Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILKA 62.
JOLIET, ILLINOIS, 22. AVGUSTA 1913.
LETNIK XXII.
ka
VOJAŠTVO OSTANE ? V STRAJKOVISCU.
Položaj v michiganskem okrožju bakrenih rudnikov baje spet preteč.
HUDE OBDOLŽBE PROTI ČETAM
Kako ravnajo vojaki s štrajkarji in njih družinami.
ieti
Calumet, Mich., 18. avg. — Kakor naznanja general Abbey, poveljnik državnih čet v štrajkovnem okrožju bakrenih rudnikov, pridrži guverner čete tukaj, dokler se položaj toliko ne zboljša, da se ga lahko varno izroči £enfu in njegovim pomočnikom.
Guverner goji malo upanja, da se Etrajk kmalu dokonča. Zato se srna-Ira za upravičenega, pridržati milico tukaj. V resnici je gotovo, da ostalo čete tukaj še najmanj dva tedna.
Dviganje kamenja se vrši sedaj v peterih preduhih rudnika Calumet & *iecla, ko je pričela št. 15 z delom
VI- Velike skupine štrajkarjev so Se zbirale pred vhodi v rove, a čisto mirno.
Hude obdolžitve.
Calumet, Mich., 19. avg. — General Abbey, poveljnik državnih čet v ba-"renem štrajkovnem okrožju, je odgo-na pritožbo, ki jo je podal J. H. _ alker, zastopnik zveze '"American federation of Labor", češ da so vojaki napadali mlada dekleta, jezdili v ne-oborožene ljudi na obstranskih tlakih, grdo ravnali s štrajkarji in njihovimi družinami ter da je bil neki mož ob-streljen v hrbet, ko je mirno šel svojo P°t domov.
General je izjavil, da so zadnje tri °bdolžitve neresnične, a da nima dokaza glede prvoimenovane obdolžbe, 'ako da ne more izreči, ali je lažniva resnična.
Walker je obdolžitve brzojavil predsedniku Gompersu od "American Federation of Labor" v Washington. C ^na iT.mcč '.•> -Mzh ko h«da, da sem io dclžai
sem jo dolžan preiskati/
"c0 r- «en"al Abbey "Mislim, da
i narn^ -n prostjki michiganske narodhe straže upravičeni, da doznajo,
G J° takl oJ>dolženci v organizaciji. lmerner' mat«e, očetje in sorodniki
so upravičeni, da doznajo, ali so obdolžbe Walkerjeve resnične."
General Abbey je rekel, da sta on in major Pepper, sodni pravdnik, obiskala Walke.rja.in ga vprašala po dokazih, tako da bi se mogli krivci prijeti in izročiti civilnim oblastvom. Dokazov nista dobila, je rekel.
Walker je rekel, da odpotuje za teden dni in po svojem povratku morda predloži dokazila. Pozvan, naj poda vsaj kako navodilo, je Walker odgovoril, da tega ne more storiti, pravi general Abbey.
"Vprašam poštene ljudi, ali je tako huda obdolžba verjetna, ako ni pri roki dokaza, da bi jo podprl?" je zaključil general Abbey.
Položaj spet preteč.
Calumet, Mich., 20. avg. — Konji-štvo je bilo danes poklicano, da razže-ne krdelo štrajkarjev, ki so baje nameravali izvršiti neka nasilstva.
Calumet, Mich., 20. avg. — Štrajkov-ni položaj postaja iznova preteč z ne varnostjo. General Abbey je imel daljšo konferenco z guvernerjem, na kateri se je podrobno razpravljala koristnost vprašanja, ali naj se milica umakne. V raznih krajih so nastopili štrajkarji sovražno, in zato je bilo sklenjeno, da se pusti vse vojaštvo v štrajkovnem okrožju za nedoločeri čas
Guverner Ferris goji malo upanja na skorajšnjo poravnavo štrajka, te-muč izjavlja, da vsa tozadevna mnenja pričajo o tem, da oblastva ne poznajo pravega razpoloženja med štrajkarji.
Armada pomožnih šerifov se ima tekom dneva zopet pomnožiti.
Guverner je svetoval, pustiti vojaštvo v štrajkovnem okrožju najmanj še 2 tedna, če mogoče še dalje.
Napadniki odbiti.
St. Louis, Mo., 19. avg. — Posebna brzojavka na "Post Dispatch" iz Fiat Rivera poroča, da je 50 rudarjev snoči napadlo poslovalnico Federal Lead-kompanije. a so bili po pomožnem šerifu in 4 uradnikih odgnani.
Blagajnik utekel.
Newark, N. J., 15. avg. — Tajni po licisti so danes nadaljevali svoje zasledovanje po Raymond Smithu, blagajniku tvrdke Roseville Trust Co. v
po državnem pregledniku je pokazal da manjka znesek $300,000. Ubežnik ni zapustil nikakega sledu.
Hranitelji ne bodo morali jamčiti i a poneverbo. Tvrdka pa je prišla ob svojo temeljno glavnico.
NEPRILJUBLJENA
POLITIKA.
Huerta trdi, da je predsednik Wilson s svojimi nazori o Mehiki osamljen.
Pogajanja med Johnom Lindom in Huerto se nadaljujejo.
Washington, D. C., 20. avg. — General Huerta smatra predsednika Wil-sona za izvršujočega uradnika, "o-premljenega z malo kratko oblastjo", čegar politiki nasproti Mehiki nedo-staje podpora večine ameriškega ljudstva.
Tako se izraža Huerta v svojem odgovoru na službeno pisanje zavezne lade, predloženo mu po bivšem guvernerju Johnu Lind, v katerem so razloženi vzroki, zakaj nočejo Združene Države pripoznati Huertove vlade.
V svojem dolgem odgovoru kaže začasni predsednik mehikanski na raz ne napade, katerim je bila izpostavljena sedanja zavezna vlada v kongresu, kakor tudi na svet^ dosedanjega ameriškega poslanikaHenry Lane Wil-sona, in izjavlja, da je upravičen do pripoznanja. Nadalje trdi, da demokratična stranka vlada v Združenih Državah samo mimogrede in da pretresa vprašanje o pripoznanju mehi-kanske vlade kot strankino vprašanje. Do tega mnenja da je prišel na temelju zasebnih poročil, katera je prejel iz Washingtona.
Popolni odgovor na službeno pisanje zavezne vlade še vedno ni dospel v Washington.
Akoravno se nadaljujejo razprave med Johnom Lindpm in Huerto na najbolj prijateljski način, vendar je položaj še neizpremenjen.
LJUDSTVO BAJE PROTI NJEMU.
Konec upora v Venezueli.
Willemstad, 18. avg. — Glavno mesto pokrajine Falcon, Cairo, kjer so
svoj,
nika Gomeza zopet prisvojile po krvavi bitki.
General Gonzales in general Urbi-na, glavna voditelja revolucionarjev, sta padla v boju.
Curucao, 18. avg. — Predsednik Gomez misli, da je ugnal upornike v kozji rog. General Torres Castro, sorodnik Cipriana Castra, ki je bil pred nekaj dnevi pri Macuru ujet, se ima v Puertu Cabello postaviti pred vojno sodišče.
Peteren umor.
New York, 18. avg. — Trupla gospe Marije Lake in njenih četverih otrok, Horace 17, Walter 8, Stella 18 in Dorothy 14 let stara, so bila najdena danes naga v Lakovem stanovanju v Brooklynu. Bila so strašno razmesarjena. V kotu je čepel umirajoči soprog in oče, Henry Lake, predstojnik nekega restavranta. Brez dvoma je on izvršil večkratni umor.
Trupla matere in obeh sinov so ležala na posteljah, trupla obeh hčera na podu. Vsi so bili usmrčeni s streli iz revolverja in potem z nožem razmesarjeni.
Lake je bil ves okrvavljen in je mrmral nerazumljive besede, ko je prišla na lice mesta policija in je zahtevala od njega pojasnilo o dogodku.
Prepeljali so ga v bolnišnico; ali zdravniki izjavljajo, da ni upanja na njegovo zopetno okrevanje.
Sosedje si slučaja ne morejo pojasniti. Vsi soglašajo v tem, da je bil Lake ljubezniv soprog in oče. Šteje 45 let in njegova soproga je bila 40 let stara. O nagibu za njegovo grozno dejanje se zaman poizveduje.
Stanovanje je bilo vse razdejano.
Thaw ustavljen na ubegu.
Coaticapk, Que., 19. avg. — Harry K. Thaw; je- bil tukaj davi prijet. Pri-čakuj^jote nadaljnja napotila od oblastva v Otunvi.
Aretiranec je dospel semkaj day i ob dveh. Najel si je nekega farmarja, da ga prepelje-' sem iz Hereforda, kjer je zapustil i-noči Main (Central - vlak. Thaw jeJ izjavil, da je utekel iz Mat-teawanhlte hlaznice zadnjo nedeljo, pa za svojci' svobbdQ„ni^v skrbeh, nego pravi, dai-^" ga'ne more firočii^ Rekel je baje: "Zaman se trudijo za mojo izročitev, vse nič ne pomaga. V Kanadi nešostaaem, nego odpotujem v Evropo.fgk ' "}/: % - j
Ottawa, 19. avg. — Po sedanjih načrtih kanadskega priselitvenega urada se ima Harry K. Thaw izgnati iz Kanade, kc£ .ie po določilih priselitvenega zakona smatrali za "prohibited person" (zabranjeiio osebo). Če se bo ravnalo to -tarem običaju, bp prejko-ne DoslajjUpazai v New Hampshire, iz katere iWave je prišel v Kanado.
Med Veliko Britanijo in Združenimi Državami obstoječa izročitvena pogodba n« vsebuje nobenih določil, ki bi se mogla uporabiti na najnovejši Thawov slučaj. Vpoštevati se ima torej samo poselitveni zakon.
Cesarjev rojstni dan.
Dunaj, 18. avg.,— Danes se je obhajal po vsej dvojni mpnarhiji 83. rojstni dan cesarja Franca-Jožefa, ki biva začasno* v Ischlu. Cesar je popolnoma zdrav.
V	zvezi z obhajanjem rojstnega dne je bil odkrit kip cesarjev pred vojaško akademijo v Moedlingu, blizu Dunaja.
Ponesrečen napad na Skerlecza.
D una i, 18. avg. — V Zagrebu se je danes lopoludne poizkušalo, umoriti barona Skerlecza, novega kraljevega komisarja za Hrvaško.
Skerkcz pa je utekel smrti z rano na rokij; Njegov napadalec, mlad fant imenonjae Štefan Drejejo, ki st je ne davno vrnil iz Amerike, je bil dejan v zapor.
Dreje.o je izpovedal na policij, postaji,Ha je bival nekaj časa v Chicago in spadal tamkaj k in ki lični oi iiiizaciji. Oktobr
uvaja
danjega kraljevega komisarja.
V	vseh cerkvah zagrebških se je zapela zahvalna pesem, ko je bilo razglašeno, da se je atentat ponesrečil.
Vihar na Kitajskem.
Hongkong, 18. avg. — Orkan s hitrostjo 105 milj na uro je razsajal snoči v tem okrožju. Topničarka "Wilmington" od azijskega brpdovja je sprožila več strelov v sili. Neka ladja vlačivka je bila kmalu na licu mesta in je spravila "Wilmington" na varno.
Britanska jahta 'Troy' se je v viharju pogreznila, a častniki so bili rešeni.
Macao, 18. avg. — Stoinpetdeset ribičev je utonilo tekom snočnjega orkana. Neštete manjše ladje ob breži-ni so se pogreznile, ali razbile.
Povodnji na Nemškem.
Berlin, 19. avg. — V mnogih delih dežele se je bati povodnji vsled silnega deževja zadnjih dni. Visla in druge šlezijske reke so že stopile čez svoje bregove. Več nizko ležečih krajev je pod vodo. V okrožju Krkoiioških gor so setve obširnih pkrajev uničene.
