Glasilo delniške družbe Alpina
Ж Ф
DELCI
LETNIK 34
ZAJEC ALFONZ OŠKA C. 56 :226 SIRI
POSTN/NA PLAČANA POSTI I 422^72^0^ o
Maloprodajno mrežo W]^šobiti
za nove naloge
Zaradi težkih razmer Alpina v zadnjih 'etih ni veliko vlagala v posodobitev ma-'"prodajne mreže. Del sicer skromnih sredstev, namenjenih za investicije, smo l^urali tudi dati za odkup denaciona-"'-iranih lokalov, sicer bi le te izgubili.
Naš položaj smo poskušali v pripravi planov za letošnje leto oceniti čimbolj rcal-in za investicije v maloprodaji nameniti sredstev. Seveda je bilo to mogoče ^^radi dokaj dobrih rezultatov v preteklem Kljub temu, da smo se letos odločili za ^®^jo investicijo v nov lokal v Mariboru, ''Pamo, da bomo popolnoma obnovili tudi prodajalne, poleg Jesenic, še v Šentvidu "1 v Murski Soboti. Del sredstev smo "^menili tudi za manjša popravila v proda-Jalnah. Podobno smo za naslednji dve leti pripravili okvirni seznam prodajaln, ki je potrebno obnoviti.
Predno pa se lotimo obširnejše obnove maloprodaje, se seveda moramo Vprašati, na kakšen način bomo v bodoče Prodajali obutev. V svetu sta trenutno dva ■■azlična pogleda na organizacijo dela v "Maloprodaji: samoposrežni in klasični.
Samopostrežni način je praviloma v ^^'ikih trgovskih centrih: prodajalne imajo l'^'iko prodajno površino; kupec izbira ''go brez pomoči prodajalca; praviloma je ° %vni poudarek pri prodaji ugodna cena in "^'»ožična ponudba najrazličnejših artiklov '^'Mogih proizvajalcev. V Sloveniji je tipič-2' Predstavnik tega načina prodaje obutve ^"^bo schuh.
'klasični način prodaje pa se tudi razvija '•^ntrih mest: lokali so praviloma manjši, P^^udarjena je vloga prodajalca kot sveto-^alca pri nakupih; praviloma v takih proda-J®'iah prodajajo kvalitetnejše blago, z več 'lanja prodajalcev; nizka cena pa ni glavni ^•^gunient prodaje. Tudi klasični način pro-se je zelo razvil, predvsem v različnih '"'^'nih predstavitve obutve, lastnosti P^^sameznega čevlja in koristi, ki jo čevelj P'^cdstavlja za kupca. Močno je poudarjena ^^tlitev čevljev, lep aranžma, urejenost ^'»dajalcev...
.^'^•pina je kvaliteten proizvajalec obutve naš glavni argument prodaje ni nizka ^ Obutev mora biti lepo razstavljena; ''S lastnosti naših čevljev morajo dodat-
Direktor domače prodaje Aleš Dolenc
no pojasnjevati prijazni in strokovno podkovani prodajalci. Tudi velikost naših lokalov nam ne omogoča prenovitve v samopostrežne prodajalne. Tuja konkurenca dokazuje, da ima tudi klasični način svojo prihodnost.
Seveda moramo pri prenovi lokalov upoštevati sodobne usmeritve (trende). Razstavni prostor je bistveno bolj razgiban; klasične razstavne police zamenjujejo preglednejši razstavni elementi; blago je močnejše razsvetljeno, dodatki opreme govorijo o lastnosti izdelkov in njihovi koristi za potrošnika. Toda še bolj kot na razkošni opremi je poudarek na pravilni predstavitvi obutve; prostor, kjer se prodaja najboljše, najnovejše blago, je drugače poudarjen, ne pa na policah skupaj z raznovrstnimi ostanki prejšnjih sezon. Zaradi drugačne postavitve blaga izgledajo tako prodajalne bolj domače, manj stroge in ob isti količini blaga dajejo vtis boljše ponudbe.
Ker načrtujemo obnovo večjega števila lokalov, je prav, da razmišljamo tudi o standardizaciji delov opreme. Upamo, da bomo lahko nadaljevali dokaj uspešno sodelovanje z dosedanjimi izvajalci in arhitekti. Načrtujemo tudi poseben izložben element, kjer bi predstavili na drugačen način naše najboljše proizvode. V izdelavi je razstavni element za rolerje, ki ga delamo v Alpini. Za jesensko kolekcijo bomo izdelali tudi reklamni material, ki ga (nadaljevanje na 2. strani)
Pri rolerjih so aduti v naših rokah
Rolkanjeje postalo že prava moda in prav je, da je Alpina zgrabila to priliko in z zmogljivostmi, ki jih ima, osvaja tržišče.
Seveda pa mislim, da hi morali svoje možnosti izkoristiti še bolje.
Osnova vsemu je množičnost; to pomeni, da moramo s sistematičnim delovanjem navdušiti čim več ljudi, zlasti mladine.
Zato moramo misliti že takoj r začetku na:
-	ustreznost in kvaliteto rolk,
-	promocijske aktivnosti,
-	usposabljanje za prodajo, svetovanje in servisiranje.
Kar zadeva ustreznost in kvaliteto, moramo vedeti, da za različne sposobnosti in interese obstajajo različne rolke. Drugačne so za začetnike oz. za rolkanje za zabavo, spet drugačne za hitrostno rolkanje, hokej ali akrobatiko. Mislim, da bi morali poskrbeti za pravočasno preizkušanje (testiranje) teh različnih rolk, da bi ohranili konkurenčnost in da hi lažje prodajali in svetovali.
Naslednje delovanje, ki spremlja naše poslovno prizadevanje je ustrezna promocija.
Kaj bi nas stalo, če bi na primer na Alpininem parkirišču pripravili kakšno tekmovanje! Tako srečanje hi lahko izrabili za usmerjanje in svetovanje, skratka za uveljavljanje, sodelovali hi lahko tako vodje programov, prodajalci in serviserji.
Če bi taka promocijska srečanja za nameček popestrili z nastopi kakšne hokejske ekipe ali uveljavljenih rolkarjev, bi bilo še toliko boljše. Pri tem vidim tudi svojo vlogo kot soorganizatorja.
Podobna srečanja bi lahko pripravili tudi po drugih krajih Slovenije, kjer rolke prodajamo in kjer imamo mrežo serviserjev.
Mislim, da hi se sredstva, ki hi jih vložili »• to, hitro vrnila s povečano prodajo. Seveda pa hi morali pred tem na seminar povabiti tako prodajalce rolerjev kot serviserje, da hi jih za njihovo vlogo usposobili. Pri tem že malo zamujamo. Mislim pa, da moramo kupcem dopovedati tudi to, da ne samo, da izdelujemo kvalitetne rolerje, temveč, da jih znamo strokovno prodajati in kar prodajalci drugih Jirm nimajo - usposobljeno servisno mrežo.
Lojze OBLAK
kronika DOGODKOV
1 strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
Reorganizacija obeta boljše delo
Konec aprila in v začetku maja smo uresničili predzadnji korak reorganizacije montažnih oddelkov, ki smo jo začeli lani.
Konec poslovanja z Rockportom in prehod od proizvodnje, organizirane na tekočih trakovih, na takoimenovani »rink« sistem, sta bila vzroka za organizacijske spremembe nekdanjih oddelkov 618 in 617 na tri rinke, s skupno zmogljivostjo okoli 3000 parov na dan, kar Je hkrati tudi realno pričakovana količina prodaje obutve pod lastno blagovno znamko. Istočasno z reorganizacijo modne linije, smo preselili tudi tekoči trak športne montaže (nekdanji oddelek 635) v montažno halo. Tako imamo sedaj v montažni hali skupaj obe »klasični montaži«, združeni v dva oddelka: montaža modne linije 617 in montaža športne linije 636. V drugi polovici maja načrtujemo še zadnje »dejanje« omenjenih organizacijskih sprememb. V prostoru, kjer Je bilo doslej skladišče fomitur, bomo organizirali oddelek za izdelavo vzorcev, potniških kolekcij in manjših serij, in sicer oddelek, v katerem bo organiziran celoten proizvodni proces, od sekanja oz. rezanja do zapakiranja. To bo zelo prilagodljiv oddelek, v katerem bomo izdelovali vse tisto, kar Je doslej motilo redno proizvodnjo in kar se Je povsod nekako »odstavljalo na stranski tir« in kar ni bilo
Direktor proizvodnje Janko Rejc
mogoče narediti v okviru rednega delovnega časa.
Posledica teh »preseljevanj« je tudi premestitev nekaterih delavcev v druge oddelke
(predvsem v šivalnice). Vse te premestitve so bile večkrat pretehtane z vodji oddelkov in linij, zato mislim, da s tem ne bi smelo biti nikakršnih problemov več.
Z reorganizacijami pa naj bi dosegli zlasti naslednje;
-	večje število manjših proizvodnih enoi (rinkov, skupin...), ki bodo bolj prilagodljive-lažje vodljive in bolj produktivne,
-	lažje planiranje in priprave proizvodnje po posameznih enotah, ki bodo v končni fazi lahko tudi bolj specializirane za določen tip izdelave (stroji...),
-	delitev »redne« in »vzorčne« proizvodnje in zmanjšanje števila nadur,
-	izboljšanje kvalitete izdelkov, saj napake v manjših enotah lahko hitreje opazimo in tudi hitreje odpravljamo,
-	zmanjšanje števila režijskih delavcev in jasno opredeljena odgovornost vodje posamezne proizvodne enote.
