Po šolah se še- spet začel živžav. Pozna se, da ste prišli vi pionirji vanje- V kratkih minutah odmivra b[ čiovek mislil1, da se 'bodo zidovi podrli. Toda ¡tisti, ki vampoen». ve. da je to le veselje. Saj- še v razredu deva'j tišine in resnosti, zato pa naj bo ob pro:.tem čaoul veselje.
Začeli ste lepo s poukom in bo treba začeti tudi z druigim pionirskim delom, ker prej ste bili eni tu, drug; tam in ste se vidielj poredkoma. No, naiprvo kar morate narediti, je treba, da ustanovite pionirske odrede: in te razdelite na, čete. S pomočjo take lepe pionirske organizacije boste lahko prirejati izlete med šolskim, dletom in igre. Vzemite za primer šmarske in gažonske pionirje, k:i so vse poletje med seboj igraili nogomet. Ravno tako morate Igrati tudi po drugih vaseh, ampak, ne samo nogomet, ker škoduje, če ,ga je preveč, ampak se morate pomeniti v tekih, .metih in skokih. Tako sj! boste utrdili svoje zdratvje ib mož.
Dragi pionirji'! Ne mislite, da' so pionirski odredi isatno zato, dai bi vas učili igre, ampak morate V taki majhni pionirski skupnosti stalbe* ti, da bo vsak pionir znal, .da. bo prišel v šolo pripravljen’ ih da bo znal odgovarjati pred učitelji. Učenje je -vaša naloga, da vas bodo veseli staršj in domovina.
Ko, ustamav'jate pionirski odred po šolah in po vaseh, moraite sklicati vse pionirje skupaj, in se sku-
UG ANITE ?
1.	V hiši se rodim, na! streho zletim, se v nič ralzteitim, kdo sem?
2.	Silo pohodi!o, po svetu hodilo, ni piki ni jelo,
a dolgo živelo».
(htrska neuradna)
3.	Šviga švaga, čez dva ¡praga. Kdo sem?
4.	Les na les,	]
platno vmes, .	.
štiri duše,
pet teles.
(Istrska narodna)
5;, Oče ima na stotine sinov, s-inovi klobuke nosijo, a oče brez njega hodi.
(litrska naTodna)
O termometru
-Prvi termometer z a kiohol-am je bil napravljen leta 1705, a z živim srebrom leta 1643.
Za merjenje temperature zraka so torej toplomeri z alkoholom in živim .srebrom. Toplomeri z alkoho-jom se uporabljajo za nižje temperature, ker živo .srebro pri nizki temperaturi -ni dovolj elastično in občutljivo' za spremembe temperature.
Dnevtoi maksimum za segrevanje zraka je okcill 2. ure popoldne, a minimalna ffeffljperatura vsako jutro pred sončnimi vzhodom.
Vsak toplomer ima .svojo .skalo za; merjenje toplote. To so ti; Celzijeva, Rea.umerjeiva in Fahrenheitova.
Cejzijave, katere 0 stopinje označuje zmrzovanje, a 100 stopinj vre-
lišče pod pritiskom 76 utopim mfm živega .srebra, a na zemljepisni širini od 45 stopinj.
Rea-umirjeva prikaže na 0 ¡stopinj točko zmrzovanja a na 80 etop-inj točko vrelišča.
Fahrenheitova .skala pa prikazuje točko ¡zmrzovanja na 32 stopinjah, a točko vrelišča na 212 stopinjah. NOV APARAT, ZA NAGLUŠNE
V Angliji se je pojavi] na trgu nov, zelo majhen aparat za naglušne, k,i je ze]o selektiven. Naprava tehta samo 170 gramov. Njegova značilnost je v tem, da lahko prilagaja obseg g.laisu potrebi sluha. Novi selektor je brez pomanjkljivih navadnih ojačevalcev, prj katerih slišijo naglušni tudi razne druge! zvoke, ki jih ne morejo jasno razločevati. Aparat je opremljen ¡z majhnimi električnimi baterijami.
Barba Oreja eno Tiček
TIČEK: Kan, kan gremo s ten vo-Zlčom barba Drejo.?,
DRE. J A: E, ostjo, kaj na videš ka-ratele eno brento ke rapataio? Kan, češ da gren, ku ne trgat dele v valol Se preveč sdrelo je letos gruzje, Kaj češ. to sonce eno gurkuta ga. je eno malo preveč speklo.
Računska naloga
V vlaku je ved vagonov, kjer so o e.be lepo razdeljene, 'le v enem vagonu je prevelika gneča. V vagonu prvega razreda je 30 oseb in v vagonu drugegai razreda komaj 20 clseib. Sprevodnik odpravi to prenatrpanost s tem, da pošlje ,iz vagona prvega razreda 'deset odstotkov ljudi v vagon drugega razreda. Koliko je sedaj oseb v vagonu prvega in drugega razreda?