Banka v stiski.
Trenton, N. J., 14. avg. — Poslov-nico tvrdke Roseville Trust Company v Rosevillu, N. J., so davi zaprli na ppvelje državnega bančnega depart-menta. Nadzprniki sp pregledali včeraj tvrdkine knjige in dpgnali primanjkljaja $200,000.
John A. Germ, predsednik J. S. K. J. in Geo. L. Brozich, tajnik J. S. K. J. grda obrekovalca in uradna lažnjivca.
BROŽIČEVA BROZGA.
T.epo -e pripravljata na bližajpčo se konvencijo predsednik katoliške Jednote in tajifik iste katoliške Jednote, pripravljata se z lažjo, sumničenjem in obrekovanjem. Namesto, da bi sklepala račune, da bi premotrivate, če je Jednote napredovala ali nazadovala— pa laže.a in obrekujeta. Vrli možje,
slovenski delegati te konvencije, smilite se nam, da boste imeli opraviti s takimi ljudmi kakor sta Germ in Bro-
Zakaj takp pišemo? Vzroffti imamo več ko dovolj! j* *
Pred nekaj dnevi so dobili delegati' J. S. K. J. in druge osebe list ppslan iz Čikage s to-le vsebinp:
Chicago, Julija 1913.
Dragi bratje J. S. K. JednoteJ
Glavno zborovanje naše Jednote je zlo blizu, zato treba resno delati in zaka.i?
1)	Pri naš Jednot je več rečij v neredu. Tako Medpševa zadeva; dnarja ni, in to okol 8000 dol. Glavni odbor se ni brigal kakp je ta dnar naložen in je bil naložen samo na ime sedaj že pok. Medoša; po smrti pa so vzeli ta denar češ da je negov in ne od Jednpte. To je kriv glavni odbor, ker ni gledav na čigav ime je naložen Jedhoten dnar.
2)	Jednoten denar je naložen kakor se zlub glavnim odbornikom. Neka mala banka ki ima samo 25.000 dol. svojga dnarja ima od Jednote 30,000 dol. to pa zato, da ima glavni tajnik dpbra služba pr tist. bank. Ves Jednoten dnar je naložen pp 3 procente, kar je za te dni velik premal, ko je dnar težko za dobit. Glavni blagajnik ima po 15 do 16,000 dol. v svojih rokah in ta dnar ne nese nič obresti," To tudi na prav.	• • \
3)	Minesočani čjo napravt, de bi bil njih "Vestnik" glasil od Jednote in vsak član bi mogu plačat po 2 dol. za ta list. To je že preveč, sedaj naj bi bla Jednota, to je člani prisiljeni plačat po 2 dol. na let za list, Minesočan bi pa imel dohodek 18.000 dol. Do zdej so plačal za glasil le malo dnarja nekaj čez 100 dol. na.let. ; Če že hočma svoj glasil, da bodo mogl. člani plačat, pa naj Jednota sama naprav svoj glasil, če bo profit naj ga sama sprav, ne pa akejonarji v Minesot.	_	; '
Vsi člani godrnajo de je preveč za plačevat; po mislih gospodov iz Mine-vote naj pa potem še dva dolarja na let več plačajo de bodo drug imel profit.
Zatu je treba delegate podučit, de te stvari spremene, de bo dnar bolš n:t-lužen in več obrest nesu, de ne bodo male "kakaruč" banke imele tolk dnarja od Jednote. Zdej imajo male minesoške banke 80.000 Jednotnega dnarja, tn , ni tia nobeno vižo prav. Gledat se mora de bode dnar zmirej naložen na ime T. :!'ipte ne pa na ime uradnikpv kakpr je bilp pri Medošu.
Delegate podučite de se ne sme siliti plana Jednote de bi mogel plačevat za "Vestnik'' kot glasil, ker ti bi imel profit, člani bi pa vsak let plačval po dva dol.	,
To so važne stvari in na korist vsem, zatu naročite delegatom kako imajo :t postopat in se zadržat, de ne bpdp delal pp svoj glav in se pustil pregovori. Preberite to pri seji javnp in se pogovprite.
S pozdravom!	4	A
Več Člano-v iz Chicag?, 111.
yta pi■.«*«
ii> Brožič v "Glas Naroda" z dne 14. avg. tako-le: "Okrožnica je podpisana samo z "nekaj članov iz Čikage". Da je to maslo Jolietskih gospodov, si lahko mislimo, kajti to je že njih taktika." Nato sledi vsepolno najgrših psovk.
In prosimo, to pišeta Germ in Brožič v uradnem delu glasila, torej uradno s polnim svojim podpisom.
Ta dva poštenjaka pravita v ravno istem pismu, da se glavni urad ne czi-ra na take napade, a s polnimi usti obrekujeta nad 1000 poštenih mož v Jolietu, jih brez najmanjšega dokaza sumničita in jim kradeta dobro, pošteno ime.	_ .
Sramota za predsednika in tajnika, ki brez najmanjšega dokaza obrekujeta poštene, slovenske može. Vun z dokazil! Še enkrat, dokažite!
Nikdo in nikdar ni noben mož, noben Slovenec iz Jolieta bil v zvezi s tem letakom, imenujte samo enega moža, ki je kaj sodeloval pri tem, in vendar trdite kar naravnost.
Mi se ne skrivamo nikdar. Ce nočemo kaj povedati zoper vas, povemo jasno v našem listu in to ni zahrbtno, saj veste, kje je uredništvo, povedali smo Brožiču že take, da mu je kar sapo zaprlo, niti za tajnika si ne upa


lučjo osvetili njegovo nerodno delovanje, mi se ne skrivamo!
Odkrito pa povemo, da je sicer ta nepodpisan pisatelj dobro pisal, a dobro pomnite, če bi mi kaj takega pisali, mi bi vama jih še veliko več lahko dali po grbi, a nočemo, ker vemo, da bodo itak pametni in razsodni delegati z vama korenito obračunali na konvenciji.
Sramota pa je, da dva najvišja uradnika, predsednik in tajnik Jednote, ki se še imenuje "katoliška" svojo častno službo zlorabita v to, da na podli način obrekujeta nad 1000 slovenskih delavcev. Ali so vaju delegati zvolili za obrekovanje in sumničenje, ali je to posel Jednotinih uradnikov?
Uradno sta lagala, uradno zapečatena lažnjivca!
To je prvi slučaj v zgodovini ame-rikanskih Slovencev, da zastopnika 8000 Slovencev uradno obrekujeta 1000 poštenih slovenskih mož, izmed katerih je celo veliko članov tiste Jednote, katere nevredna uradnika sta ta dva človeka.
Vi pa, pošteni in treznomisleči delegati, napravite enkrat red v Jednoti, vzamite metlo v roke in pometite vun take uradnike, ki so Jednoti v sramoto.
To je naša beseda, pa ne zadnja!
Sedem oseb utonilo.
Keokuk, Ia., 19. avg. — Med močnim viharjem se je sredi reke Mississippi razbil vladni parnik "Henry Bosse" in sedem oseb je utonilo.
Kapitan Gus Seifert in šest drugih oseb se je rešilo.
Težaven ubeg.
Sheridan, Wyo., 19. avg. — Pet jetnikov mestne kaznilnice je ubegnilo skoz 18 palcev široko odvodno cev med ječo in skladiščem premoga.
Doslej se ni posrečilo zaslediti ubežnike.
1 ODPOSLANEC PREDSEDNIKA WILSONA IMA TEŽKO v	NALOGO V MEHIKI.
?al°eo pr pr'čakuje z napeto pozornostjo, kako bo rešil svojo težko L t?1"1 Lind*^ednikov posebni odposlanec v Mexico City, bivši guverner
rner, ki je zaupen prijatelj državne-
lil !• l Cinika ft Minn"0t«-. Prejšnji guvc
III* tTryana' je bil odposlan, da n ^k Ka Huertn V ....... .j...
' "3,te8a 11 .......' u" uuPOBian. uil napoti začasnega predsednika mehi-
hrl)°» da ' Ue,r;t.° k odstopu ter da združi federalce in konstitucionaliste v 'di sluinln "JO nove8a Predsednika. Slika g. Linda je videti tukaj, kaker 1 '"a mehikanskih upornikov.
10,000 dolarjev za moralno opero.
, Iz New Yorka javljajo, da je American Musical Club razpisal interesant-no nagrado, ki ima namen, vzpostaviti ravnotežje med odurnimi in po ameri-kanskem okusu opolzkimi snovmi, ki navadno tvorijo jedro modernih oper. Klub je sklenil ustanoviti nagrado 10,-000 dolarjev za opero, koje dejanje se ne bi pogrezalo v one sfere, v katerih je doma pohujšanje in škandaloznost.
Revica.
Chicago, 111., 16. avg. — Bolna, brez dela, ubožna in brez prijateljev je občutila 26 let stara Etta Smith življenje kot pezo. Kmalu po poldnevu je skočila v samomorskem namenu ob vznožju Indiana streeta v jezero. Neki policist in mimogredoči ljudje, ki so videli prigodek, so rešili dekle iz vode in jo prepeljali v Passavant-bolnišni-co. Pogoltnila je bila že precej vode in je bila nezavestna, ko so jo potegnili na suho, a po mnenju zdravnikov bo okrevala.
Izviren pozdrav.
Washington, D. C., 15. avg. — Predsednik Wilson bo jutri popoludne odtod po žici sprožil top v Grant parku v Chicagi. Strel se sproži v pozdrav "Niagari", prenovljeni praporni ladji komodora Perryja.
"C. A." in Strelicam.
Radi se spodtikate ob vsako malenkost in jo po svoje tolmačite. Imate prav. Vsak ima pravico po svoje stvari umeti.
Da pa nismo dobili dvakrat toliko naročnine letos meseca julija, je to vzrok, ker mnogi plačuje list le za pol leta.
Mi že vemo zaka) se lahko "baha mo", ker imamo dokaze na koncu računov.	Uprav. "A. S."
Drobtinice.
"Prolet." ti si en velik siromak, pravzaprav bedak! Praviš, da sicer res noče nobena socialistična babnica streči bolnikom, ker vi imate drugega posla (namreč lagati in ljudi farbati), da pa razun kat. deklet in žen strežejo bolnikom tudi Turkinje, Japonke, in vprašaš ali je njih delo ničvredno? Seveda ni ničvredno, ampak hvalevredno je, mi jim damo vso čast, toda vi ste si dali s to trditvijo silno slabo spričevalo, ker sami priznate, da celo Turkinje in Japonke več storijo za svojega bližnjega kakor pa vi, prismojeni socijalisti, ker se vaša babšeta branijo
streči bolnikom. Hvala za priznanje! *
Socialist je le tako dolgo socialist, dokler ima raztrgan žep. Ko pa ima novo suknjo in njegova afinja nov klobuk, pa postane — kapitalist. Delavec, poglej okoli sebe in boš videl, da je res.
*
Delavec, vprašaj socialiste, kdaj vendar pridejo njihova nebesa na zemlji, čez koliko let, ali se že kaj pripravljajo, in kaj so že v ta namen dosegli? *
Delavec, ali se ti ne zdi čudno, da ti plačuješ v socialistično bisago gotovo denar, za ta denar ti pa dajo socialisti prazno in ničvredno obljubo, da bodo enkrat prišla socialistična nebesa na zemlji, morebiti čez 1000 let, morebiti nikdar. Vse prazna slama, pena! Glej, katoliška Cerkev pa govori delavcu in
kapitalistu, da če spolnujeta božje in cerkvene zapovedi, prideta v nebesa k svojemu Stvarniku, kmalu po smrti, na boljšem svetu, a socializem ti obeta nebesa na zemlji, morebiti čez 100,-000 let, ko tebe že ne bo nobena kost več bolela. Vrhtega ima Cerkev za ^voj obet in obljube tehtne dokaze od Boga-Sina samega, kake dokaze pa ima socializem?