Omenim naj še, da je bila celotna reorganizacija izvedena izključno z delavci naše vzdrževalne službe, strokovnih služb RPS-a in delavci montažnih oddelkov, ki so se dela, ne glede na dela proste oz. praznične dneve, lotili zelo resno in zaslužijo vso pohvalo.	,	.
Janko REJC
Nekaj podatkov o poslovanju
Maloprodajno mrežo usposobiti za nove naloge
(nadaljevanje s I. strani)
bo mogoče uporabiti v prodajalnah. Seveda pa je za dobro počutje kupcev, za pregledno razstavo modelov, mogoče narediti tudi znotraj prodajaln, z nekaj domišljije in truda. Kljub slabemu stanju naše opreme pa veliko bolj zaostajamo na področju razstave modelov v prodajalni, pravilni urejenosti razstavnih polic, aranžiranju, kot pa na področju opreme. Vse preveč je prodajaln, ki ne morejo razumeti novih trendov, čakajo na rešitve le iz centrale in delajo tako kot včasih.
Samopostrežne prodajalne bomo uvajali le v tako imenovanih industrijskih prodajalnah, treh, štirih v Sloveniji. Industrijske prodajalne so pomembne zato, da običajne prodajalne ne preobremenjujemo z ostanki, viški in desortiranim blagom. Seveda bo potrebno lokacije za industrijske prodajalne šele poiskati, kar bo tudi zahtevalo določena vlaganja.
Ostaja glavna smer v razvoju v naši maloprodaji; stalno izboljševanje dosedanjega načina prodaje, ne pa iskanje popolnoma novega koncepta prodaje. Izgled prodajalne in način prodaje morata biti usklajena z našim želenim ugledom na trgu kot ponudnika kvalitetne obutve.
Aleš DOLENC
-f-
2
Proizvodnja in njeni uspehi
v prvih treh mesecih letos smo v Alpini izdelali 437.000 parov obutve. Športne obutve smo izdelali preko 112.(XX) parov (največ planinske - 55.(XX) parov), modne pa 325.000 parov (največ brizgane obutve - blizu I I0.(X)0 parov, sandal - 125.000 parov in ženskih nizkih -preko 80.000 parov).
Norme smo po novem letu (že po zaostritvi) presegali povprečno za 2,4 %.
Kakovost seje nekoliko dvignila, saj odstotek slabše kvalitete znaša nekaj več kot I %.
To smo dosegli z nekaj manj delavci kot lani, saj je nekaj ljudi odšlo (15), več kot se jih je zaposlilo na novo (7). Pri tem seje kvalifikacijska struktura nekoliko poslabšala.
Kar zadeva izkoriščanje delovnega časa, lahko povemo, da je skupni delovni fond ur v prvem tromesečju leta 1996 5 % nižji kot v enakem obdobju lani - najbolj so se zmanjšale ure po učinku - za 10 %, povečal pa se je čakalni čas - za 61 %. Prav tako so se povečali izostanki in to predvsem na račun praznikov (povečanje za 45 %) in boleznin (povečanje za 14 %).
Število nadur se je v obdobju januar - marec 1996, v primerjavi z enakim obdobjem lani, zmanjšalo za 18 % - predvsem v maloprodajni mreži.
Prodaja v tem obdobju nekaj manjša kot lani
Na domačem trgu smo v tem času prodali 67.000 parov (v MPM - preko 43.000, preko grosistične prodaje 24.000). Izvozili smo 421.000 parov (na Zahod 404.000 parov). Poleg tega smo prodali blizu 40.000 parov dokupljen« obutve.
Skupne zaloge se še vedno nekoliko povečujejo
To velja tako za zaloge materialov, nedokončane proizvodnje kot tudi skupne zaloge " proizvodnji in v MPM. Izjema so le zalog« končnih izdelkov (indeks 98). Obrat zalog s« bistveno ni spremenil. Še najbolj se je zmanjSS' lo število dni vezave zalog v MPM - za 47.
Povprečne neto plače
v tem obdobju so bile 55.005.00 SIT. ^ proizvodnji 52.540,00 SIT, v maloprodajni mreži 59.082,00 SIT in v strokovnih službah 68.374,00 SIT.
Investicije
v prvih treh mesecih leta so znašale blizu 5^ milijonov SIT.
Po poslovnem poročilu
DELOM^
iz POSLOVniEGA sveta
Novosti iz panoge, gospodarska politika vlade, vloga gospodarske zbornice, tečajna politika tolarja, borzni kotiček...
__v
v Franciji in Švici imamo še možnosti
Pri oblikovanju kolekcije mod-"C obutve je potrebno čim bolj Upoštevati posebnosti posamez-"'h tržišč, posebno še tistih, na katerih je naša prodaja zelo do-hro. To pa pomeni, da je nujno Potrebno dobiti pravočasne in ^strežne informacije o zahtevah, ^®ljah in potrebah na posameznih ••"žiščih. To pa je izredno težko, se v glavnem še ne ve, po čem ^ bo prihodnje leto povpraševalo.
Informacije z domačega trga do-^''vamo preko rezultatov prodaje letom, poleg tega pa Poskušamo čim bolje analizirati 'ržišče (ponudba drugih proizvajal-obutve), zlasti pa ugotavljamo povpraševanje in smeri modnih trendov.
Glede na to, da večino modne obutve izvozimo (v sezoni jesen-^inia 95/96 skoraj 70%), moramo dobiti čim več tovrstnih informacij tujine (Francija, Nemčija, Švi-Temu so namenjeni obiski sejmov (materialov, obut-^^"••) in analiziranje ponudbe in (^Spraševanja v teh državah (obiski trgovin, spremljanje tujih strokov-in modnih publikacij). Zna-'inost tujega tržišča je težje pre-Poznaii, ker nam je bolj oddaljeno ФГ1 tem ne mislim le na prostorsko oddaljenost), zato so nam v veliko ^moč naši agenti na tujih tržiščih, ' bolje poznajo kulturo, zahteve in svojih kupcev in splošne j^'tzmere na svojem tržišču, kjer do-širši krog informacij, tudi
biv; gledi
G nam konkurenčnih proizva-J®'cev, poleg tega pa imajo pri tem "kušnje, zaradi provizije pa tudi in-Za čim večjo prodajo.
Tako izredno dobro sodelujemo z "^Šim agentom v Franciji, s katerim sezono skupaj pregledamo
del
Pol,
Vodja programa modne obutve Majda Trček
cijem Kavčičem odpravila v Švico in Francijo, da bi pregledala, kaj tam tržišče ponuja svojim kupcem. Ogledala sva si ponudbo nekaterih nam konkurenčnih proizvajalcev in pa prodajalne, v katerih prodajajo našo obutev. Nekatere od teh so izredno dobro urejene, druge manj.
Posebej naju je navdušila prodajalna Chausseures C. C. V. v fran-
coskem mestu Epinal, kjer je bila naša obutev izredno lepo predstavljena in v dobri družbi znanih francoskih in italijanskih proizvajalcev obutve. Moram reči, da je povpraševanje po vrsti obutve, ki je naprodaj na francoskem trgu, dokaj blizu tistemu pri nas (to velja predvsem za klasično modno damsko obutev), razen določenih specifičnosti, kot npr. malo ožja kopita, bolj poudarjeni okrasi ipd. Večina prodane obutve je modna ženska obutev, nekaj je tudi brizgane; pogovarjamo pa se tudi o prodaji moške lepljene obutve, kjer se bomo morali prilagoditi - predvsem cenovno.
Pomembno, čeprav precej manjše tržišče je Švica, kjer je prodaja naše obutve ravno tako porasla. V sezoni pomlad-poletje 96 je znašala približno 15.000 parov, za letošnjo sezono pa naš agent napoveduje približno 25.(KX) parov prodane obutve, kar je, glede na velikost trga, velik uspeh. Tudi tu prodamo največ ženske modne obutve, saj je
ponudba modne obutve veliko bližja tisti na francoskem trgu kot tisti na nemškem trgu. Poleg nje pa prodamo tudi precej brizgane obutve. Glede na vtise s poti po Švici, mislim, da se bo tu potrebno opreti na ponudbo modelov brizgane ženske obutve in na informacije o prodaji ter dobre vtise, ki sva jih dobila pri ogledu trgovin, ki ponujajo takšno obutev, ter tako poskusiti oblikovati nove, modnejše modele brizgane obutve. Ponudba v Švici je namreč izredno močna in zato so informacije našega agenta v Švici zelo pomembne.
Možnosti za uspeh v teh dveh državah so torej velike. Izredno pomembne so informacije naših agentov, ki jih poskušamo čim bolj upoštevati pri oblikovanju kolekcije. Prvi ključ do uspeha pa je dobra in kvalitetna obutev, s katero smo si že pridobili določen imidž na teh dveh trgih. Tega moramo obdržati in kvaliteto poskusiti še izboljšati.
Majda TRČEK
Kataloška prodaja - naša nova možnost
»Startali smo 1. marca in začetek je bil izredno ugoden,« je začetek kataloške prodaje kot nove prodajne poti ocenil Stanko Kranjc.
»Pokazalo pa se je, da je tudi tu vreme močan dejavnik, saj je začetek tovrstne prodaje sovpadel s pomladanskim vremenom; ko pa je spet presenetil sneg, je tudi kataloška prodaja začela precej usihati. Izkušnje kažejo, da bi morali zaradi promocije kataloge razposlati v
trgovine 14 dni do tri tedne prej, gospodinjstvom pa nekoliko pozneje, ob (tudi vremensko) ugodnem času.
Pomembno je, da je tržišče ustrezno informirano. Tuje izkušnje kažejo, daje na 1()0.(XX) katalogov 3.5(K) nakupov, kar pomeni 3,5%. Posebno, ker gre za začetek tovrstne prodaje, bi morali poslati okrog 200.000 izvodov katalogov.