Križanka
Vodoravno: 1. števnih; 3. cesta; 6. predlog; 7. mati; 8. maršal Jugoslavije; 10. element; 11. država v Evropi; 13. reka v Jugoslaviji; 15, mesto v Italiji; 17. žii-oroidna pokrajina v Jugoslaviji.
1	2		3 " 1		4	5
6			7		10	
8		9				
		11		12		
13	14					
	 15 ::::::::!						Í0
17				fel		
N a v p i e h o : 1. struga; 2. moško ime; 3, veiznik; 4. izobražen; 5. reka v Jugoslaviji; 7. reka v Jugoslaviji; 9. trinog; 12. prah; odpadek; 14, ura v italijanščini; 16. začetek abecede.
Uganki
Ko- v zraku stojim, se belim kot sneg, ko pa se zdrobim, postanem rumen.
Dve deklici stoje molče, ko jih pa' za kite ¡povlečemo, zakir-iče, da: se zvok razlega, po dolinah in planinah.
Kdo so te?
TIČEK: Ben, ma kaj (češ, te bo več močno vino. Ma znaš kaj? 17i nanka potreba, de be mi mastile gruzje. Znajte barba? Mi ga bomo pordale, de ga tu na štacione u Kopre zmest ¡jo, ki imj o buljše makinje ku mi, ke ga tapatamo 'z nogame, Mi bomo nardiie doma, samo vnu, ke nan bo putrebne z pet.
DREJA: E, ja drage nevodo. ¿¡komi de imaš preti. Jes jen bon peljo anka ku je t’ku. Kaj češ, kapital je t’ku gotou eno gruzje anka buljše plač jo.
TIČEK: Eno znaste zakaj barba Dreta? Z’tu, ke vone ga peljejo anka u druge nacione, mi pa nar-dimo našo vino preveč gosto, ke ni dobro z pleč po nacioneh. Ma-gare je vsenako dobro, anka še več guštožo ko uno lehko, ma za
' pičic ni■
DREJA: E za de bo t’ku, kaj češ, našo vino ¿mo zmerom vozile u Trst eno n Kranjsko, več daleč lpane. Zej pa je koristn tu vone delto.
TIČEK; Pa ste čel barba, de bo u Kopre prve dneve dobra velika moštra. Pravjo, de bo doste lepo.
Mrtalo be jet, Kaj 'pravaste?
DREJA: E, za da ja, kr je lepega eno kuristnega bo treba use videt. Ma, ben šu anka jes sez mojo Jučo, magare ko smo ooadim stare. Ma verjen de bomo prkle-peta’e du Kopra. Kaj češ■ Gotovo ne bo manjkalo neč une dneve,
TIČEK: Samo glejte barba, de ves ne bo vrag neso pod kašan tron-bin unq večer, ke boste šu dumu,
DREJA: Ne bujse zame, sen magare eter, ma moje noge so še močne, anka dva tri litre me ne storijo neč, samo ku ¡men anka kej z jeti. Te bo zmešala prej tebe kašna mlada glavo, ko mene vino, Ben, ma čuj, ne mega treba, de de ga trko napijen. Bon spil, kr lahko pošten mož spije, eno neč več.
TICEK:Ja barba smo ravale, jes mo-ran jet. Ben zbogom!
DREJA: Zbogom, zbogom! Fate en •la ¿o? Frdamana duša od vosla!
Izgubljeni plašč
Uslužbenec v Kopru je zgubil svoj dežni plašč, morda pozabil na avtobusu ali pa v kakem uradu. Pošten najditelj naj ga ¡proti nagradi odeta v upravi »Istrskega tednika«. * v
Uredništvo ih uprava »Istrskega te dnika« v Kopru — Odgovorni ured nik: Srečko Vilhar — Tiskala tisk arnai »Jadran« v Kopru.
mMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuuitiuiniiimiiiiiiiiiiiMiuiiiimiimiiiliuiimiiiiiiimiiiiiimiimiiinimiiiiirmniiiiiiiiiHiiiiiiiiim
Z AVTQ-B-IOGRA-F I J H
ŠOLANJA
Ko sem dara-el za 'šolo, si je vsa hiša .globoko oddahnila, ker so biili preverjeni, dai je «ola ka'up, v katerega daš otroka kjaikor testo v pečke1 da iga oblikuje in pečenega vrne staršem.
Moje šolanje je bilo pravd 'boj za obstanek. Ta boj: se je pričel. Tal lbo.i' se je pričel s spopadem med meno! in očeitom, ki se je ne-, navadno ponašal s ‘tem, dai gre njegov! sin v šolo/ med tem ko eem jaiz'gledal na to reč realistično ip nikakor nisetn sprevideti, zakaj bi se oče lahko postav* ja! e menoj. Nato ¡se je 'boj razvil tudi- v boj š »famulusom«, ki me je na očetovo priprošnjo kar viekei' v šolo
in šemi gia pri tej priložnosti ugriznil’. Tai mi je rekel, da je moral) tako veo mojo družino vleči v šolo. Toda poglavitni boj. ,se je razvil v dobi samega 'šolanja, ko sta trčili skupaj dve hudi in nepomirljivi •okoliščini: pika posameznih profesor jev name in moj odpor do posameznih predmetov.