Ultimatum.
Dunaj. 19. avg. — Evropske vele-vlasti bodo v kratkem zadnjikrat pozvale Turčijo, naj več ne pošilja čet v Tracijo.	*
Vse v redu.
Vsako reč moramo storiti prav in o pravem času. To velja glede dela in počitka. Tako tudi glede jedanja. Če ne jedate o pravem času in v pravih merah, ne bode vaša prebava nikdar v redu. Če ne uživate svojega zdravila po predpisu, ne boste nikdar ozdraveli. V boleznih prebavnega ustroja je vedno zelo važno, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v predpisanem popitku. Če ga boste redno u-živali, kmalu opazite, da vam jed bolj diši, da se počutite krepkejšega telesno in duševno, da so vaša telesna o-pravila urejena, da vsi organi delujejo skladno. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Dober liniment je domača potrebščina. Trinerjev liniment je najboljši. — Adv.
Joliet, 111., 20. avg. — V nedeljo bo v naši slovenski cerkvi slovesno blagoslovljena nova zastava rockdalske-ga društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. Slovesnosti blagoslovljenja nove zastave se udeleže tudi druga bratska in sestrska društva iz Rock-dala in Jolieta, tako da bo slavnost veličastna. Po 9. uri dopoludne se pripeljejo Rockdalčani v kočijah in posebnih cestnoželezničnih karah. Tu jih pričakajo jolietska društva, in potem odkorakajo skupaj v cerkev sv. Jožefa k slovesni sv. maši ob 10. uri. Po cerkvenem opravilu bo odhod v Rockdale, kjer se bo vršila poulična parada. Popoludne bo tamkaj veselica v Mavričevi dvorani s plesom in drugimi zabavami. To bo velik dan za naš Rockdale.
—	Rev. JoS. Pollak, slovenski župnik na Aurora-Biwabiku in vzorni so-irudnik Am. SI., je bil danes na po-setu v Jolietu, kjer je v prejšnjem času deloval kot pomožni duhovnik naše fare sv. Jožefa.
■— G. Anton Košiček, dobro znani salunar na N. Broadway, odpotuje v ponedeljek v Pittsburgh, Pa., na konvencijo J. S. K. J. kot delegat joliet-skega društva sv. Petra in Pavla št. 66.
—	G. Rafko Zupanec, uradnik First National banke in pevovodja "Slovenije", je postal v ponedeljek pod večer srečen oče. Njegova gospa soproga Ana roj. Ogulin ga je obdarila z 9 funtov težkim prvorojencem. Čestitamo!
—	G. John Kusman iz Waukegana, 111., zastopnik društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., in njegova gospa soproga Ana sta se mudila danes v Jolietu na obisku družin gg. Johna Grahek, ^ntona Košiček in Jos, Zalar,
—Sijajen uspeh piknika. Kako pri ljubljeni in daleč znani sta naši velena-predni in krasno prospevajoči tvrdki ' "Slovenian Liquor Co." in "Joliet Slo-venic Bottling Co.", je najlepše pokazal veliki piknik, ki sta ga priredili o-menjeni družbi včeraj popoludne v Theilerjevem parku. Pod košatimi drevesi v prostranem parku, ki je videl že mnogo lepih piknikov, se je zbralo nad 600 veselih rojakov in rojakinj na najlepši pi'urtiH letošnji^ ta. Vsi slovanski salunaiji joiicUki so bili navzoči in so pokazali s tem, da ljubijo edinost in slogo, brez katere ni napredka nikjer in nikoli. Navzoči so bili nadalje predstojniki in ravnatelji vseh jolietskih pivovarn, in o-stali so v sredi svojih slovanskih prijateljev in znancev do konca piknika, iz česar je razvidno, kako zelo jim je Ugajala naša pristno domača zabava. Nadalje so bili navzoči slovanski sa-lunarji in drugi dragi gosti iz naslednjih bližnjih in daljnih mest: Bradley, Chicago, South Chicago, Gary, Indiana Harbor, La Salle, Lockport, Ottawa, Rockdale, Romeo, Springvale in Whiting. In postrežba? Bila je iz-borna, da so bili vsi zadovoljni. Dvajset janjcev, pečenih po starokrajsko v parku na ražnju, je bilo cenj, gostom na razpolaganje za najokusnejši prigrizek. In tudi pečenega vola ni manjkalo, tako da je bilo jestvine za cel "regiment". In pijača? To se razume samo po sebi, da je bilo na tem pikniku omenjenih "mokrih" tvrdk in naših velepostrežljivih slovanskih sa-lunarjev dovolj najboljše "močave" za suha grla, kakor piva in vina najboljše kakovosti, pa tudi izvrstne grenčice in brinjevega zdravila; in slavnozna-nega slovenskega popa -se je izpilo ne broj stekleničic. Vsega je bilo več ko dovolj vkljub ogromni udeležbi. Za bava je bila raznovrstna in se je vršila v najlepšem redu. Po obedu se je najprej igral baseball in zmagala je skupina Slovenian Liquor Co. proti Joliet Slovenic Bottling Co. v razmerju 14:8. Med tem je že zavladalo živahno drvenje na kegljišču. Skupini Gary (Slovenec g. Rudolf Maraž, Hrvat g. Nikola Poverženovič, Srb g. Fetar Zinajč, Čeh g. Geo. Šimek in Slovenec g. Martin Nemanich) ter Joliet (gg. Anton Košiček, John Kren, Anton Nemanich, Frank Nemanich in Josip Zalar) sta se trikrat merili za prvenstvo na kegljišču in dvakrat so zmagali Jolietčanje. Dve drugi sku-
to vprašanje v naprednem
odločiti zmislu.
—	Kaznjenci pri gradnji cest. Predstojnik jolietske državne kaznilnice, Edmund M. Allen, se je vrnil v ponedeljek iz Colorada, kjer je proučaval način uporabe kaznjencev pri gradnji cest. V coloradski kaznilnici je do 800 kaznjencev in kacih 350 izmed njih je zaposlenih pri delu na starih in novih cestah. "To pomeni boljše zdravje za kaznjence, boljše ceste za državo in boljše druge posledice," je rekel g. Allen v nekem interviewu. In potem je nadaljeval: Delo s kaznjenci po illinoiških velikih cestah je ne le mogoče, marveč bi bilo tudi zelo koristno za mnoge kaznjence, da si ohranijo zdravje in se občuvajo jetike, ki prerada nastopa po večkrat zaduhlih prostoriji kaznilniških, kakor tudi za državo samo, ki bi prišla na ta način do cenejših dobrih cest, katerih silno primanjkuje.
—	Dvanajst jetnikov so pripeljali včeraj v tukajšnjo državno kaznilnico iz Chicage, med njimi mladoletnega Roberta Webb,' ki je bil poglavar razbojniške tolpe, katera je več mesecev strašila Chicažane po svojih drznih zločinih.
nih stolpov najbolj moderno narejenih. Ti stolpi so iz samega stekla narejeni, ponoči delajo jako lepo svetlja-vo. Ob straneh sveti elektrika, notranja stran je tudi z elektriko in paro, ki notri vodo priganja. Vsaka dva stolpa sta enake barve. Ko sem šel po prej imenovani cesti, pa vidim, da se narod jako zbira med 15. in 14. cesto. Pridem bliže, pa vidim velike kupe snega ob strani ceste. Dosti jih ie bilo, kateri niso verovali, da je to sneg, ker so prišli iz takih krajev, da niso nikdar videli snega v tem letnem
vsem sobratom in sestram K. S. K. J.! Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov in predplačnikov.
Alojzij Rudman.
La Salle, 111., 18. avg. — Kakor vsako leto, tako smo tudi to leto obhajali god našega zaščitnika aH patrona naše farne cerkve sv. Roka, in na nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri se je pričela velika sv. maša. Tu smo videli tudi veliko druzih ljudi, ki ne spadajo v našo župnijo, ali so praktični katoličani. Med sv. mašo je ponosno deloval času. Šele takrat so spoznali, da je j mešani pevski zbor, pod vodstvom pe-sneg, ko so ga z roko prijeli. Marši- ] vovodje Mihaela Kobav, ter pojejo
Brockway, Minn., 16. avg. — Cenjeni urednik Am. SI.! Namenil sem se pisati par besedi, ker že dolgo ni nič iz naše naselbine slišati. Ko smo poželi, smo začeli zdaj v "štoke" spravljati žito in so tudi začeli mlatiti, pa je taka vročina, da je komaj za živeti, še ponoči se ne more človek po-hladiti. Letina je bolj srednja. Pa tudi turšica še dobro kaže in krompir tudi, sena je še dovolj; drugo je bolj pičlo.
V cerkvi smo dobili novega organi-Sta, ki dobro Yftd.i in uši pevce, da je £rav lepo petje v cerkvi, Še zmeraj kako "kranjsko" zapojejo.
Ondan smo imeli porcijunkulo, nas je č. g. doktor Seliškar obiskal, se mu lepo zahvalimo za njegov trud in želimo, da bi nas še večkrat obiskal.
Gospa Mary Justin se je tudi podala nazaj v Willard, ko je bila več časa pri svoji materi na obisku.
Zdaj pa vse lepo pozdravim, vse bralce Amerikanskega Slovenca in tudi urednika.	X.
kdo si je vzel v papir, da pokaže drugim, posebno pa mladež. Ni^i ga videl mladega fanta, da ne bi imel snega v roki in metal eden v drugega. Ta sneg so pripeljali iz colorads,kih hribov,da bojo videli njih delegati avgusta meseca sneg. Na več mestih so naredili take volte ali svode, na njih napisi: ^Velcome — dobro došli!
Ni tega dolgo, kar se je tukaj neka Mažarka kalvinske vere dala prekrstiti na katoliško vero. Najprej je šla h krščanskemu nauku k Rev. Father Jarzinskemu, polskemu župniku cerkve sv. Jožefa. Potem pa je prejela sv. krst. Za botra in botro so bili g. John Bavdek in njegova žena. Potem pa je stopila v zakon z mladeničem katoliške vere iz Ogrskega.
Preden sklenem ta svoj dopis, priporočam list Am. Slov., da bik ga bral vsak Slovenec in Slovenka; 'List je jako podučljiv, imamo notri lepe dopise iz vseh strani sveta in druge novice. Posebno pa je lepo od vsake nedelje razlaganje sv. evangelija, in koledar za vsaki teden naprej, to je jako lepo za vse, posebno za one katoliške Slovence, kateri nimajo svojega mašnika; to je ravno tako kakor bi slišali pridigo. List izhaja dvakrat na teden, v torek na 4 straneh a v petek na 8. Tako lepemu in podučljivemu listu cena ni velika, sicer $2.00 za celo leto. Zatorej rojaki v Denveru in o-kolici, lahko se naročite na list, lahko sami pošljete na upravništvo 1'sta, Če pa kateri noče imeti s tent Opravka, naj meni itdolej podpisanemu da $2.00 za celo ktO, ali $1.00 za pol leta, ker jaz vsaki čas rad postrežem.
Pri sklepu pozdravljam rojake ši-rom Amerike in v stari domovini, a tebi, Am. SI., obilo naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič, zastop. A. S.
Butte, Mont, 14. avg. — Dragi mi Am. Slnveneci Tukaj" ti pošljem naročnino, (en dol.) za drugo polovico tega leta, in vljudno prosim, natisnite mali dopis.