Mislim, da bi s tem počasi res lahko uveljavili tovrstno prodajo.
ponudbe na francoskem trgu. ^8 tega pa g. Vincent sam veliko Potuje po Franciji in tako dobi '^fcdno veliko informacij s fran-'^oskega trga. Na podlagi tega Potem poskušamo skupaj obliko-^®ti Ustrezno kolekcijo. Kaže, da ^'"0 Uspešni, kar se kaže tudi v po-"^^stu prodaje, ki je znašala v sezoni Potniad-poletje 96 90.000 parov, za *^Zono jesen-zima 96/97 pa naš ®8«nt napoveduje prodajo 130.000 ^fov obutve (do sedaj je prodal že 5-000 parov). Tudi na začetku Sezone pomlad-poletje 97, ki _ jo pričeli oblikovati konec , seca marca, sva se z direktorjem ^Herciale modne obutve Fran-
Diplomirani ekonomist Stanko Kranjc se med drugim ukvarja tudi z organizacijo kataloške prodaje

Seveda moramo trg analizirati (ankete itd.) in iz take baze podatkov ugotavljati strukturo bodočih kupcev, ugotavljati, katera področja so bolj sprejemljiva, kupno moč, ugotavljanje tržnega položaja firme, blagovne znamke itd. Ugotovljeno je, da so 2-4 milijonski trgi za kataloško prodajo kar primerni, saj se ljudem lažje približamo.«
In kakšne so dosedanje izkušnje?
»Kot že rečeno, je bil start kar dober. Postopek je tekel po pričakovanju - dobro. S plačili s karticami ni bil problem. Informacije, zlasti v dopoldanskem času, so bile ustrezne, saj so kupci izvedeli vse, kar so želeli. V popoldanskem času je to nekoliko težje, vendar so dobili vratarji osnovne informacije, da so vsaj okvirno lahko odgovarjali na vprašanja zainteresiranih kupcev. Vendar bi bilo koristno, če bi podobne informacije kot dopoldne, dajali tudi popoldne.«
Kaj lahko rečemo za prihodnje?
»Za konec lahko rečem, da se bomo trudili, da bomo še bolje sodelovali z morebitnimi kupci in skušali tovrstno prodajo še razširi-
«	N. P.
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata..•
Modna rubrika
Barve že dolgo niso bile tako pomembne, intenzivne in optimistične, kakor bodo to pomlad in poletje. Svila, sateni, muslini in celo čipke so le nekateri od materialov, ki bodo letos pobarvani živo rumeno, oranžno, rdeče, zeleno, nežno vijoličasto in modro. Veliko je svetlečih materialov, da bodo te barve na .soncu .fe bolj intenzivne. Kot protiutež tem barvam sta v kolekcijah pri.iotni dve zelo lepi in vedno priljubljeni kombinaciji in .sicer op-art (črno-hela) in mornarska.
Poleg barv .so si kreatorji letos edini tudi glede novosti pri krojih. Vsi propagirajo hlače spuščene na bok, pa naj bodo ozke ali ravne: prav tako to velja za krila, ki .so lahko kratka ali dolga do gležnjev.

Industrijska prodajalna dobra odločitev
Več kot pol leta je /,e, odkar smo v Žireh v /.gornjem nadstropju stavbe nekdanje Po-stolarske zadruge (nad našo Športno prodajalno) odprli industrijsko prodajalno.
Kot kažejo i/kuSnje in prodajni rc/.ultati, se je to izplačalo. Prvič /ato, ker smo ustregli mnogim kupcem, ki so vedno, ko so prišli v Žiri, spraševali, če imamo industrijsko prodajalno. Skorajda verjeli niso, ko smo odkimali, da celo sami zaposleni ne moremo dobiti obutve kaj ceneje.
Zaloge so očitno izbile sodu dno, še posebno, ker so se kopičile tudi v prodajalnah. Ko je v preteklih sezonah neprodana obutev, ostanki od izvoza in vzorci, zameglila pravo sliko o tem, kar se pravzaprav modnega dobi v naših prodajalnah, je bila odločitev za take vrste prodajalne že nujnost.
Prodajni pristop, ko kupci pod dobro vidnimi številkami sami lahko izbirajo poceni ali tudi manj poceni blago, je drugi važen prodajni adut.
Tretji in seveda najvažnejši, je človeški faktor: poslo-vodkinja Tanja Lazar in prodajalka Marja Mlakar sta se podjetno lotili svojega dela. Ne samo, da vestno ponujata obutev in tudi kaj svetujeta, tudi samoiniciativnost je že obrodila sadove.
»Na možen nakup v industrijski prodajalni v Zireh sva opozorili s pismi, ki sva jih poslali šolam, društvom upokojencev, športnim organizacijam,« je povedala Tanja Lazar. »Včasih pridejo kupci z avtobusom, ko hodijo na izlete. Oglašajo se ljudje, ki so že kaj kupili, in sprašujejo, kdaj ho spet kaj zanimivega naprodaj.
Seveda želim, da imamo dobro ponudbo, po drugi strani pa tako, da je razstavljeno blago za ljudi dovolj pregledno. Če je vse natlačeno, ljudi moti. Kupci tudi sprašujejo, če je taka prodajalna še kje bližje krajem, kjer živijo.«
To pa je že nekako v skladu z željami vodstva maloprodajne mreže.
Neiko PODOBNIK

Rolerji dobro štartali
»Moram reči, da rolerje liar dobro prodajamo,« je zatrdil poslovodjo športne prodajalne к Žireh Igor Bačnar, ko me je zanimalo, kako uspeva ta naš novi program.
»V približno enem mesecu smo prodali okoli 90 parov rolerjev. V Žireh je k temu pripomoglo tudi to, da so Alpinini delavci dobili kupon« za znižan nakup... Zgodilo seje že, daje kdo kupil po tri pare rolerjev-
Sedaj je važno tudi, da je ponudba zadostna.
Poleg rolerjev prodajamo precej tudi ščitnike za kolena, komolce in zapestja (kar tudi ni drago), čelade pa ne gredo. Na zalogi imamo tudi posebne drese za rolanje s firmo Alpine.
Tudi cene so po mojem kar primerne. Vse to pripomore k prodaji-Tako trenutno tretjino iztržka v naši prodajalni pomeni prodaja rolerjev.
Skratka, športni program nasploh dobro prodajamo, čeprav planinskega ne tako, kot smo upali.
Če bomo zlasti rolerje tako dobro prodajali, bo kar v redu-Pomembno je, da imamo v prodajalni tudi servis za to, kar marsikomu pride prav.«
kako POSLUJEMO
lepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Rolerji zapolnjujeio zmogljivosti
v oddelku plastike ta čas izdelujejo predvsem rolerje. Očitno je to kar dobrodošlo, saj zapolnjujejo proizvodne zmogljivosti tega oddelka, kjer ponavadi izdelujejo smučarske čevlje.
Tako orodjarna s svojimi kadrovskimi in strojnimi zmog-
Ijivostmi, tako tudi oddelek plastike г ljudmi, stroji, pridobljenim znanjem in izkušnjami po vsej verigi pripravljalnega in proizvodnega procesa pridejo kar dobro do izraza. Podobnost proizvodnje (s pancerji) je tu kar precejšnja, čeprav so tudi posebnosti.
Nova je zlasti montaža podvozij pri rolerjih, ki jih sicer uvažamo. Kot razmišljajo, bi tudi podvozja lahko izdelovali doma (razen ležajev in kolesc), s čimer bi pridobili še več.
Upajmo, da bo povpraševanje po rolerjih še naraščalo.
yiivanje sestavnih delov za rolerje Pri montaži rolerjev J® Podobno kot pri pancerjih
m
Pritrditi je treba še podvozje
Za rolkanje moramo biti pripravljeni
lik.
Alpina inline - z belih smučin na črn asfalt
Večletne raziskave, le.iliranja in oh-"<<>vanja so pripeljali do 1еца, da nam 1'' Uspelo uskladili in upo.flevali dober "P''ijem, udobnost notranjef-a čevlja in "Poro obstoječe Školjke pri izdelavi in-^-xiekvije rolerjev.
T^ako nam je uspelo izdelali visoko '^"^'en produkta za vse vrste udejstvova-"J", od uporabe za rekreativne, fitness ""tnene, do posebej skonstruiranih na-Za akrobatsko rolkanje in kroinih 'Ki'iSč. Seveda pa ne smemo pozabiti "kejskih zanesenjakov, za katere smo skonstruirali nekaj modelov, ^^'eda pa je vaino, da se uporabniki ''"Ikanja ne lotevajo brezglavo, temveč "'»rajo marsikaj upoitevati. Svetujemo, ^ Uporabljate zaSčitno opremo: čela-"• l^omolčnike, kolenčnike in rokavice s l'"J<'(anjem, kar vas bo Ščitilo pri pad-in bistveno zmanjSah moinost l'"^kodb. Kajti le zdrav rolkar bo zado-^"Ijen rolkar in se bo s tem .iportom " '^'ш ja| naprej.
se podate na cesto, si osveiite "^nove, naučite se zavirali in vijugati.
""lenihno pravilo: ne igrajte se v P'onietu - listi trenutek, ko .se gibljete "" cesti, ste navaden udeleženec v (P odvija po določenih pra-ste na rolerjih ste »vozilo«. Vozile po desni, prehitevajte po levi.
izogibajte se mokrih ali oljnih površin, peska ali lukenj.
Alpina rolerji vas bodo ponesli tja, kamor si sami ielite.