To je bila resda ¡neprekinjena in ddigotradina biika. v kateri so bili n,a eni strani profesorji i:n ¡znanost, na drugi «trapi pa jaz sam. Kajpada sem ¡v takšni nenavadni borbi moral popuščati že zato, ker so se pri čemer pa ¡sfim se tolažil s tistim modrim djudukim rekom, da pamet, nejiši, vselej, odneha.. ¡Sicer pa -sem mična]. zapuščati že zata, ker so se profesorji v fooiu z tnembj, svojim sovraž-nikotn vselej posluževal1 i iti— steigar P-rjijublenegia, ¡toda nespodobnega sredstva, da so nasprotnika pri pouku ali pri izpitu vedno spraševali to, česar ni vede;!. Tako so mi onemogočili da bi bil v boju
za obstanek dosegel kakršen koli uspeh.
Ta fcoj pa je moji družini že kar v rodu; tako da¡ so se bojevali mnogi moji predniki, še ¡zlasti pa n.l-hovi potomci. Postavim, ko ie bil neki ¡noj sorodnik vstopil v prvi raizred gimnazije, ga kar štiri leta ni zapustil, na pri ifco tako, kakor č’ovek ne zapusti njive a]j travnika, ki ga je pridobil po dolgem in mučnem pravdanju. -Moi sorodnik je prav tako imej prvi razred gimnazije za dediščino ¡n za posest, odkoder . ga živa duša ne. sme pregnati, Zaman .so ¡ga profesorji prepričevali, da ¡gimnazijski razred1 ni nikakršna n-eprimičninai; zaman so ga prepričevali, da mora že zavoljo. -samegai šo ekega zakona nekoč zapustiti razredi — fant je postal dosleden in zvest svojemu prepričanju in je vztrajno dalje hodit v .isti razred. Naposled, so profesorji obupali in potrpežljivo čakali, da bo moj iscrodnik goden za že-
nitev, nakar ga bodo morebiti le potegnili i:z šoje.
Neki moj drugi sorodnik je toliko vzljubil sodo, da se ie c^lo naučil učiteljskega poklica. Eden izmed mojih sorodnikov ¡pa je spravil še .sapne profesorje v zagato. Tri leta ¡se je šolali in tri leta. vztrajno molčal. Ta af.i oni profesor je bij radoveden, in bi bij, rad slišal kakšen igi’as ima. In so bili med profesorji .taki, ki jih je minila potrpež jivont, in so ga rotili, naj zine kar koli. Profesor matematike ga je .skušal celo obupno vleči za ušesa, da bi dai fant kak glas od sebe, na priliko tako, kakor če pritisneš ¡gumb in ¡zaizvoni zvonec. Toda dečko je tudi ob tein vtztrajno molčati' in ¡gledal profesorja: iz drznim pogledom, kakor, pač gledamo Vsi v mašidružini. Zaradi ¡takega, upornega moška so bili profesorji tem bolj v zagati, ker nikakor niso megli dognati, e» katero vejo ¡znanosti je bolj nadarjen, fant pa je — kakor vidite — z molkom vse to spretno prikriva’.
Ne da ¡b[ pusti] v nemar tako svetla izročila., sem se skozi osnovno šolo še nekako prevleke], ampak ne toliko, po lastni sposobnosti, kolikor po zaslugi očetove pozornosti
d>3 učiteljev. Vsa štiri leta ljudske šo’e sem skrbno Javil muhe, delal
v nalogah -velike packe, rezlia) z nožem- šolske klopi in prihai ai dc-rnciv sleherni dam .s tako umazanimi, črnimi prsti, kakor, da ¡sem se učil barvarsltva, ne pa l.iud ke
Ko sem dorastel 'za šoie, si je šole.
Na koncu četrtega leta me ie mati oblekla- v novo obleko, me zada« skrbno zape a, vtaknila v žep lepo ¡opran in zložen robec, me počesala na prečo na sredi glave in me rama odvedla v šolo, kjer sem pred številnimi ¡gosti dek’amiral nekaj rodo’jufanega. iz pesmarice, zaradi česar tne je .gospod -prota poljubil. na, čelo, ¡okrožni: načelnik 'pobožal, oče pa: se razjokal. To dejanje je pomenilo, da .sem bil od' te ure dalje gimnazijec.
Freden sem šel ¡v gimnazijo, mi je oče ¡spregovoril daljšo besedo ini tne prepričeval, da moram poslej biti resen in da: moram misliti na svojo bodoč nos, t. Mati me je 'blagoslovila in tetke so se ganjene zjokale, menda ¡zato, ker so sočusiivovae z mojim bodočim mu-če.ništvcm. Oče je v nagovoru zlasti naglašal, da mu moram biti zdaj v čast jn ponos, in to sem si zapisali prav globoko v srce.