Z delom gre tukaj precej dobro, toda rudarjev je zmiraj tako zadosti, da si naši rudniški delodajalci poljubno delavce izbirajo, kakor na živinskem trgu kupec živino izbira. Ko se mu eden dozdeva, da je mlad, krepak, ko-rajžno gleda misleč, tisti bo dal dosti tonov rude ven, in pelje ga v pisarno imenovano Timekeeper office. Tam ga vpraša: koliko si star, kje si rojen, kje si zadnjič delal in zakaj si tisto delo pustil in povej naslov, kje živiš. Konečno mu rine bukve: tukaj podpiši tvoje ime, in ako tistega ne zna, dobi neljubo povelje: hodi ven, za tebe ni tukaj dela. Takšna je torej, dragi čitatelji. Vsak posamezen je izbirčen, ako ima vsega obilo, tako so naši delodajalci. Tolažba je samo tista za nas: velika je Amerika, če se mi tukaj ne dopade, pa grem drugam.
Društvo sv, Janeza Krstnika št. 14 K. S. K. J., Butte, Mont., postavilo je nagrobni spominek na grob Franka Tankota, rojenega v Nemški vasi, fara Ribnica. Omeniti moram, da ni društvo žrtivovalo za tisti spominek lastnega denarja. Stvar je tako: Frank Tanko je volil od svoje posmrtnine društvu $150 za svoj pogreb kot pomoč k tistemu znesku, katerega društvo plačuje. Ko je pogrebnik dal društvu skupni račun sprevoda, bil je o-stanek $25. Društvo je potem sklenilo, da se za tisti denar kupi spominek na grob pokojnika. Spominek je kamenit z napisom njegovega imena in letnico rojstva in smrti. V -slučaju, da pride sem kateri njegovih ožjih rojakov ali znancev, lahko vidijo, kje počiva njih prijatelj F. T.
Nick Požek, zastopnik društva.
Denver, Colo., 16. avgusta.—Slavno mi uredništvo A. Slovenca, prosim, da mi natisnete imena darovalcev za sv. Križev pot fare Preloke, cerkve sv. Trojice. Darovali so sledeči: George Pavlakovič, $2.50; Jožef Pavlakovič, SWX>; John Stflu-šinič, $1.«T: Mihael. Simčič, $1.00: Marko Brožič,' $1.00; Katarina Starešinič omožena Mrse, $1.00; Martin Pavlinič, 50c; Jožef Ča-donič, 50c; Peter Grabrijan, 25c; Anton Mandič, 25c; Nikolaj Šebalj, 25c; Štefan Mesič, 25c; Pavel Subota, 25c; Marko Mikulič, 25c; Jožef Smolenski, 25c. Skupaj $10.25. Vsem darovalcem se lepo zahvalim, Bog jim naj stoterno povrne za vsaki najmanjši dar, kar so dali v čast božjo.
Nabiralec George Pavlakovič.
kakor bi bili pevci sami organisti in organistinje. Čast pevovodji!
Tudi mi je čast poročati čitateljem Am. Slovenca, da smo imeli zadnji teden "show" med prvo in drugo cesto ob Crossat cesti. In tam smo videli na veliki platneni tabli naslikanega zaščitnika ali patrona socialistov z imenom gorila, ker tega sami socialisti imenujejo, da je največji "monkey" na celem svetu.
J. Juvančič, zastop. A. S.
Milwaukee, Wis., 19. avg. — Spoštovani nam A. Slovenec! Zopet se želim s par vrsticami oglasiti. Tukaj imamo sedaj precej slabo vreme, skoro vedno dežuje, in je menda to krivda, da so ljudje bolni. Drugih nezgod pa se tudi vedno dosti dogodi tukaj.
Dne 12. avgusta se je ubil tu eden naš rojak, z imenom Golob. Rojak Golob je že delal dalj časa pri tvrdki, ki hiše pokriva in sedaj je pa padel iz 6. nadstropja in je bil takoj mrtev. Doma je bil iz Kranjskega. Tu zapušča žalujočo soprogo in nepreskrbljene otročiče.
Pa moram še omeniti, da je J. Re mico pobrala smrt, prijazno hčerko, ki ubogi stariši jako žalujejo za njo. Na dalje je pobrala smrt na West Allisu g. Podojsteršeku priljubljeno soprogo, ki mu ie zapustila 3 male otročiče. Dne 18. avgusta pa je povozila po ulična železnica Martinu Žužeku fan teka, ki ni imel več fantov kot samo enega.
Lahka bodi tuja žemljica vsem našim rojakom, vsem sorodnikom pa izrekamo naše sožalje.
John Vodovnik.
katerih so bili poleg omenjenih I nas ;2 Denvera.
pini,
še odvetnik Lucas iz Gary, g. Banich iz Chicage, g. Startz iz Romeo in g. Terlep iz Jolieta, sta v prvi "bitki" naklonili zmago tudi Jolietu proti Gary v razmerju 582:571. Pa končajmo, ker iz navedenega so cenj. čitatelji že lahko razvideli, da je bil ta piknik res sijajen!
— Rockdalčanke kot volivke. Ženske v bližnjem Rockdalu bodo prve v okraju Will, da bodo volile po novem zakonu o ženski volilni pravici. Glasovale bodo pri posebni volitvi v Rockdalu dne 8. septembra o vprašanju glede izdaje bondov za vodno napravo (water works). Rockdalski občinski odbor je namreč sprejel resolucijo, da se da ljudstvu na glasovanje predlog o izdaji $10,000 v bondih ali obveznicah. Ker je čista voda od velike važnosti za vsako gospodinjstvo, zato je pričakovati velike udeležbe od strani ženstva, da pomorejo volivcem
Denver, Colo., 15. avg. — Slavno mi uredništvo Am. Slov.! Prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od
Ni tega dolgo, ko sem pisal, da imamo tukaj veliko vročino. Pa tudi avgust mesec je jako vroč. No, kaj si čemo, saj se to pristoji, da je poleti vroče, pozimi pa zima.
Nadalje, delavske razmere so pa srednje. Seve, da se dobi delo zdaj, ker je taka vročina, in to po slabejih prostorih.
Dne 12. avgusta so bile velike parade tukaj v Denveru. Iz vseh držav Amerike so prišli sem na veliko konvencijo delegati in drugi, kateri pripadajo k veliki organizaciji imeno-ni "Knights of Templars" ali pa Free Masons. Skoro 2 meseca poprej so kinčali Denver tako, da je vse v zastavah kakor ni še bilo poprej. Če človek gre ponoči po mestu, to je vse razsvetljeno, da se kar nekateri čudijo nad toliko lepoto. Posebno pa je najlepše okinčana Champa cesta. Okoli te ceste na obeh straneh je 48 stekle-
Indianapolis, Ind., 16. avg. — Cenjeni g. urednik A. S.! Prosim, priobčite nekoliko vrstic v nam priljubljenem listu. Žal, da ne morem poročati kaj veselega iz naše naselbine, moram poročati žalostno vest, da je smrt pobrala nam zelo priljubljenega rojaka Johna Rus. Kot večletnega slovenskega gostilničarja v Indianapolis, Ind., ga je vse občinstvo spoštovalo kot dobrega, poštenega moža. Bil je v nagli bolezni pljučnici. Sprevideli je bil s svetimi zakramenti in je umrl dne 14. avgusta v najlepši starosti 33 let. Doma je bil iz vasi Cerov log •faife St. Jernej na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo z dvema nedoraslima otrokoma in 4 brate in več drugih sorodnikov. Kot vsak dober oskrbnik svoje družine tako je bil tudi on član več in to treh podpornih dru-■štev in sicer je bil član dr. sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J., član dr. sv. Barbare št. (postaja) 68 v lndianapolisu in član društva sv. Družine št. 151 K. S. K. Jednote. Omenjena društva so se udeležila polhoštevilno pogreba, ki se je vršil dne 16. avgusta z mašo zaduš-nico in mu je igrala slovenska godba pod vodstvom Johna Radeš. O kako ganljivo je bilo videti, ko so se vsa društva z zastavami pomikala po ulicah in spremila rajnega sobrata k večnemu počitku. Bodi mu lahka tuja zemlja! Žalujoči soprogi bode v ve-dni spomin.
Društvo sv. Družine št. 151 K. S. K. J. izreka žalujoči soprogi in ostalim sorodnikom svoje sožalje, rajnemu pa kličemo: Naj v miru počiva daleč v tujini! Mi kot zvesti sobrati omenjenega društva ga bomo imeli vedno med nami v spominu, želeč, da bi se enkrat zopet sešli gori nad zvezdami. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Dragi rojaki, ki še niste pri nobenem podpornem društvu, potrudite se in pristopite prej ko mogoče, zakaj ni-kdo ne ve ne ure ne dneva. Že pregovor pravi: Danes meni, jutri tebi, in kaj naj se stori, ako zadene nemila smrt rojaka, ki ni pri nobenem društvu? Nikdo se ne zmeni za takega rojaka. Nasprotno pa, ako j.e član bodisi enega ali drugega društva, do-tično društvo mu vse preskrbi, kar je potrebno za njega. Torej rojaki, ne zamudite te lepe prilike, ki vain jo nudijo dobra podporna društva. Pristopite prej kb je mogoče, da ne bode prepozno. Kličem bratski pozdrav
So. Chicago, 111., 19. avg. — Prosim, gospod urednik, da mi odločite nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Amer. Slovencu, da nekoliko sporočim od naše naselbine v So. Chicagi.
Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Z delom gre tudi dobro, se dela s polno paro, samo kar zŠŠSužimo, moramo zopet kompani-jam nazaj dati, ker nas ta grdi trust tako imenitno in neusmiljeno dere. Pa saj berem v Glasu Svobo&e in v Pro-' letarcu, da bojo kmalu baroni sužnji in mi njih bossi. Pa ne vem, če se bo to zgodilo, dokler bojo gospodje po Chicagi tisti njih list trosili med narod in narod slepili. Ne bom delal reklame v tem, ker se mi ne vidi vredno, ampak toliko na znanje Slovencem in Slovenkam širom Amerike: Berite list, kateri koristi vam 'in vaši mladini, in ta je Am. Slov. Ta je edini list za slovenski narod. Vsak hišni oče naj si ga naroči in sem prepričan, da bojo tudi njegovi boarderji naročili se na njega, ker stane samo 2 dolarja na leto in dvakrat na teden izhaja. Zatorej naročajte se na ta slavni list, ki že izhaja nad 21 let.
Prosim, gospod urednik, da mi o-prostite, ker se malo predolgo mudim z mojim dopisom. Imam še eno glavno stvar sporočiti.
Naša slavna slovenska godba "Zvezda" v So. Chicagi je priredila veliko vrtno veselico 17. avg. Res ponos nam, ker imamo tako lepo izvežbano godbo v So. Chicagi. Zares so nas veselili na ta dan, 17. avgusta, ker so take lepe komade igrali, da je bilo veselje poslušati. Godba "Zvezda" je povsod spoštovana. Kot sem opazil drugo godbo iz East Chicage, White Eagle, so tudi oni lepo igrali, ampak godba "Zvezda" še lepše igra. To se je na veselici videlo, ker se je prav dobro obnesla. Zatorej slovenska godba "Zvezda", le naprej za vašim ciljem neustrašeno! Bog vas živi, slovenski godci v So. Chicagi, 111.!
In pozdravim vse bralce in bralke tega lista, in vam, gospod urednik, o-bilo uspeha!
Frank Gorenc, zastopnik A. S.
Koliko žena si z delom služi kruh?