Če ste začetnik, potem upoStevajte naslednje:
-	začenjajte na ravnih, lepih povrSi-na h,
-	začetek, ustavljanje in vijuganje vadite toliko časa, da boste povsem prepričani vase, Sele potem se odpravite na cesto.
- vaja deta mojstra, zato ponavljajte, ponavljajte...
Več kol IS milijonov ljudi na svetu danes ie uporablja rolerje in Se več ji ho, saj je to po trendu najbolj rastoč Sport v svetu.
Preden zapeljete v neznano, morate .spoznati zavore. Alpinini rolerji imajo klasične integrirane petne zavore. Da se zaustavite ali upočasnite voinjo, dvignite konico rolerja tako, da je zavora na tleh in rahlo upognite drugo koleno.
P'ehitevate peSce, ко1е.чагје in druge "'je. Teiite k čimbolj tekoči voinji. Državni prvak v rolkanju Rok Oblak
Vedite, da je zavora namenjena zato, da voinjo upočasni, ne pa ustavi hipoma. Ta doliina zaviranja je odvisna od hitrosti, teie in znanja.
Al J VESTE..,, da ni bolj pomembne stvari na vaSih rolerjih, kot so kolesa. Ta vzpostavljajo vaS slik s cesto. Skrbite zanje, poplačalo se vam bo.
Kolesa za Alpinine rolerje so bila skrbno izbrana po kriterijih trdote, velikosti, profila, ceste in odboja.
Trdota se nanaSa na »durometer«, to je, kako hitro se kolo obrablja, in je zapisan s Številko in črko A zraven. Poznamo durometre od 74A (najnieh-kejSi) do 100 A (najtrSi). MehkejSe ko je kolo, boljSe se drii podlage. TrSe ko je kolo, bolj gladko in hitreje teče.
Velikost: V sploSnem je znano, da tečejo večja kolesa hitreje in gladkeje, ker laije prenaSajo izbokline in ostale napake na cesti. ManjSa kolesa pa omogočajo boljSe manevriranje.
Leiaji vrtijo vaSa kolesa, vsi Alpinini rolerji imajo leiaje, ki so normirani z АИЕС standardi. Ti .standardi predpisujejo točnost vgrajenih elementov. Rangirani so od / do 9. Serijsko se v rolerje ne vgrajuje leiajev ABEC 7 in ABEC 9.
ALPINA INLINE - čas je, da spe-Ijemo!
Komercialna služba
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Snovbord od začetka do konca
»Na >»puncarskem« Iraku trenutno Se delamu smučarsko obutev za japonskega kupca Uaiua. Pri tem imamo kar precej težav /aradi sprememb, ki jih je zahte\al naročnik. Razume se, da to vpliva tudi na storilnost. Ćeje problem Se nekvaliteten material, je težav Se toliko več,« je razmišljal vodja obrata na Colu Stane Čar.
»Za lem bomo tu izdelovali Se rolke (7.500 parov); na istem traku izdelujemo tudi snovbord obutev (3.000), tako notranje kot zunanje dele čevlja.
Nekoliko pozneje bodo uredili tudi montažo, tako da bomo kompletno snovbord obutev izdelali na Colu.
Poles tesa bomo tu obutev tudi zapakirali v petparskih kartonih. Skratka, celoten postopek.
Na »Športnem« Iraku Šivamo zgornje dele za obutev za smučarski tek, potem pa sledi naročilo treking čevljev, to je 5.600 parov (v petih modelih) za več kupcev - in to od najbolj zahtevnih usnjenih čevljev (Cortina), do manj zahtevnih. To obutev smo že izdelovali. izkuSnje pri delu koristijo. Materiali so v glavnem domači.
V proizvodnji je vedno manj lepljene obutve in vedno več Šivanja, zato je zelo pomembno, da smo primerno opremljeni. PogreSamo nekaj strojev za Šivanje (stolparice) težje izvedbe. Tudi naSi sekalni stroji so vsi po vrsti stari, kar kaže, da bi morali misliti na posodobitev strojne opreme,« je Se zatrdil vodja obrata Stane Car.
Mojstrica Milka Ruši pa razmišlja takole; »Delo je s tehnološkega vidika kar dobro pripravljeno; če pa so kakšne težave, jih z združenimi močmi skušamo rešiti. Problem je, daje pri nekaterih opravilih norma zelo ostra, in dogaja se, da zato pride do slabše kakovosti izdelave. Mislim, da bi morali dati prednost kvaliteti in ne samo doseganju norm.
Tudi sama opažam zastarelost strojev in mislim, da bi morali dobiti pet novih stolparic.«
Kaj pa pravijo še druge delavke?
Terezija Pregelj, šivanje: »V Alpini delam že 17 let. Imam sicer trgovsko šolo, nimam pa čevljarskih kvalifikacij. Priučila sem se in sedaj šivam kar zahtevno obutev, ki je zahtevna tako po strokovni plati, kakor tudi fizično, saj je material zelo trd.
Na tej fazi uspem doseči normo, s čimer zaslužim okoli 50.000 tolarjev.
Ernesta Pregelj, sestava: »Tudi jaz sem se tu zaposlila pred petnajstimi leti kot nekvalificirana delavka. Moram reči, da je za doseganje norm (in kvalitete) zelo važno, da imamo ustrezne stroje. Mislim, da jih pri nas manjka. Včasih grem na boljši stroj in tu sem to ugotovila.«
»Pri obšivanju podloge in kanti-ranju se potem, ko se človek privadi, da doseči normo,« je zatrdila Zdenka Bizjak, ki v Alpini dela že 24 let.
»Seveda je važno, daje vse dobro pripravljeno in organizirano.«
Mira Kavčič, ki je sicer bila doma v Ledinah, dela pri lepljenju
konic že eno leto. »Delam že 26 let in pri tem deloma dosegam norme, čeprav seje treba kar potruditi«
Maja Rehar, vstava gobe: »To delo opravljam štiri leta. Tudi sama sem začela delati le z osnovno šolo. Kljub temu sedaj dosegam normo, tudi pri lem artiklu, obutvi, ki jo izdelujemo za japonskega kupca.«
Ivan Atefančič, ki organizira delo v sekalnici na Colu, je povedal, da ni večjih problemov; le tu in tam je treba reševati, če se kaj zatakne. Delavci poznajo svoje delo in če je vse pripravljeno, kot je treba, dosegajo pričakovane rezultate. Pridejo pa posamezni primeri, ko nam ne uspe doseči pričakovanega. Posebno je to v slučajih, ko prihaja do sprememb in prekinitev proizvodnje.
»V Alpini delam 12 let,« pripoveduje Jožica Rudolf, ki seka sestavne dele čevlja. »Kar pozorni moramo biti, da je delo v redu opravljeno. Pri tem so stroji pomemben dejavnik (mi imamo same stare). V takih razmerah je normo kar težko doseči. Pomembno je tudi, da material čimbolje uporabimo, saj na prihranek tudi nekaj dobimo.«
Takole razmišljajo delavke in delavci na Colu, kjer so se tudi sprijaznili, da ni več velikih serij, pa kljub temu kar dobro obvladujejo delo. Seveda se s tem povečuje zahtevnost dela (potrebna je večja pozornost), na drugi strani pa zmanjšuje možnost doseganja norm. Če je vse pripravljeno, večini tudi to uspe - ob ustrezni kakovosti.
Iz oddelka na Colu
Zanimivo je, da vsi opozarjajo na stare stroje, zavedajo pa se, da imajo tudi sami še včasih prema-
lo znanja, saj so skoraj vse mlajše delavke izrazile pripravljenost /и nadaljnje usposabljanje.
Jožica Rudolf - sekanje sestavnih delov čevlja
Maja Rehar - vstava gobe
Zdenka Bizjak - obSivanje podloge
Mira Kavčič - lepljenje konic
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Koren je očitno zadovoljna г našimi čevlji in s serviserjem
Katja Koren upa na uspehe
»Na preteklo sezono sem že pozabila,« je hudomušno ugotavljala alja Koren, reprezentantka, ki že več let nastopa z Alpinimi čevlji. »Sicer pa ni bilo tako slabo, kot je sprva kazalo. Sedaj smo že v Pripravah za naslednjo sezono. Seveda želim, da bi imela še več uspešnih 'Nastopov.
Kar zadeva vaše čevlje, moram reči, da sem zadovoljna. Kar je treba, "di sproti urejujem s serviserjem.«
Martina Štefančič
Ernesta Pregelj, sestava
Bernard Ajdič med najbolj perspektivnimi mladimi tekmovalci
Trditev, da sodi Bernard Ajdič med najbolj perspektivne mlade tekmovalce, ni za lase privlečena.
Leta 1980 rojeni mladinec, trenutno član C reprezentance, ima za seboj kar lepe uspehe. V svoji torbi je tokrat prinesel kar nekaj priznanj in pokalov za uspehe, ki jih je dosegal že po poškodbi v drugem delu sezone.
Med vidnej.še uspehe prav gotovo sodi 2. mesto na FIS tekmi v paralelnem slalomu na Kobli in 4. mesto med mlajšimi mladinci v slalomu. Tudi zadnja tekma v slalomu oz. kombinaciji je bila uspešna.
Tako sedaj Bernard sodi po rezultatih na 5. mesto na svetu v svoji kategoriji.
To obeta, da bo ob trdem in strokovnem delu Se napredoval.
Spregovoril je tudi o sodelovanju z nami in našimi čevlji:
»Moram reči, da sem zelo zadovoljen z vašimi čevlji, ki sem jih nosil v tej sezoni. Tudi sodelovanje z Alpino (oz. serviserjem) je stalno in strokovno, ne tako kot je bilo pri Nordici, ko serviserja sploh nisem videl.«	N. P.