V današnjih gospodarskih razmerah je vedno več žensk prisiljenih služiti si svoj vsakdanji kruh z delom v obrti, industriji, raznih službah itd. Na prvem mestu stoji v tem oziru Rusija kjer je krog 11 milijonov žensk v raznih pridobitnih poklicih; potem slede Nemčija z 9.493 milijona, Avstro-Ogr ska z 8.570, Anglija s 5.330, Italija i 5.309, severnoameriške Združene države s 5.248, Francija s 4.693, Švica z 1.557, Japonska z 1.352, Belgija z 0.948, švedska in Norveška z 0.829, Holand ska z 0.433 in Danska z 0.352 milijona
ZASTOPNIKI "A. S." ,
ki imajo pravico pobirati naročnino za list, oglase, tiskovine in knjige, ter vse druge v našo stroko spadajoče stvari. Jenny Lind, Ark.: John Er^en. Denver, Colo.: Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo.: Jac. Kenda. Pueblo, Colo.: Mrs. M. Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Jac. Juvančič. Springfield, III.: John Peternel. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Wenona, 111.: Val. Ambrose. Waukegan, 111.: Math. Ogrin. Gary, Ind.: Peter Ruppe. Indianapolis, Ind.: Frank Baudek. Kansas City, Kans.: Geo. Veselich. Pittsburg, Kans.: Anton Skubitz. Calumet, Mich.: John Gosenca. Ironwood, Mich.: Mih. J. Maurin. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Manistique, Mich.: Geo. Balkovec. Albany, Minn.: And. Malley. Biwabik, Minn.: Math. Tometz. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Frank Peterlin. Minneapolis, Minn.: John Strauss. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Tower fn Soudan, Minn: John Lov-shin.
St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. E. Helena, Mont.: John Sašek. Little Falls, N. Y.: Frank Boštnar. Oregon City, Ore.: Chas. Blatnik. Cleveland, O.: (za N. E.) Jos. Rus Newburg in Collinwood, O.: John Lekan.
Bridgeport, O.: Jos. Hočevar. Barberton, O.: Mih. Zeleznikar. Lorain, O.: Jos. Perušek. Suthers, O.: Anton Zakrajšek. Youngstown, O.: John Jerman, Allegheny, Pa.: John Mravintz. Broughton, Pa.: Anton Petrovčič. Forest City: Chas, Zalar. Houston, Pa.: John Pelhan. Johnstown, Pa.: And. Tomec. Pittsburg, Pa.: Nick Prokšel. Rankin, Pa.: Jos. Kerstolič. Reading, Pa.: Peter Chernich. Steelton, Pa.: Mart. Butala. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Willard, Wis.: Frank Perovšek. Sheboygan, Wis.: Jacob Prestor. Rock Springs, Wyo.: John Koshir. Black Diamond, Wash.: Rev. Al. Mlinar.
Valley, Wash.: Miss Mary Torkar. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Rojaki!
Kjer se nima naš list zastopnika, prosimo, da se kdo ponudi, ki bi za-topnfstvo pHVzei. Sicer pa sme vsak pošten in zanes-
ljiv rojak prejeti naročnino in isto poslati nam.
Kdor ni naš zastopnik, pa nam pos-lje pet novih pol ali celoletnih naročnikov, dobi v nagrado lepo masno knjigo, ali se mu pa podaljša naročnina za pol leta.
ZA
Zavarovanje
proti požaru,mali in velika posojila pojdite k
A. SCHOHNSTEDT &G0.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387.
w. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Zoper krč v želodcu
katerega povzroča driska— vzemite
Severovo Zdravilo Zoper Drisko
(Severa's Diarrhoea Remedy)
ter ne uživajte drugega prvi dan, nego tople vode. Ta način je zelo uspešen. Poskusite ga in prepričajte se. Cena 25 in 50 centov.
Za rane in odrge
za ureze in ozganine, boljšega nego je
ni
TR0ST & KRETI
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SMO0*
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" * Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, 4

Anton Košiček
Slovenski sostilniitf
Fri meni j« redno najre£ in najbolj!« pijače.
"Tonfek Is 0. K*
X. W. Pkon« 1S97 11(1 K. Br'tadway. J0H,f
Metropolitan Drug Stere
N. Chicago & Jackson SU.
Slovanska lekarn
+ JOHNSONOVl f
'BELLADONNA* QBL®
SJiB«rm T C -
sevMMjaw	----, „---
twoKsn	njubw « no«-
BCLESH v KOLKU	MUCONJU . ilVUW *
ca&HH•	vmtf: csass mt rcvKAua*. iwrtiu holajouU
OTRPLOSTI HSC	BOLESTIH » LBJW
3LABCTNBM KRSU	BOLESTIH » WW HUW KA&JO
j. p. k^g-*
Ob» telefon itev. 8
Lesni ♦*»¥*»*trgevec-
Clinton in Dttplaine* Stt.
N. W. Phone 809.
MIHAEL
SLOVENSKI GOSTILNlC^ Cor. Ohio in State Sts. Jo^
J. C. Adler & $
priporoča rojakom troi'
Mesnica . j|!
Tel. 101
Severovo
Zdravilno Mazilo.
(Severa's Healing Ointment)
To mazilo ima na stotine u-porab. Imejte ga vedno pri roki. Nekdaj ga boste rabili. Cena 25 centov.
Nosni katar,
senena mrzlica in prehlad v glavi se takoj vdajo učinkom
Severovega Mazila Zoper Katar
(Severa's Catarrh Balm)
Poskusite ga. Ne bo vam žal. Cena 25 centov.
V lekarnah ali od nan.
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Vsem Slovencem in Hrvatom
ročam mojo gostiln0 ,)
"HOTEL FLAJNI"
3329 PENN AVENU®
v kateri točim vedno »Y PIVO, ŽGANJE, VINA iN
VRSTNE DRUGE Pti^i
Priporočam se cenjenemu najobilnejši obisk. — Vsl .0jli' in neznanci vedno dobro
NA SVIDENJE' P. & A. Phone 351-vV"
Geo. Flajnik, \if-
33» Fmu Avt, F,tt#
mmsiBBEm
I Oscar J. Stepen
Bob. Mt ln »M B^'ol* *
JOLIET, IL.LI* G
1 jjL^rNrx r ITVOT.AJ*'
jI---—r;
Kupuje in prodaja
v mestu in na deieh.	. pf
Zavaruje hiše in	f°
ti ognju, nevihti	^ i žkodbi. . , enje Pr Zavaruje tudi
nezgodam in bole*"'1*	„ot»r
! Izdeluje vsakovrstna
sko stroko spadajoč«
Govori nemiko

—	Ameriški Slovenci na katoliškem shodu. Ljubljanski "Slovenec" poroča: Kakor čujemo, bo na katoliškem shodu v Ljubljani tudi zastopstvo Slovencev iz Amerike. Upati je, da pošljejo svoje zastopnike tudi Slovenci >z Egipta. Tako bodo zastopane tudi vse slovenske naselbine. Shod bo od dne 24. do 27. t. m.
—Katoliško učiteljsko "društvo. "Hrvatska Škola" s sedežem v Pazinu bo "tlelo o priliki slovi-hrv. katoliškega kongresa svojo glavno skupščino v Ljubljani. Po kongresu namerava istrsko katol. učiteljstvo prirediti izlet k 'Mariji Pomagaj" na Bt*ezje, v Vint-gar, Bled in Bohinj.
—	Strašna nevihta. Dne 27. julija Popoldne okrog pete ure je divjala
.strašna nevihta po šentgotarski, zagorski, kolovraški, svetogorski in šent-'amberski župniji. Toča je sula, da je bilo groza. Trikrat je začela in tako uničila še to, kar ni končalo vedno deževje.
—	Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v Domžalah dne 7. kimovca.
—	Na kranjski kmetijski šoli na Gr-mu se prične celoletna in zimska šola meseca novembra. Za kranjske mladeniče je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K, v zimskem tečaju pa 150 K.
—	Velikanski obisk v Postojnski jami. Dne 3. t. m. so pripeljali posebni vlaki velikanske množice občinstva v svetovno znano jamo Postojnsko na ^'otranjskem. Parnik iz Benetk je miel 960 tujcev, parnik iz Portorose 620- Dunajski posebni vlak 846, iz Opatije 1200, iz Trsta 1920, iz Celovca 670, iz Reke 1100, iz Pulja 590, iz Ljubljane 962 in še mnogo drugih vlakov, tako da je presegalo število obiskovalcev 11,000. V notranjih jamah je vladal tak naval, da se je le polagoma moglo priti naprej. Ob bajni razsvetljavi je vladalo najboljše razpoloženje, za kar je skrbela v prvi vrsti ta-mošnja godba, izvrstna jamska restavracija in kavarna. Jamska pošta je imela velikansko opravka, zakaj oddanih je bilo nad 50,000 razglednic. Marljivo sestavljena reklama, ki je bila razprostrta čez celo monarhijo, se je torej izborno obnesla, kar dokazuje veliktHwki-^biak, in je ta. 5LRrvi vrsti zasluga, neumorno delavnega oskrbnikagosp. Andreja Perko. Tudi želez-
iska uprava na postaji je izborno runkcijonirala in Se je obrat brez vsakih zamud izvršil.
—	Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg. Kapjam: pranc 2itnik, kaplan v Mo-Kronogu, v Ljubljano za kn.-šk. tajni-
Jernei Pavlin, kaplan v Cirknici, J* prefekta v zavod sv. Stanislava; n- fklIlj iz Loškega potoka v Rib-!co; A. Znidaršič iz Zagorja ob Savi stan log; Leopold Turšič iz Vrhni-e v St. Vid nad Ljubljano; Franc z Bleda na Vrhniko; Ivan Pri-nar ,z Zagorja ob Savi na Vrhniko; .'ojz.j Lunder iz Žužemberka v Sred-jo vas v Bohinju; Franc Lončar iz • Ine Peči v Št. Jernej; Ivan Drešar iz t J,enieja v Staro Loko; Ivan Noč
—	irebnjega v Staro Cerkev; Ivan
vik °d Sv' Križa Pr' Litiji za kapit. Su .rja.v Novo mesto; vikar lCarol ud • 1Z Novega mesta za župnega Pravitelja na Goro pri Idriji; župni
Idr 'Vlte'J Franc Ze«a z Gore nacl 1J° za kaplana v Dol. vas; ekspozit
njem Rupnik °d Ev. Jošta nad Kra-iič i la k"rata na Erzelj; J°S'P Anna fatina l)ri Kranju za ekspozita vic	' Marti" Dimnik iz Hreno-
^Smartia pri Kranju; Ivan Ko-Kn • 17' Sreldnie vasi v Bohinju v b r Mat«j Koželj s Krke v Do-Men " Valcntin Jerše iz Polja« v
žtm gLS'	Dagarin iz Ribnice za
Jan83 U1)ravitelja v Spodnjo Idrijo; nii Ti Mrak' župni upravitelj v Spod-
Idriji,
za župnega upravitelja na
^ediiie; Jan Pogačar iz Šmartna pri Kov'1-2!Ž"pn' uPrav'telja na Dobovec; -Pri L- •®rnej iz St. Vida v Šmartno v t • J°S'P Gostiša iz Trnovega Klavž• k St Vid Pri Zatičini; J.
žogala T Skodjana v VO v r ■ . n0VCga "a N0tr" V Tn,°" Konri ani; lvan JakHtsch iz Koč. v Vni. za ekspozita na Zdihovo.
* 88.: dr. Andrej -lava prefekta v zavodu sv. Stani-novnm s.e'"eni*ki duhovniki, oziroma ' W kaplani: Fr. Hiti v Savi * i -Van Kete v Zagorju ob Fr. pfajfurJ Martinčič v Hrenovicah,

.°točnik v
na Veliki dolini, Rudolf anj... Mokronogu, Jak. Siraj v cijanu ' .g<?ri- Matija Škefbec v Skoti č v A)n.Mokronogu, Franc Šušter-Kri£u •e,ni' Josil' B"lovec pri Sv, r,,„. ,1>n Litiji, Franc Gabrovšek v
kCP^Anton Hafner v
Zužember-
Fr Ti	*4n»»ci v
Kokel' °en'grnan v Hrenovicah, Fr. vačič vV./^K01')u ob Savi, Franc Ko-v . -"škein potoku, Franc Pavlic <hi, M 1 Gabrijel Petrič na Ble-jav *v Vllfan v Cirknici, Janez 2er-
2«anjar v Tivn'ku "a Koč" I8"acii
trnovem na Notranjskpm.
mi ^'"nTna ,kosa- V Ljubljani je u-
nova vel'L-UC1Ja Kopač ll Smtjhel-g ' "ka dobrotnica Viuccncijeva
družbe. — V deželni bolnišnici je u-mrl posestnik Janez Sešek s Holmca. —Na gradu v Bistri je umrla grašča-kova vdova ga. Marija Galle, rojena Mayer, stara 79 let. — V deželni bolnišnici je umrla gdč. Frančiška Jane-žič, nadzorovalna dama pri društvu "Mladika". — V Ljubljani je umrla soproga trgovca g. Josipa Petkosiga, ga. Ivana Petkosig. — Umrl je nadalje v Ljubljani g. Frančišek Lavrič. — V Žužemberku je umrla ga. Josipina Kuessel, c. kr. davkarja vdova in mati c. kr. sodnika v Žužemberku, stara 68 let.
—	Č. g. Janko Marenčič umrl. Dne 4. avgusta je umrl v Kranju knezoško-fijski dvorni kaplan č. g. Janko Marenčič. šele v 35. letu svoje dobe. Bolehal je že več let in imel tudi srčno hibo, ki je povzročila njegovo nenadno smrt. Pokojnik je bival zadnje mesece kot rekonvalescent pri svojem bratu g. Rajmundu Marenčiču, trgovcu in hišnem posestniku v Kranju.
—	Ukradene cerkvene posode najdene. Lani je bilo vlomljeno v mnoge cerkve na Kranjskem, v Trstu in Pri-morju. Dva izmed trojice, ki je te vlome izvajala, so novembra prijeli na Otočah na Gorenjskem ter sta bila kasneje obsojena vsak na 15 let težke ječe. Tretjega, ki ima med rokovnja-či priimek "Copernik", še niso dobili. Ta trojica je dne 28. oktobra 1. 1. o-kradla tudi cerkev v Spod. Logatcu in ukradene predmete neznano Jcje skrila. Sedaj so te cerkvene stvari, in sicer: dva keliha s patenama, eno majhno srebrno posodo in par drugih stvari v skupni vrednosti 675 K našli v kupu kamenja pri železniškem viaduk? tu v Raskavcu (med Logatcem in Verdom). Keliha sta zlomljena in stlačena.
—	Požar v Gameljnah. — Človeške žrtve. V nedeljo, dne 3. t. m., ob četrt na 12. uro je nastal nenadoma požar v Zg. Gameljnih pri Janezu Kre-garju, podomače Matevževcu, ki je zahteval človeško žrtev. Vnela so se tudi sosedna poslopja Medvešeka in Pavlina, in le malo je manjkalo, da ni postal požar enak tomačevskemu. Domače gasilno društvo je bilo takoj na mestu ter pričelo reševati na najbolj hevarnem kraju. K sreči je bila noč mirna in brez vetra, sicer bi bili vsi napori ene same brizgalne brezuspešni, ker se poslopja takorekoč drugo drugega tiščijo. Domače gasilno društvo se je lotilo naj prvo reševanja živine.^ Živino, dasiravno je bilo že vse okrog v plamenu, se je posrečilo rešiti; pač pa so morali pozneje dve kravi zaklati. Brat hišne gospodinje, star 60 let, je ležal z gospodarjem na hlevu. Ko je izbruhnil ogenj, se je gospodar umaknil s hleva; na ženinega brata, ki je moral gotovo trdo spati, je pa v razburjenosti pozabil. Ko so prišli gasilci, je bilo že prepozno. Ogenj ga je prehitel ravno, ko sg je hotel vzpeti po lestvi na tla. Našli smo ležečega z glavo naprej ob zidu na hlevu. Bil je popolnoma spečen. Na pomoč so prihitela tudi gasilna društva: Št. Vid s predsednikom Kranjske deželne gasilske zveze, Tacen z županom A. Tršanom, Ježica, Vižmarje, Gunclje, Črnuče in Nadgo-rica, na čelu jim načelniki. S tolikimi brizgalnami se je ogenj hitro omejil. Sosedna gasilna društva so odkorakala ob pol 3. uri zjutraj. Proti jutru se je požar zopet ponovil; domače gasilno društvo je ostalo na pogorišču in ob deseti uri dopoldne še prav pridno gasilo. Ranjenih in opečenih je bilo 7 gasilcev, med njimi dva precej nevarno. V deželno bolnišnico v Ljubljani so pripeljali oba nevarno opečena posestnika 671etnega Janeza Kregarja in 621etnega Janeza Pavlina. Oba sta opečena na glavi, rokah in nogah.
—	Nesreča v Zagorju ob Savi. Dne 1. avg. okrog 6. ure popoldne se je peljal z rudniškim vlakom, ki vozi premog na postajo v Zagorju, kurjač Topliške steklarne Janez Kolenc proti Toplicam. Ko je vlak privozil blizo Kolenčevega stanovanja, je isti skočil s takoimenovanega limita tako nesrečno, da je prišel pod vlak, ki mu je desno nogo do kolena na dva dela raztrgal in zlomil. Ponesrečenemu Ko-lencu je dal prvo zdravniško pomoč g. dr. Zamik, nakar je bil prepeljan v deželno bolnišnico.
—	Iz Kranjske gore. Dne 28. julija se je vračala po popoldanskem pouku 91etna deklica Marija Kralj iz Srednjega vrha pri Kranjski gori iz
I šole domov. Med potjo jo je dohitela ' nevihta. Dekletce je bilo žrtev strele, katera ji je pretrgala nit mladega življenja.
ŠTAJARSK0
—	Vremenske katastrofe. Iz Ljutomera, 4. avg.: Pretekli teden smo imeli zopet veliko povodenj vsled narasle Ščavnice in njenih dotokov. Bila -io vsa polja ob potokih pod vodo nekaj dni. Žito je plavalo po vodi, nekemu posestniku je odnesla voda nad 100 križev žita. Poljski pridelki, zlasti krompir, so niieni. Spoznali smo zopet potrebo regulacije naše Ščavnice. V trgu itnatno že elektrarno, telefon, iu v kratkem še brž dobimo vodovod, a o regulaciji ščavnice še ni
duha. Ali so Slovenci res dobri samo za to, da plačujejo davke?
—	Velik požar. Dne 2. avgusta popoldne proti večeru je upepelil požar vasi Pangerce in Gornje Jablane v cirkovški fari. Nastal je požar v Pun-kercili, odkoder se je razširil na Jablane vsled hudega vetra. Pogorelo je 25 posestnikov. Zažgali so baje otroci s cigaretami. Škoda je velikanska. —O tem se še poroča: Ogenj je nastal okoli 5. ure popoldne v parni posestnika Jerneja Unuka v Pongercah. V trenutku je bilo celo gospodarsko poslopje v plamenu in močen veter je ogenj razširil na vse sosednje hiše in je upepelil v tej vasi 11 poslopij. Veter je zanesel gorečo slamo v sosedno vas Gornje Jablane, katera je bila v par minutah v ognju in uničeno je bilo 12 poslopij. Škoda znaša blizu 200,-000 kron in zavarovalnina še polovico škode ne bo pokrila. Zgorelo je vsem vse seno, snopje, slama, veliko zrnja, gospodarskega orodja. Noben ponesrečenec nima kaj živini dati, marsikateri tudi ne lačnim otrokom. Jerneju BeranLču je zgorela ena svinja, poldrugo leto stara telica in dva vola, vsem pa skoraj vsa perutnina. Strojni zadrugi cirkovški, katera je ravno mlatila v Gornjih Jablanah, je zgorela mlatilnica in uničen je motor. Požarne brambe cirkovška, šentlovrenška in druge so z vso požrtvovalnostjo gasile. Tudi vojaki-pijonirji, - kateri so ravno pripravljali prostore za vojaško streljanje, so neumornp delali.
—	Dr. Štrekljev naslednik na graški univerzi. "Slovenskemu Narodu" poročajo iz Gradca: "Filozofska fakulteta graške univerze je poslala že pred dalje časom na učno ministrstvo soglasno sprejet sklep, s katerim predlaga za izrednega profesorja slavistike kot naslednika profesorju dr. Štreklju na prvem mestu dr. Nachtigalla, na drugem mestu pa dr. Kidriča." Dr. Nachtigall in dr. Kidrič sta sicer že spravila več svojih spisov v javnost, vendar ne vzbujata nobenih posebnih pričakovanj. V primeri z dr. Breznikom sta prava znanstvena palčka, toda dr. Breznik ne bo prišel v Gradec, ker je — duhovnik!
—	Smrtna kosa. V Ljutomeru sta umrli ga. Ana Lašič, soproga kolarja in ga. Terezija Šoštarič, vdovljena Tratnik. — V Breznici pri Brežicah je umrla Ana Lepšina, marljiva in poprej krepka kmečka mladenka. Za-vratna bolezen jo je nenadoma položila na mrtvaški oder. — V Leskovcu pri Ptuju (Strmec) je dne 27. julija u-mrl, spreviden s svetimi zakramenti dolgoletni cerkveni ključar Anton Potočnik, Še v soboto se je odločil, da pojde v ponedeljek iskat zdravja k u-smiljenim bratom v Gradec. Pa že v nedeljo zarano je ob eni odšel, pa ne v Gradec, ampak v večnost. — V La-žišah pri Laškem je umrl Janez La-pornik, star 53 let. — Na Vidmu ob Savi je umrla gospa učiteljica Klotil-da Aparnik, rojena Tramšek. — V Ho-čah pri Mariboru je prominula deklica Marija Ačko. — Na Gomilskem sta umrla posestnik J. Boldin in osmošo-lec Krištof Lončar. — Na Dražen-bergu pri Sv. Ani na Krembergu je umrla posestnica Marija Holer. — Pri Sv. Marjeti ob Pesnici pa je prominul bivši posestnik Janez Potočnik, star 82 let.
slovenski kandidati pa po 330 glasov. Slovenci so potisnili tedaj obe italijanski stranki v ožje volitve. Za Slovence, ki so nastopili prvič, je to izreden vspeh. Pri ožjih volitvah odločujejo sedaj oni. — Domnevanje, da bo v ve-leposestvu potom kompromisa prišel v zbornico dr. Gregorčič, se potrjuje. "Slovenski Narod" od dne 1. avgusta poroča, da se je že storil tozadevni kompromis, ter je dr. Gregorčič ponujam mandat sprejel.
— Protestni shod proti Wieserju. Gorica, 4. avg.: Včerajšnji protestni shod Zveze jugoslovanskih železničarjev proti postopanju jjpriškega posta-jenačelnika na državnem kolodvoru Wieserja je bil nepričakovano obiskan. Represalije Wieserja in znani odlok tržaškega železniškega ravnatelja Ga-lamboša niso nič izdale. Ko je predsednik Škerjanc iz Trsta shod pri "Zla tem Jelenu" ob 5. uri popoldne otvo-ril, je bila dvorana prenapolnjena. Predsednik in tajnik sta med živahnim odobravanjem in klici ogorčenja proti postopanju Wieserja obširno pojasnjevala delovanje imenovanega, ki v zmislu nemškega Volksrata z vsemi sredstvi uganja nemško propagando. Zapostavlja in izpodriva brez pravega vzroka slovenske uslužbence in jih nadomešča z Nemci, zlasti iz Koroške in Štajerske, ter tako ne deluje kot ne-pristransk načelnik, ampak kot izvrš.e-vatelj nemško-nacionalnih naklepov, pri čemer uživa Wieser vso potrebno zaslombo od zgoraj. Zadnji čas postaja njegovo postopanje še drznejše in skuša mož z vso silo povečati nemško kolonijo v Gorici. Izvajanja govornikov so izzivala vihar ogorčenja. Govorili so še državni poslanec Man-dič, dr. Peter Medvešček, privatni docent Bogumil Vošnjak in Brandner. Došlo je na shod veliko brzojavk, tudi od državnih poslancev. Shod je sklenil resolucijo na železniško ministrstvo, ravnateljstvo v Trstu in vse pripadnosti, katere poživlja, n&j proti Wieserju energično nastopijo in se je odposlala brzojavka' železniškemu ministru Forstnerju, ki se poživlja, naj Wieserja, ki je postal v Gorici nemogoč, takoj odstrani.