Telemark smučanje v sodelovanju Alpine in Elana
Pregelj šiva že 17 let Življenje
Mojstrica Milka Rušt
Konkretno gre za skupno nastopanje Alpine in Elana ob predstavitvah telemark smučanja.
Kot verjetno že veste, že dlje sodelujemo z dvema smučarjema: Iztokom Ivančičem in Miranom Stanovnikom, ki sta pred časom na Norveškem postala učitelja za to vrsto smučanja. Letos sta v sodelovanju tako Alpine kot Klana na večjih slovenskih smučiščih predstavljala telemark smučanje. S tem pa hkrati uveljavljata sodelujoči tovarni. Med drugim sta za prvomajske praznike nastopala tudi na francoskih smučiščih in demonstrirala telemark smučanje v povezavi z Alpino in Elanom.
Morda naj kot zanimivost povem, daje pred kratkim na Krvavcu opravilo izpit za vaditelje telemark smučanja prvih deset smučarjev. Med njimi jih kar osem vozi z Alpininimi čevlji, saj so z njimi zelo zadovoljni.
Lojze OBLAK
Pokal Ski-Open dobila Alpina
Tudi letos so bili Ickmovalci, ki tekmujejo /a Alpino, uspešni, saj so premočno zmagali pred Vilalom in RTC Kope,
V	posameznih kategorijah pa so dosegli naslednje rezultate:
Ženske od Л1 do 40 let; 1. Mateja Eriah-Krek; 2, AnuSka Kavčič; 6, Mojca Pečelin Ženske nud 40 let:
1. Hedvika Kotar; 2. Milena Dol-
čič
Moški od 15 do IN let;
AleS Zorjan; 6. Dušan Oblak Moški od 19 do 30 let: 8. Marko Sanda; 14, Bojan Podobnik
Moški od .11 do 40 let:
1. Marko Ribnikar; 2, Dušan Se-Ijak: 4, Marko Podobnik; 6. Tone Krvina
Moški od 41 do 50 let: I. Tomaž Pogačnik; 2. Anton Primožič; 6. Marjan Oblak Moški od 51 do 60 let:
1, Franc Pleset; 9, Rado Podobnik
V	kategoriji dečkov od 10 do 14 let je zmagal Grega Seljak.
Bojan PODOBNIK
fMsrednja T6MA
Razgovori, reportaže, kotnentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik.
Alpina Italia - odskočna deska v svet
Ob prizadevanju za izboljšanje položaja na trgu, je pomembno, da izkoristimo vse možnosti, ki so nam na voljo, tako na domačem kot tujem trgu. To velja tako za ustrezen program pa tudi ohranjanje in osvajanje tržišč.
Firma Alpina Italia, ki smo jo ustanovili, da bi lažje poslovali z državami evropske unije, tudi z boljšim obvladovanjem finančnih tokov in aranžmajev.
Na današnji pogovor smo zato povabili direktorja Alpine Italia Draga Košuta in nekatere strokovnjake, ki tako ali drugače poslujejo preko ali s pomočjo Alpine Italia: Jano Krznožnik, vodjo nabave modne obutve in Jureta Orešnika - nosilca komercialnih poslov v izvozu športne obutve.
Delo-življenje;
Katere so sedanje dejavnosti Alpine Italia in kaj menite o tem delu?
Drago Košuta:
Ve se, da je bila Alpina Italia ustanovljena zaradi interesov matične firme Alpine v Žireh. Prav gotovo zaradi nekih strateških razlogov. Verjetno zaradi lažjega poslovanja na relaciji Jugoslavija, preko Italije v Evropo.
Zato je prva naloga naše finne, da se prilagaja interesom Alpine, seveda ob upoštevanju morebitnih novih potreb, tako v vsebinskem kot operativnem smislu. Vse z namenom, da pripomore k uspešnejšemu poslovanju finne Alpina Italia. Prva naloga, zaradi katere je bila ustanovljena naša firma, je finančna. Vse se začne in konča pri denarju.
Druga možna dejavnost je lahko nabava, transporti, koordinacija transportov, nove poti poslovanja, reševanje posameznih problemov. Skratka, nekakšna dolga roka Alpine (in njene strategije) v Evropi. Konkretno pa je naša velika vloga v vzpostavljanju kreditnih linij; da lahko financiramo nabavo materialov (ali pa tudi čevljev). Kot italijanski firmi nam uspeva pridobiti ugodne kredite. Formalno nabavljamo tudi blago in prodamo v Alpini v Žireh, vse po čimbolj ugodnih pogojih. Seveda pa kredite lahko dobivamo tudi na podlagi prodaje čevljev,
kar gre formalno preko naše firme, čeprav _
Alpina to uredi v celoti že direktno s kupcem obutve. Poleg tega sodelujemo tudi s posameznimi službami v Alpini v Žireh pri iskanju določenih vzorcev ali materiala, ki ga z našo pomočjo Alpina lažje dobi.
Mislim, da je delo dobro zastavljeno. Mislim pa, da Alpina Žiri ne izkoristi dovolj Alpine Italia kot baze za poslovanje. Tu mislim na eventualno dokapitalizacijo, s čimer bi si Sirili možnosti finančnih aranžmajev in zaradi večjega ugleda tudi razširjenega poslovanja. Na drugi strani pa bi lahko iskali ugodnejše poslovne poti, nove partnerje.
Zlasti bi lahko preko Alpine Italia bolje obvladovali razmere tudi na italijanskem tržišču: od sistematičnega marketinškega pristopa do kontrole delovanja naših distributerjev.
Delo-življenje:
Kako pa vidite vlogo Alpine Italia tisti, ki preko nje ali z njeno pomočjo poslujete?
Jure OrcSnik:
Kar zadeva prodajo Športne obutve (izvoz), je to predvsem prilika, da si s poslovanjem preko Alpine Italia Alpina Žiri kot celota pridobi možnosti kreditiranja nakupov in ugodnejših finančnih aranžmajev. To je pravzaprav edina vloga, ki jo vidimo, gledano z naSega vidika. Torej, zaradi interesov Alpine je tak način poslovanja potreben. Samo poslovanje teče brez problemov. Gledano z mojega vidika je bilo poslovanje Alpine Italia izredno nujno takrat, ko so poslovali preko začasnega uvoza, ko smo delali Ion posle oz. da smo se izognili carinam. Tedaj smo morali imeti neko firmo, ki je naSe poslovanje olajSevala, financirala in podobno.
Delo-življenje:
Pa vendar, kljub temu, da firma Alpina Italia ni bila organizirana za vodenje komercialnih ali drugih poslov, bi lahko pomagala pri tem.
Drago Košuta:
7л prodajo naše obutve v Italiji je pooblaščena druga firma, ki pa tu ne prodaja le čevljev, temveč tudi drugo športno opremo. Lahko pa bi govorili, koliko je ta firma uspešna. Alpina Italia bi tudi tu lahko predstavljala dolgo roko Alpine Žiri in spremljala poslovanje.
Krediti so v Italiji še vedno ugodnejši, kot so v Sloveniji.
Razširitev dejavnosti je seveda možna. Za to pa je treba imeti vizijo in znanje, da bi to dosegli. Pojavljajo se nove in nove potrebe.
Delo-življenje:
Alpino Italia bi potemtakem res lahko uporabili kot vzvod za različne poslovne poteze?
Jure Orešnik:
Moje stališče je, da je treba Alpino Italia maksimalno izkoristiti za finančno poslovanje -to je denar, to so plačila. Zlasti, ko ne moremo zagotoviti plačila v Slovenijo (kot predplačila ali pa zavarovanja plačila), ker ima veliko večjo težo nekdo iz Evrope kot mi.
Jana Krznožnik:
Ljudje, ki so Alpino Italia osnovali, so prav gotovo imeli določene namene. Upravni odbor, ki je sedaj postavljen in se sooča z novimi pogoji, prav gotovo tudi mora poznati vlogo te firme oz. jo mora usmerjati. Zlasti pa se mora odločiti, kako firmo v Italiji izkoristiti. To je ključno.
Kar zadeva sodelovanje z nabavo, naj bi na eni strani vodili stare nabavne poti, ki jih jc treba nadzorovati in tudi iskati boljše alternative. Utrne poti bodo več ali manj ostale enake, kot so bile doslej. Izkoristiti pa moramo našo firmo za kontrolo prodajnih in nabavnih poti, cen itd.
Drago Košuta:
Če govorimo o možnostih, moramo res govoriti tudi o tem, kako jih maksimalno izkoristiti. Pogoji so se spremenili in tu je treba iskati možnosti, če so. Na primer: marsikaj, kar za na.s delajo drugi, bi lahko preko naše firme opravili za tretjino nižjo ceno.
Zaključek:
Očitno so pogledi različni, kakor kdo na zadeve gleda in s katerega zornega kota. Na vsak način pa člane uprave čaka razprava i" tehtanje o viziji nadaljnjega razvoja te firm«-lahko tudi kot možnosti, ki jo imamo o poslovanju med vzhodnimi in zahodnimi partnerji. Odločitev bo morala pasti na relaciji med možnostmi - interesi - in novo (ali ne) organizacijo. Kakršnakoli odločitev pa ne zmanjšati našega manevrskega prostora.
kronika DOCiODKOV
* strokovnih sluib in proizvodnih oddelkov^ predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
Kadrovske Novice -
april 96
April je s kadrovskega vidika Značilen po tem, da se ni zaposlil iihče, z delom pa je v tem mesecu prenehalo kar 8 delavcev.
V tem mesecu so prenehali Helena Kavčič iz izvoza; iz oddelka
brizgane obutve Milan Primožič in Marijo Šubic, kije odSel na služenje vojaškega roka. Iz obrata na Colu so z delom prenehali: Nata.ša Vidmar ter Marjan Faganel in Mitjan Čemigoj, ki sta odšla k vojakom. Delovno razmerje je prenehalo tudi delavcema iz obrata Gorenja vas Simonu Selaku in Tatjani Smolej.
Irma DOLENEC
OB SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE:
Sodelavkama Mariji Bogataj iz šivalnice in Darinki Osredkar iz
rata v Sentjoštu oh sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitamo in
inia na novi življenjski poti želimo mnogo sreče, razumevanja.
гл	zdravja ter dohre volje za premagovanje težav v
^Kupnem življenju.
Pihalni orkester Alpina spet prvi
jfiam G. UCakarja Slovenski svet. Orkester »Atpinai dobesedno poje v vseh instrumentih, od pihal do trobil, : odlično ritmično in dinamično usklajenimi tolkali. Nobena glasbena tema ali krajši domislek ali okras ne ostanejo neizkoriščeni ali prezrti. Dirigent ima svoje godbenike med izvajanjem v popolni oblasti, kar vidi .se, kako ga spoštujejo in imajo radi, saj z njim čutijo in .sodoiivljajo glasbo. To je prava, najpri.stnejifa notranja disciplina izvajalcev in najneposrednejši slik med vodjem in vodenimi. Občinstvo, ki so ga >■ glavnem sestavljali godbeniki drugih orke.strov (prav gotovo najbolj kritični ocenjevalci), je izvajanje orkestra in njihovega dirigenta pozdravilo z viharnim aplavzom.
''o lanskem uspehu je tudi letos naša P'halna godba v Ormoiu spet nastopila uspešno. Dirigent Milan Matičič orkester »Alpina* Žiri sla si pri-'ISrala I, mesto v skupini godb, ki šteje-^ 30 godbenikov. Prof. Joie "'fgore je takole ocenil njen nastop: , ^^ii igent Milan Matičič je pokazal •''^dno muzikalnost in prepričljiv umet-"'^ki pristop, bil je pravi arhitekt glas-stvaritev, iz katerih je izluščil Posamezne estetske elemente, perfektno "^^delmelodične linije različnih instru-"'"ntalnih skupin, dobro izrabil njihove '"•lične muzikalne izpovedi in jih skladno celoto. Opazna je bila "jcgova posebna ljubezen in pre-občutek za slovenske narodne
Pesnii. zato je prav, da je dal na pro-
Postani godhenih
želimo, da se nadaljuje dolgoletna tradicija godheništva v Žireh : njo njena primerna kakovostna raven. K temu naj prispeva tudi nova generacija mladih glasbenikov, ki hi se pričela izohraievati v Gotskem letu /996/97.
Ztito Glasbena .'Sola Škofja Loka, oddelek v Žireh in Pihalna god-l>a Alpina Žiri vabila učence 3., 4. in 5. razredov Osnovne šole Žiri k učenju klarineta in trobente za potrebe žirovske godbe.
Vsi mladi, ki imate ve.selje do te lepe zvrsti glasbe, se kar korajino igla.4ite v kabinetu Glasbene Sole >' Osnovni Soli v Žireh pri g. Tomu DemSarju, kjer boste dobili obrazec - prijavnico za vpis. Vsi prijavljeni kandidati bodo povabljeni na enostaven preizkus glasbenih ^Po.sobnosti.
Izbranim kandidatom se bo pričel pouk v ponedeljek, 2. septem-l^ra. Pouk inštrumenta bo v prostorih Pihalne godbe Alpina, nauk o glasbi pa i' oddelku glasbene Šole v Žireh {osnovna šola) - oboje Vedno v popoldanskem času.
Glasbene inštrumente za učenje ho posodila godba. Kol velja za vse učence v Glasbeni šoli, ho potrebno poravnati šolnino, ki je le ^■^00,00 SIT mesečno.
Poleg učenja klarineta in trobente bo v oddelku Gla.sbene šole v ^ireh prostih za prihodnje .šolsko leto še nekaj mest za učenje harmonike, blokjlavte in kitare. Tudi kandidati za ttčenje teh inštru-nientov se zglasite pri Tomu Demšarju.
Mladi, želimo, da Žiri še ruiprej gojijo živahno glasbeno življenje, •ato se prijavite na našo ponudbo oz. razpis in vstopite v svet glasbe.
Valentin Bogataj
Frančiški Jereb v slovo
Za vedno smo se konec meseca aprila poslovili od naše dolgoletne upokojenke Frančiške Jereb, rojene leta 1916 v Žireh.
V Alpini seje zaposlila v začetku leta 1964 In je opravljala delo snažilke obratnih prostorov. Zaposlena je bila do julija leta 1968, ko je izpolnila pogoje za starostno upokojitev. V svojem življenju seje
morala boriti z mnogimi težavami, vendar jih je vseskozi pogumno premagovala.
Ko se za vedno poslavljamo od Frančiške .lereb, sočustvujemo z domačimi. Ohranili jo bomo v trajnem spominu kot vestno in pridno delavko.
Poslovili smo se od Franca Šubica
v drugi polovici meseca aprilu je od nas /,a vedno odšel naš upokojenec Franc Šubic.
Franc Šubic je bil rojen leta 1911 v Hotovljah pri Poljanah. Kot visokokvaliHcirani čevljarje pričel delati v Alpini leta 1954 v prikrojevalnici in je tam delal do konca avgusta 1959. Ponovno seje zaposlil v začetku leta 1965 v obratu Gorenja vas, kjer je delal v obratu vse do invalidske upokojitve decembra leta 1970.
Franca Šubica ni več v vrstah upokojencev Alpine.
Vsi - posebno pa še delavci in upokojenci iz obrata (Jore-nja vas - se bomo Franca Šubica vedno spominjali kot dobrega in vestnega delavca.
V slovo Slavki Novak
Poslednje slovo smo konec meseca aprila izrekli naši dolgoletni delavki in upokojenki Slavki Novak, rojeni leta 1928 v Rovtah.
Slavka Novak je svojo delovno pot v Alpini pričela novembra leta 1956 v montažnem oddelku — najprej v finišu, kasneje je opravljala razna dela, do leta 1981, ko je bila premeščena na delo snažilke. Upokojila se je junija leta 1983.
Vsi, ki smo poznali Slavko Novak, vemo, da ji življenje ni prizanašalo, da pa je vedno znova zmogla voljo do dela in življenja. Žal je bila huda bolezen močnejša od življenja in za vedno smo se morali posloviti.
Slavko Novak bomo ohranili v lepem spominu.
Od TU in TAM
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, xdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Žirovski simbol grb ali znak?
Akademski slikar Stane Kosmač je odprl razstavo reAitev za žirovski simbol
Se morda spomnite, kaj vse so na področju literature lani ustvarili Žirovci?
Dr. Marija Stanonik je izdala dve knjigi: Iz kaosa kozmos - slovensko odporniško pesništvo v letih 1941-1945 (to je ponatis njenega doktorata), in Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture; delo, ki gaje naša rojakinja napisala ob 90-letnici Čebelarske družine Žiri.
Franc Kopač (pesnik) in Franc Temelj (fotografije) sta skupaj izdala zanimiva Smarnična romanja.
Tončka Stanonik je napisala Pravljice za Ajčko Bajčko - in mamico.
Milena Miklavčič pa je kmalu po novem letu (prav v času praznovanja kulturnega praznika) pričakala svoj knjižni prvenec Abeceda iz Zakajčkove ulice.
Za povrhu je izšel zbornik Žirovski občasnik, ki ima vedno tudi literarno vsebino in pomen.
Tako se človek sprašuje potem, ko so v Caleriji v Ži-reh odprli razstavo 50 predlogov (rešitev), ki so jih avtorji poslali na razpis. Tako zaradi pripomb članov komisije: Mihe Naglica in (odsotnega) Tomaža Kržišnika, pa tudi zaradi zadrege ob otvoritvi, ko ni govoril župan - in niso podelili nagrad. Stane Kosmač je spregovoril na otvoritvi le toliko, da je okvirno pojasnil zaplet in odprl raz-
Srce na zaslonu je bila igra, ki so jo uspešno zaigrali učenci od 5. do 8. razreda pod mentorstvom prof. Brede Dolenc
»Pri vas je čisto posebna svetloba«
Judoisti z mednarodnimi uspehi
Na mednarodnem judoisličnern tekmovanju v Bergamii v Italiji je nastopilo kar 1400 tekmovalcev iz
41	držav.
Med tekmovalci so bili tudi trije tekmovalci Judo kluba Alpina. Izkazal se je SaSo Jereb, ki je v svoji kategoriji do 46 kg zmagal.
Tudi vTolmezzu sta bila na mednarodni tekmi uspe.šna dva Žirovca; Milan Ilerega je bil med dečki do
42	kg tretji, SaSo Jereb pa je spet zmagal v kategoriji do 46 kg.
V tekmovanju za Pokal Ptuja so bili v svojih kategorijah uspešni vsi trije naši. Sašo Jereb je zmagal, Milan Ilerega je bil drugi, Emil Padovac pa tretji.
Milan JEREB
Torej res bogata bera, ki ji je težko kos kak drug tako majhen kraj v Sloveniji. Ali bomo ob tem začeli premišljevati: Zakaj? V stilu, kot je nekoč zatrjeval eden naših vikendaSev: »Ugotovil sem, zakaj je v Poljanski dolini toliko slikarjev. Tu je čisto neka posebna svetloba, ki je vi domači sploh ne opazite!« Nič zato, če ne bo pravega odgovora, važno je, da se dogaja nekaj, na kar smo lahko ponosni.