HRVATSKO.
—	Desetletnica dr. Brejca. "Slovenec" poroča: Desetletnico svojega delovanja na Koroškem je praznoval 1. avg. dr. Janko Brejc v elovcu. Čestitkam koroških Slovencev, ki se imajo dr. Brejcu veliko zahvaliti za energično in smotrno narodno delo v teh letih, se pridružuje vse slovensko ljudstvo, ki ve, kako trnjeva je pot, po kateri mora na Koroškem hoditi vsak, kdor želi dobro svojemu narodu. Dr. Brejc pa naj črpa iz ljubezni in spoštovanja vseh Slovencev tudi nadalje pogum za boj zoper krivice, ki jih trpi slovenski narod na Koroškem tako od srditega nemštva kakor od c. kr. vlade. Per aspera ad astra!
—	Nemška nestrpnost. V divnem našem Jezerskem na severni strani Grintovca, kjer je prebivalstvo izključno slovensko, se zbira vsako leto večje število odličnih čeških letoviščni-kov. Ta našim domačinom zelo naklonjena češka kolonija ima v glavni gostilni svojo spominsko knjigo, kamor se gostje po vsej pravici češko vpisujejo, To pa ni bilo prav nekemu mogočnemu fotografu iz Celovca (menda sliši na ultra germansko ime Sciborski), dasi je prišel na Jezersko radi kupčij. Izčrtava! je v spominski knjigi češko pisano bivališče Praha in pristavil nemški kulturi primerno pripombo: "Zur Erinnerung an die sch... ste Partie in meinen Leben, — nur fort! Gott soli dem Mensclien alle Sprachen geben, dem, der nicht sla-visch spriht in diesen Ort." Zakaj išče tak človek zaslužek med Slovani?
N. W. Phone 135
Chicago Phone 2400
JOS. J. PLESE
Mesnica p Grocerija
911 N. Scott Str. Joliet, Illinois
se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.

Postrežba tiajbolja.
Dobro došli!
Vabilo na Veliko Slavnost
— Metoda pri nas. Pod tem naslovom piše sarajevski "Hrvatski Dnevnik" na uvodnem mestu o kričečih krivicah, ki se gode zlasti Slovencem in Hrvatom na šolskem polju. Zaključuje pa takole: "Pri takih šolskih razmerah — a enake vladajo na. vseh poljih državne uprave — in z ozirom na postopanje avtonomnih oblasti na Koroškem, Štajerskem, v Trstu in Istri, dalje z ozirom na okolnost, da so naši parlamenti v Hrvaški in Slavoniji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Istri popolnoma zaprti, t ozirom na vse ono, kar se doli pri nas počenja in kako se z nami postopa, — z ozirom na vse to je razumljivo razpoloženje našega naroda — vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. To razpoloženje se da označiti z nezadovoljstvom na najvišji stopnji, in to nezadovoljstvo bo nehalo šele tedaj, ako se napravi konec absolutizmu, ki visi nad temi narodi, konec proti njim izvrševanim nasiljem, konec zanemarjanju njihovih kulturnih in materielnih interesov, konec kršitvam zakona in prava proti njim, konec njihovi podrejenosti drugim narodom, konec njihovemu suženjstvu. Ni dovolj, da se z enim ali drugim dejanjem pokaže prijaznost na sproti poedincem ali posameznim skupinam, posameznim krajem ali deželam. Nujno je, da se zadovolji cel narod z izpolnitvijo njegovih popolnoma opravičenih zahtev."
— Volitve na Goriškem. Dne 1. avgusta so sc vršile volitve iz skupine mest in trgov. Na slovenski strani, kjer je 1 poslancc iz te skupine, je izvoljen liberalec, odvetnik dr. Pod-gornik. Protikandidata ni imel. — Na italijanski strani, kjer se volijo štiri poslanci, je prišlo do ožjih volitev. Italijanski liberalci so dobili okrog tisoč glasov (1006—974), italijanski krščanski socijalci okrog 700 (667—666),
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postrežem in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
-ki jo pr&redi-
Slovensko Žensko Kat. Podporno Društvo
MARIJE POMAGAJ
št. 119 K. S. K. J., Rockdale, 111., ob priliki
g
Blagoslovljenja svoje nove zastave
K tej izvanredni slaynosti so vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz Jolieta in okolice. Blagoslovljenje se bo vršilo v
Nedeljo dne 24. Avgusta, 1913
pri deseti sv. maši v
Cerkvi sv. Jožefa v Jolietu.
Popoldan priredi društvo veselico s plesom in dobro zabavo r Mavričevi dvorani v Rockdale, 111.
K obilni udeležbi vabi odbor.
VSI DOBRODOŠLI!
Znak čistoče
BUTTER
KRUST KRUH
Znak
dobrote
Domača pekarija, kjer se peče kruh, kakor ga "mati" peče.
Bu^erVorasl Dobite ga v vseh boljših prodajalnah
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiini|
Kadar se mudite na vogalm | Ruby and Broadway ne | pozabite vstopiti r
mojo gostilno |
kjer buite najbolje poiteeieni. Fino pit«, najboljša vina in modke. =
Wm. Metzger |
Buby mnd Brtaduay JOLIET j lllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIU^
Anton Bukovitz,
3400 Kosciusko St., St Louis, M«.
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilmeta številu posetite ko se mudite r mof okolici.
SLA.VNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepiilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, lit
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 341
Aiuerikanski Slovenec
Ustanovljen !. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOTENSKO-AM. TISKOVNA DMA.
Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOMEDAR.
24.	avg. Nedelja	Jarnej, apostol.
25.	Pondeljek Ludovik, kr.	
26.	" Torek	Cefirin, papež.
27.	" Sreda	Srce Marijino.
28.	" Četrtek	Avguštin.
29.	s ," Petek	Obglav. Janeza K
30.	" Sobota	Roza Limanska, d
SV. VERA SE JE HITRO RAZŠIRILA, AKORAVNO ČLOVEŠTVO LE NERADO SPREJEMA NOVE NAZORE.
(15. nedelja po binkoštih.)
Vsakemu je znano, kako neradi sprejemajo ljudje nove nazore in kako radi se drže starih priljubljenih navad. Ljudje se še celo občekoristnih iznajdb le polagoma in z nezaupanjem poprimejo. Starejšim ljudem je še mej našim narodom — na primer — jako dobro v spominu, s kolikim nezaupanjem so se ljudje poprijemali železnice. Krivico pa bi delali našemu narodu, ako bi menili, da je le ta tako nazadnjaški. Ljudje so v tem oziru vsepovsod jednaki. Vsak dobro ve, da so angleži jako napreden narod in vendar so bili tudi ti glede železnic jako nezaupni. Ko je Stephenson pojavil trditev, da se bo moglo z železnico še enkrat hitreje voziti, kakor z najhitrejšim konjem, mu nihče ni hotel verovati in njegovo trditev so tudi merodajni krogi zavrgli kot nesmisel. Sicer jako ugleden strokovnaški list "Quarterly" je takrat pisal takole: "Kdo bi se mogel znebiti bolj nespametne misli kakor je ta, da bo železniška vožnja še enkrat hitrejša od navadne poštne ' vožnje? Upamo, da zbornica nikdar ne bo sprejela predloga, ne da bi določila, da je vsaka vožnja, ki je hitrejša nego devet milj na uro prepovedana." Stephensona so zasmehovali kot sanjača in norca. Ta zgled nam je dokaz, kako rado se pro-tivi ljudstvo bodi si tudi obče koristnim novotarijam. Ako se pa svet pro-tivi novim rečem, ki so občno koristne, koliko bolj se je moral protiviti veri, ki je vsebovala toliko skrivnosti, i:i C!u l ki pokvarjeni naturi nepri-kladnih zapovedi in prepovedi. Nikar se ne motimo in ne mislimo, da se je človeštvo spreobrnilo popolnoma po naravni poti, ne, marveč reči moremo z besedami sv. pisma: "Ta sprememba pride od desnice Najvišjega."
Celo zmote, krivi nauki se morejo razširjevati le z največjim trudom in naporom. To vedo najbolje začetniki krivih ver sami. Nasprotno pa vidimo, kako čudovito naglo se je raz-širjevala naša vera, ki zahteva toliko zatajevanja, toliko žrtev. Vrhu tega se je to zgodilo z neprimernimi, da, učinku ravno nasprotnimi sredstvi. Ako pogledamo krive vere, njih začetek, napredek, njih zgodovino, tedaj vidimo, da so te omejene le na kak narod. kako kraljestvo, da so trajale le nekaj časa, par stoletij, akoravno so jih podpirala najvspešnejša sredstva. ' Poglejmo n. pr. protestantizem. Razširil se je, ker so njegove zapove-
di lahke, in se laskajo človeškim strastem. Ker je dovoljeval ugrabiti cerkveno premoženje, so se ga denarja lakomni vladarji poprijeti z obema rokama, da so mogli spraviti premoženje cerkva, samostanov in pobožnih ustanov v svoje žepe. Tudi ljudstvu je u-gajal krivi nauk, da so dobra dela nepotrebna, da zadostuje vera. Ko je poslušal nekdo protestantske prve predikante, ki so pridigali, da se ni treba več postiti, da ni treba več moliti in hoditi k Spovedi, tedaj jim je rekel: "To je pa res nekaj dobrega. Ako bote tako učili, bote lahko vlovili v svoje mreže ne le ene, marveč dve Nemčiji." Razširjevanje protestantiz-ma so podpirali vladarji in tiskovine. Vsih tih pripomočkov katoliška cerkev ni imela. Več ji je nasprotovalo in vendar si je osvojila celi svet.
Poglejmo še dandanes misijone. V devetnajstem stoletju so porabili pro-testantje nad $30,000,000 za misijonske namene in tiskovine. Kje je vspeh? Še od daleč se ne more meriti z vspe-hi katoliške cerkve.
Ob koncu 18. stoletja se je nekaterim učenim, a nevernim ljudem na Francoskem zdelo odveč, da je razširilo dvanajst priprostih mož krščanstvo po celem svetu in sklenili so z učenimi razpravami in govori pokončati to, kar so razširili po celem svetu apostoli. Zama^! Cerkev še stoji!
Leta 1889 so porabili protestantje 47 milijonov za misijone, katoliška cerkev pa le približno osem milijonov. In vendar so imeli katoličani večje in trajnejše vspehe. Ali ni tudi to zopet dokaz, da zaliva in blagoslavlja setev nebeški vrtnar? Ako pa on to dela, mora biti ta setev res dobra. Drži se torej te njive, na kateri raste kruli življenja!
e REV. JOS. POLLAK.
KAKŠNA NEBESA IMAJO V SO-
CIJALISTIČNI DRŽAVI.
Zavrtnik, chicaški nadopičar je v Gl. in v Proletarcu že mnogokrat opi-saval srečo, ki jo bodo delavci uživali v socijalistični državi. Oh to bodo nebesa, le denar sem, da premagamo prej kapitalizem — je klical. Izkušnje pa uče drugače kakor uči Zavrtnik, ki z obljubami vleče iz žepov lahkovernih delavcev denar za se in svoje pe-tolizce. Nebesa bo imel, ali prav za prav jih že ima le Zavrtnik od delavskega denarja.