Februarja je bilo zato kar zanimivo, čeprav je treba reči, da smo v Galeriji v Žireh doživeli Se odmevno razstavo Konrada Petemelja, razgovor s koba-riškimi muzejskimi strokovnjaki ob predstavitvi Dnevnika I9I4-I9I8 Albina Mlakarja in razmišljanja in ravnanja vredno predavanje o slovenščini med domom in svetom dr. Marije Stanonik (v okviru Žirovskih duhovnih večerov). Tedaj smo izvedeli, da je materin jezik pravzaprav le narečje; da slovenski
Korošci izgubljajo korenine slovenskega jezika, ker zanemarjajo izražanje v dialektih, da Rezijci silijo iz izolacije...
Da naj bi mi, ki nam slovenščine nihče ne krati, razen na slavnostnih ali pogrebnih govorih, čimveč govorili v materinem jeziku (narečju), ki je (tudi žirovsko) po mnenju strokovnjakov čudovito (in ne grdo). Tudi poslovneži naj ne bi postali zgolj dvojezični ali celo poligloti, temveč naj bi skušali uveljaviti tudi slovenščino, itd.
Glede na to, da so bila posamezna literarna dela predstavljena posebej, je tokrat Miha Naglič povabil v Galerijo Tončko Stanonik, Mileno Miklavčič in arhitekta Vlasta Kopača. To je sin slikarja Franja Kopača, nekdanji dahavski intemiranec, človek, kije tu ustvaril pretresljiva pričevanja (risbe) iz življenja v taborišču; obsojenca v dahavskih procesih, tesnega sodelavca Jožeta Plečnika in »stvarnika« nove podobe Velike Planine.
Škoda, da je imel prav tiste dni nezgodo mag. Branko Mlinar, ki ve marsikaj povedati o ostankih Rimljanov in našem ozemlju. Skratka, zanimivo in ohrabrujoče.
Nejko PODOBNIK
sJavo; ocenjevanje o najbolj primernem simbolu je prepustil vsem, ki so si razstavo ogledali.
Kot smo izvedeli, je skupina članov sveta zahtevala poročilo o postopku- in če bo temu sledil še kakšen drug sklep - bomo videli.
Videli pa smo veliko zamisli za žirovski simbol. Radi bi, da bi nam bil tisti, ki ga bomo uporabljali, blizu; da bi bili nanj ponosni, da bi nekaj predstavljal; in da cela zadeva ne bi bila predraga.
Morda je odložitev še najprimernejša, da se postopek mirno prouči in potem dokončno odloči.
N. P.
Iskrica
Organizacija:
je le sodobna beseda za smotrno ravnanje i' danih okoliščinah.
Organizacija;
je lahko sredstvo za dosego ciljev, ne more pa hiti samemu sebi namen. Če je organizacija zgradba in ne način dela, so rezultati oddaljeni tudi od ciljev.
Kadri:
Če živimo v tržnem gospodarstvu, so na trgu tudi znanja in sposobnosti. Pomembna Je tako vloga ljudi v poslovnih procesih in uspehih, kakor tudi konjunktura po teh kadrih.
Kadri:
Ste kdaj primerjali med seboj vloge, ki jih imajo v podjetju posamezniki, s plačami -in napravili vrstni red?
Denar:
Denar je res cilj podjetništva; toda brez kulture (dela. poslovanja, odnosov) do denarja ne moremo.
Denar:
Denar lepo šumi in žvenke-ta, toda tudi za to je treba imeti posluh. Za razliko od druge glasbe še dober »sluh, vid, voh in okus«.
Uredništvo
kronika KRAJA
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Žirovski planinci razširjajo delovanje
v začetku marca je Planinsko draStvo '-"'i pripravilo že svoj 46. redni občni ^''or, ki ga je s predvajanjem diapo-zitivov o spustu s smučarsko desko z 8068 m visokega Gasherbruna I pope-'■•''il najboljši alpinistični smučar pretek-leta Žirovec Marko Čar.
V	nadaljevanju so poročali predstav-"'ki sekcij in upravnega odbora, kije bil 'ivoljen lani. Lc-ta si je kot eno bistvenih nalog zastavil približati pla-"'"stvo mladim. V vrtcu so pripravili ^l^cijo »Ciciban planinec«. V okviru "^'adinske sekcije so bili organizirani 'rije izleti s solidno udeležbo.
Nagradili so najboljiSe izmed Številnih P®hodnikov na Javorč (905 m) in usta-""vili sekcijo pohodnikov, imenovano
235. Lansko leto je bilo v vpisni knji-8' pohodnikov zabeleženih preko 8000 )'Pisov. Najvztrajnejši med njimi so '■4eli tudi po več kot 300 vpisov. Javorč ^ " tem postal najbolj priljubljen vrh v okolici Žirov, kar predstavlja za plan-'Псе še večjo moralno obvezo do darovanja pristopnih poti in narave.
V	domu Partizan so odprli pisarno, v ^'sri lahko planinci enkrat tedensko
""■cdijo vse formalnosti. Uvedli so lovost, ki omogoča članom samoorga-""•acijo izleta s subvencijo PD.
Organizirali so več izletov in po-odov. Najbolj je uspel pohod okoli ki se ga je udeležilo rekordno ''vilo udeležencev.
Vzdrževali so planinske poti v okoli-*■' Žirov.
Ob vrnitvi Marka Čara s Himalaje so mu pripravili slavnostni sprejem.
V osnovni Soli so obnovili in dopolnili plezalno steno. Alpinistični odsek je organiziral alpinistično plezalno šolo (vodili so jo izkušeni alpinisti), ki jo je uspešno zaključilo preko 10 tečajnikov. V osnovni šoli so imeli športni plezalni krožek, ki ga je obiskovalo od 10 do 15 otrok. Člani krožka so se udeleževali tudi tekem za slovenski pokal, kjer so dosegali zavidljive uspehe. Tudi v članski kategoriji so v AO PD Žiri vsaj trije člani, ki sodijo v sam vrh slovenskega alpinizma in se redno udeležujejo tekmovanj ter preko leta opravijo več težkih smeri. Velja omeniti predvsem Marka Čara, Sabino Sovine in Francija Jenstrla, pri čemer velja opozoriti, da mlade žirovske alpiniste najtežje smeri in tekmovanja še čakajo.
Veliko časa so planinci posvetili svojemu nekdanjemu planinskemu domu na Goropekah. Le tega je namreč PD Žiri leta 1983 zaradi nezmožnosti vzdrževanja preneslo na Alpino. Ker je bil dom nerentabilen, ga je Alpina letos prodala zasebnici, planinci pa z deležem od prodaje niso zadovoljni. Da bi se sporazumeli v zadovoljstvo vseh, je bila na občnem zboru določena pogajalska skupina, ki naj bi se pogovarjala z vodstvom Alpine.
Žirovski planinci nameravajo nadaljevati začrtane usmeritve in se truditi, da bi planinstvo (z vsemi svojimi oblikami) na Žirovskem še bolj zaživelo.
Zvone KOPAČ
denarna sredstva, kar je ob sedanji gospodarski krizi skoraj nedosegljivo.
Dobračcvski gasilci prijateljsko sodelujejo z gasilskima društvoma Vižmar-je-Brod in Domberk iz Vipavske doline. Gasilci iz Domberka zato letos dobra-čevske gasilce vabijo v goste, ko bodo meseca maja razvili mladinski prapor in predali namenu novo gasilsko vozilo.
Tudi ostala tri gasilska društva na Žirovskem: Žiri, Brekovice in Račeva, so uspešna pri varovanju ljudskega pre-
moženja v novi občini. Vsi se še naprej združujejo v upravni gasilski zvezi Škofja Loka.
Gasilci na Žirovskem sicer menijo, da bi morali imeti v občini Žiri svojo gasilsko zvezo, ki bi usklajevala delo vseh štirih gasilskih društev, ki imajo v svojem sestavu šest gasilskih trojk za prvo posredovanje. Zbrani gasilski tolar v žirovski občini, bi tako ostal doma.
Ivan REVEN
Dom na Goropekah v zasebnih rokah
Po članku »Dom na Goropekah v zasebnih rokah« v aprilski Številki glasila DELO-ŽIVLJENJE, me je kar nekaj članov Planinskega društva Žiri spodbudilo, naj napišem še nekaj resnic v zvezi z lastninjenjem Doma na Goropekah.
Res je, da je Alpina v letu 1983 prevzela planinski dom, kar je bila v okviru takratne zakonodaje edina možna dobra rešitev. Možne so bile sicer še druge variante, vendar z interesenti izven Žirov, zato jih nismo upoštevali,
(nadaljevanje na 12. strani)
Ob dnevu zemlje - tudi taborniki in skavti
Gasilsko društvo Dobračeva
četudi so leta velikih prizadevanj pri ^■■aditvi novega doma in nabave sodob-gasilske opreme mimo, gasilsko delo "1 (uječnost pri varovanju družbene in ^'^bne lastnine ni zamrlo. Treba je ^^rževati dom, opremo in skrbeti za j^^iehno usposabljanje ljudi, da bodo ®"ko nadaljevali zahtevno sodobno
v gasilski organizaciji.
. Pfeteklo leto dobračevski gasilci niso ""'li večjih posredovanj; kar trikrat pa ^ morali odhiteti na pomoč.
niaja 1995 so jih klicali na pomoč Andreju nad Zmincem, 9. avgusta jih klicali na pomoč k Veroniki '•rovčič v Žirovski vrh 36, kjer je strela ^s'ila požar, vendar je tamkajšnji ®®silski trojki že uspelo pogasiti požar, p' ^ptembra so odhiteli na pomoč ^"■»ncu Tolarju v Zabrežnik, kjer je zara-neurja narasli hudournik Zabrežnik ®8rožal domačijo v grapi, kjer je na mestih odneslo tudi pot. ^sd letom so ob asfaltiranju krajev-
'^est vozili vodo in s tem zmanjšali
nih
ker bi bila cisterna, ki bi jo dr^ gradbeno podjetje, občutno
Sofi
Vso
pohvalo velja požrtvovalnima
'^jema Janezu Miklavčiču in Ediju
Padovcu, ki sta bila ob takih trenutkih za volanom gasilskih vozil.
Kar 11 ekip se je udeleževalo gasilskih tekmovanj, kjer so se nekatere ekipe prebile na prva mesta. Žene veteranke so zmagale.
Med letom so sicer čistile dom in sodelovale pri izvedbi veselice. Organizirale so tudi tri zdravstvena predavanja.
Mladinci se ponašajo s štirimi aktivnimi desetinami in so veseli, da so na tekmovanju dosegali od prvega mesta naprej. Za dosežene uspehe je društvo organiziralo kopalni izlet v Fieso in obisk Amonijevega rova v rudniku živega srebra v Indiji.
Po vzoru račevskih gasilcev so tudi mladi dobračevski gasilci popoldan imeli svoj mladinski gasilski občni zbor. S tem se pripravljajo na samostojnejše delo, ko bo treba zamenjati starejše.
V društvu delujejo tri gasilske trojke, ki pokrivajo oddaljenejše vasi in zaselke. To so gasilske trojke Ledinica, Ko-privnik-Jarčja dolina in Zabrežnik. To pripomore tudi k večji požarni varnosti. Gasilski kombi je žal dotrajan in že nevaren za prevoz ljudi. Želijo ga nadomestiti s sodobnejšim volkswagnom, za katerega pa bo treba zbrati kar velika
Taborniki in skavti se pripravljajo na razstavo
Žirovski taborniki Rod zelenega Žirka so ob sodelovanju katoliških skavtov - Radovednih orlov - v družbenem domu Partizan pripravili zanimivo razstavo svojega dolgoletnega dela.
Atraktivno je deloval že opazovalni oder pred vhodom, ki Je bil hkrati dobro opozorilo mimoidočim, da si tukaj velja ogledati nekaj zanimivega.
Pa Je res zanimivo: od dnevniških zapiskov, strokovne literature, fotografskega materiala, kar vse priča o bogati tradiciji in široki vzgojni de-
—-Kolofon —
"DELO-ŽIVUENJE" je glasih Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Ivo Pivk, Tanja Mohorič, Slavko Kristan, Joiica Kacin, Silva Pivk, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Fotografija: Brigila Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj.

Javnosti te organizacije. Vrednote, ki Jih tu dobivajo mladi, so splošne vrednote človeštva, ki pa so pri tabornikih še bolj podčrtane s spoštljivim odnosom do narave. Seveda pa Je najbolj privlačno prikazovanje taborjenja in drugih dejavnosti, ki Jih vključujejo taborniki. Predstavili so tudi tabor-ništvo v Žireh in Sloveniji (slikovno, pisno, glasbeno in na videu), taborniške zbirke, makete, skuipture in podobno, šotor prerijskih Indijancev tete-pee, taborniško literaturo, zemljevide (specialke) in še mnogo drugih zanimivih reči.
Dokaj velika dvorana v Partizanu Je bila skorajda premajhna za prikaz številnih zanimivosti iz življenja tabornikov. Človek kaj hitro spozna, koliko koristnih spretnosti obvladajo in kako koristno bi bilo, če bi Jih še kdo.
Kot kaže, so si .številni Žirovci ogledali to zanimivo razstavo, ki sojo pod vodstvom Roberta Šubica in tovarišev pripravili taborniki in skavti.
N. P.
kronika KRAJA
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...
Minister dr. Pavel Gantar na obisku v Žireh
koncu pa seje srečal l udeleženci čistilne akcije in se jim na pikniku рг' ribogojnici zahvalil za sodelovanje.
To je kratka vest, ki pa je lahko koristna. Najprej zato, ker je bilo t® prvič v samostojni Sloveniji, ko se je kak državni funkcionar v Žireh srečal s predstavniki lokalnih oblasti, ne pa s strankarskimi simpatizer-ji. Razgovor je pokazal, da so naše žirovske usmeritve, kar zadeva ravnanje z odpadki (sekundarnimi surovinami), kar prave. Težnja, da bi imeli manj nekoristnih odpadkov, ki le obremenjujejo okolje. Na eni strani bi morali priti do selekcije odpadkov že na izvoru, tako da bi jih na centralno gorenjsko deponijo odvažali čim manj, ostalo pa prodati. ali s kompostnicami reševati doma.
iupan Bojan Starman je naš koncept varstva okolja predstavil, dopolnil pa ga je predsednik komisije za varstvo okolja Franci More.
Po besedah ministra Gantarja, je država pripravljena podpirati dobre projekte, tako z nasveti, urejanjem dokumentacije kot tudi z denarjem. Država je že sodelovala pri gradnji žirovske kanalizacije v Starih Žireh s skoraj i 1 milijoni SIT. Letos računamo še na nekaj milijonov-Sodelovanje je lahko bolj pristno tudi zato, ker je bil dr. Gantar doma v (jorenji vasi in bolj razume naše težave.
Med drugim je zatrdil, da nekdanji rudnik urana ne pride v poštev za odlagališče srednje In manj radioaktivnih odpadkov, med drugim tudi zaradi vlažnih tal.
Pa še marsikaj zanimivega smo izvedeli in vzpostavili možnosti za nadaljnje sodelovanje.
N. P.
Ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja (v sredini) so spremljali, z leve: Franc More, predsednik komisije za varstvo okolja, župan Bojan Starman, predsednik sveta občine Žiri Marjan Žakelj in podžupan Tone Oblak
V soboto, 20. aprila, je Žiri obiskal minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar.
Najprej se je v galeriji kulturnega doma pogovoril z vodstvom naše občine, županom in člani sveta, zatem je obiskal del našega kraja, na
Dom na Goropekah v zasebnih rokah
(nadaljevanje z 11. strani)
Vse o takratnem prenosu planinskega doma na Alpino, sta si Alpina in Planinsko druStvo Žiri uredila s pogodbo. v kateri med drugim piSe tudi, da Alpina doma ne more prodati, lahko pa ga da v zakup (pogodba tudi sedaj še velja).
Z novo lastninsko zakonodajo (deset let kasneje) se postavlja vprašanje lastninjenja Doma na Goropekah. Razgovori so potekali v smeri, da bi Dom prenesli nazaj na Planinsko društvo Žiri, seveda v okviru pogodbe. Prevladali so drugi interesi in Dom na Goropekah se je »znašel« v Programu o lastninjenju Alpine, za kar daje zakon Alpini sicer vse pravno formalne pravice. Od tega trenutka dalje se je dalo predvidevati tudi, da bo prišlo do prodaje Doma na Goropekah, čemur smo sedaj priča.
Kljub dejstvu, daje Alpina s tem kršila pogodbo iz leta 1983, planinci nismo pravice iskali na sodišču in smo se skušali pogoditi z Alpino, v prepričanju, da gre za žirovske vprašanje in da bomo problem Doma na Goropekah rešili v obojestransko zadovoljstvo, tudi z upoštevanjem moralnega vprašanja do generacij planincev, ki so dom gradili. Da planinci ne bi zapletli postopka lastninjenja, smo zahtevali od Alpine le del kupnine doma. Sprva smo zahtevali delitev kupnine 40:60 za Planinsko društvo. Kasneje, v marcu, pa je na občnem zboru Planinsko društvo na osnovi posredovanih podatkov, po široki in temeljiti razpravi sklenilo, da Alpini da soglasje o prodaji Doma na Goropekah (čeprav je bila po predvide-
vanjih kupoprodajna pogcxlba o prodaji Doma že podpisana), pod pogojem, da Alpina da Planinskemu društvu preostanek kupnine, kot razliko od kupnine in višine stroškov okrog I96.(KK) DEM, kot jih je posredovala Alpina. Občni zbor se je z višino stroškov strinjal, kljub temu, da se je prvotno zahtevano razmerje povsem obrnilo, v upanju, da se bo vodstvo Alpine strinjalo in da bomo primer zaključili v obojestransko zadovoljstvo.
V omenjenem članku pa je zapisano, da so planinci s težkim srcem pristali na prodajo. Res je, vendar Alpina še ni izpolnila pogojev po sklepu občnega zbora Planinskega društva, ampak uiti-mativno ponuja 25% kupnine, kar v nobenem primeru ne predstavlja razlike med višino stroškov vlaganj v dom, kol jih je posredovala Alpina in višino dosežene kupnine. Trditve, da so stroški adaptacije blizu kupnine, pa so tako enostranski kot pavšalni in kot taki ustrezajo samo eni strani. O prihodkih (xl najemnine doma v tem obdobju pa tako ali tako sploh ni govora.
Trdim, da ima Planinsko društvo Žiri izključno pravico razpolaganja z razliko sredstev od prodaje Doma na Goropekah, ki je dom zgradilo s prostovoljnim delom in da ta sredstva ne morejo biti sredstva nekega poslovnega sistema, ampak sredstva društev s področja dejavnosti, to je s področja športa in rekreacije.
Za Planipsko društvo Žiri Janez Kosmač
čistilna naprava v Žireh

Taliole so mladi s svojimi učitelji urejevali okolje pri osnovni šoli