Ugledni socijalistični mesečnik'Neue Zeit' (št. 8, 1911) piše: V Avstraliji si je politično delavsko gibanje, ki se je začelo pred 9 leti, priborilo zmago; delavska stranka je zmagala; od aprila 1910 sem je vlada v rokah delavcev; toda ta vlada ravna ravno tako kakor druge stranke. Veliki izkoriščevalni stroj dela kakor prej. Delavska vlada stavi tovarne za orožje, organizirala je nacijonalno vojsko in poslala je ministerskega predsednika z 18 poslanci k svečanostim v Londonu. Med tem pa žive delavci pod starim pritiskom, in jih zapirajo, če "štrajkajo". Pred leti je sedanji vojni minister najjasneje opisal socijalistični program. (Pa se ga seveda ne drži. Ke-dar socijalistični voditeljčki pridejo do polnih jasli, imajo taka nebesa, da vse druge pozabijo. Berger je vlekel iz teh jasli $7,000.00, koliko pa vi delavci?)
Še huje, piše ta mesečnik, pa je v Novi Zelandiji. Tu je delavska stranka odpošiljala že pred 20 leti svoje ljudi v vlado. Zdaj pa ti ministri hodijo angleški vladi v London ponujat vojno ladjo iz delavskih žepov; sedaj štrajk kaznjujejo kot hudodelstvo in v svojih rudnikih izkorišča vlada delavce bolj nego zasebniki; podjetniki se obligatoričnega razsodišča poslužu-| jejo le v namene, da drže plače delavcem kolikor mogoče nizko, dočim vendar vse cene rastejo... Tako nepristranski socijalistični list. Torej do-i bro imajo le socijalistični voditelji na j >troške lahkovernih oskubenih sodru-; gov. Ni čuda, da slovenski socijali-S stični voditeljčki navdušeno kriče: Živel socijalizem! Živela socijalistična stranka! Živeli zavedni in napredni delavci! V srcu si pa mislijo: Bedaki, le pridno dajajte, saj bomo pa zato še bolj slavili vašo kratkovidnost in nevednost!
Socijalisti kot delodajavci.
Oh to bo prijetno v socijalistični državi. ko bodo Ahasveri, Kondez, Zavrtnik in dr. voditelji odkazavali kratka dela in visoke plače. Čujte, kako strašno fletno se godi delavcem v socialističnih konsumnih društvih v Nemčiji.
Javna statistika izpričuje (1908 Reichsarbeitsblatt), da socijalisti niso za delavce v teh društvih uveljavili niti ene socijalistične zahteve: ne 8-urnega delavnega časa, ne počitka ob nedeljah, ne enakopravnosti žensk. Vsakdanji delavni čas v teh društvih je poskočil celo na 16 ur; ob nedeljah so morali delavci delati v več nego 500 društvih.
Socijalistični list "Vorvvaerts" je pisal (12. maja 1909): Delavni čas je v raznoterih trgovinah mnogokrat nenavadno dolg. Uslužbljencev je 1941; od teh jih dela 47 manj nego 60 ur na teden; 636 jih dela od 61—70 ur; 1059 jih dela od 71—-80 ur; 194 pa od 81—90 ur, in 5 jih dela od 91—96 ur na teden. Od 1941 dela jih le 47 po 10 ur; 1894 jih pa dela od 10—16 ur na dan. Manj nego 80 mark na mesec dobe navadno le ženske, a znani so slučaji, da so tudi moški prodajavci usluženi z 69, da celo z 67 markami na mesec in da morajo dati celo varščino. Po posameznih trgovinah se zahteva zelo mnogo od uslužbljencev. Dostikrat je prodajavec v konsumnih društvih pri-moran še svojo družino na pomoč po-
klicati, ki včasih ne dobi za to nobene nagrade. Tudi nekaj za šolo sposobnih otrok dela. Toliko "Vorvvaerts". Naj omenim, da 4 marke so 1 dol. Tudi med socijalisti ni enakosti: voditeljčki delajo manj, zaslužijo pa več kakor njih hlapci. Živel socijalizem! Le pridno prispevajte, da bo Zavrtnik prej vihtel bič nad vami! Živel Zavrtnik!
Onemoglost socijalistov.
Sodrug E. Fischer piše: "Celo socijalistična vlada bi ne mogla, če tudi bi imela za seboj večino ljudstva, mahoma izpremeniti kapitalističnega proizvodnega načina. Socijalistično proizvajanje more priti še le po dolgotrajnem, več generacij trajajočem razvoju. Socijalistična vlada bi mogla pač tak razvoj pospeševati; a ves čas, dokler bi se kapitalistično izdelovanje ne nadomestilo s" socijalističnim, ostala bi kapitalistična družba vkljub socijalistični vladi in parlamentni večini
—	kakor je sedaj v Avstraliji.
Socijalistična vlada bi pa morala kapitalistično vladati, to je: kapitalističnim podjetnikom bi morala dati varščino in garancije, ki so potrebne, da se ohrani delo. Sicer bi s proizvajanjem (delom) takoj prenehali, in kar bi potem sledilo, bilo bi vse drugo, le ne socijalistična družba. (Št. 5 So-cialistische Monatshefte 1912.) Pošteni, odkriti socijalisti trdijo torej, da bo minulo še mnogo rodov, predenj bodo prizorila socijalistom nebesa. Zavrtnik pa slepari in obeta, da bo raj kmalu tukaj, le še malo potrpimo. Seveda Zavrtniku ni treba čakati, on ima že nebesa, v katerih kraljuje z delavskim denarjem; njegovi oslepar-jeni hlapčki pa nimajo drugega nego usta polna slin, ki se jim cede po nebesih, ki bodo prisijala tu na zemlji čez dolgo, dolgo časa, čez.več sto let. Vendar so jim pa tudi sline zelo koristne in potrebne, da morejo bolje prebavljati, če imajo — kaj.
Socijalistični voditelji se vežejo s kapitalisti.
Socijalistični voditelji niso zadovoljni le s prispevki, ki jih dobe od svojih hlapcev, ampak se bratijo tudi z judovskimi kapitalisti.
Časopis D. Arbeiter (Berlin, 18. febr. 1912) piše, da je socijalistično časopisje v Franciji večinoma v rokah kapitalista Rothschilda, da računske knjige socijalistične stranke v Avstriji kažejo sledeče darove:
"Mož v mesecu" 45,000 kron.
"Werter" 47,000 kron.
X. Y. Z. 53,000 kron.
Kdo so ti nepoznati pokrovitelji so-cijalizma? Gotovo niso delavci, ampak judovski kapitalisti. Zato pa se ni treba kapitalistom ničesar bati od strani socialističnih voditeljev, delavcem pa tudi ničesar pričakovati od socialističnih netopirjev. Le pomisli, kaj piše nesebičen socijalist, Dr. L. Quessel: "Desetletja se bo zavlačeval socijalni prevrat in naposled bo ostalo vse pri starem. Smešno je misliti, da bodo socijalisti pohrustali kapitaliste
—	a dočim nas s tem slepe, delati moramo zdaj tako kakor prej. Tudi neprijetna opravila so nam ostala. In kdor noče delati, nima kaj jesti. Tudi bi se mezda ne mogla zvišati v socijalistični družbi. Kar bi kapitalistom vzeli, ne zadostovalo bi niti za pre-osnovo šolstva in za družabno zavarovalnino. Plače bi se najbrže še znižale. Proizvajanja bi ne mogli povečati. kakor si domišljajo socijalistični otročaji. Konec: Družaben prevrat, ki bi delavstvo rešil bede in vsega pomanjkanja, ni drugega kakor "hinavsko slepilo". (Socialistische Monatshefte. No. 18—19. 1912.) Kdor misli, da si bo izboljšal stanje, če bo pri volitvah volil rdečkarja, ta spada med prave bedake, ne pa med razborite glave.
Potovanje v megli.
Socijalisti, vprašajte zvitega Zavrt-nika, po katerem potu bode delavstvo prišlo do zmage! Po katerem, Zavrtnik? Socialist Dr. Maurenbrecher piše, da je socijalistični voditelj zmerom ogorčen in nevoljen nad takim vprašanjem, ker ne more nikdar določno in jasno povedati tega, zato ker
—	ne ve. Vendar pa si zna socijalistični voditelj pomagati iz zadrege in zarezi nad radovednežem: "Kupite si socialističnih knjig in učite se, ker vi nimate še nobenega pojma o bistvu naše stranke" ali pa zakliče: "Vsakdo ki ni idiot (nevednež) in vohunar, vam to lahko pove," toda pravega odgovora ni radovedni delavec še nikdar dobil od takega prešernega zavračila. Včasih se pa govornik z modrim, resnim in pomenljivim obrazom učeno odreže: "Delavstvo bo že vedelo, kaj ima storiti; v odločilnem trenotku nam bo naša preizkušena taktika po-mogla do zmage," ali kaj enakega. Dve, tri, tudi pet let delavstvo verjame takim besedam; naposled pa zapazi vsakdo, da za vsemi temi frazami ne tiči drugega nego — nič. Sami ne vedo, in zato nam tudi povedati ne morejo. Ne vedo, kaj naj store in vsled tega samo besedičijo, a te besede niso drugega nego prazni orehi. (Socialistische ' Monatshefte št. 9, 1911). In vendar so 1. 1910 nemški socijalisti prispevali za svojo stranko 66 milijonov mark. Kaj so dobili za to delavci? Socijali>t Maurenbrecher pravi: nič! Živeli, stokrat živeli slovenski socijalistični voditelji! Znate pa, znate
—	skubsti ljudi! Živeli goljufi!
KAJ RAZUMEJO NEMCI POD BESEDO KULTURA.
no: "Eskimo so jako skromni ljudje, kateri bivajo v nerodovitnih ledenih pustinjah Groenlanda okoli zaliva Melville. To malo pleme, katero šteje le nekaj sto glav, stoji etično na višji stopinji nego mi kultivirani ljudje. Ti krotki zemljani, oblečeni z medvedovimi kožami, nimajo v svojem jeziku nobenega izraza za psovke. Laži, tatvine in goljufije tam ne trpijo. Plen posameznika je lastnina celega plemena. Vkljub tej krotkosti so enega prav milo umorili, kateri je pohtijšaval s svojo lažnjivostjo cel rod. Ako u-mrje porodnica, se otrok izpostavi, ker ni mleka. Starce, kateri ne morejo več dohajati mlajših, izpostavijo na ledenike, da zmrznejo ali pomorijo lastnoročno. Ako kdo zahteva, da ga umore, se smatra za sveto dolžnost, izpolniti mu to željo. Število moških je dvakrat večje nego žensk, in zato ni tam ženskega vprašanja. Najstarejše device so stare 16 let. Postavnega zakona ni, a vendar se živi srečno. Ako se poda moški na lov, si izmenja svojo staro ženo. Boga poznajo malo, docela neznani so jim hudobni duhovi. Ti ljudje, kateri ne znajo čez dvajset šteti, so vešči in pogumni lovci, kateri imajo sebe za višja bitja nego bele ljudi, katere štejejo napol k živalim. Belim ljudem se smejejo, ker gredo s puško na medveda; imajo namreč vsakega za strahopetca, kateri se poslužuje drugega orodja kakor sulice. Za zidanje sneženih hiš je kulturni človek nezmožen, ako mu ne gredo Eskimo na roko. O štetju in o starosti imajo čudne pojme. Nihče noče biti starejši nego 24 let. Imenovanega raziskovalca so šteli za starca 60 let, ker je imel brado. Neka stara ženska je dejala, da mora biti tudi o-na tako stara, ker ji ne teknejo več njene uši. Jedo namreč svoje uši po reku: "Poje naj se, kar ujeda." Tako se je glasilo predavanje Kristjana Leden pred odličnim občinstvom v Bero-Iinu. Ne moremo braniti nemškim od-ličnjakom, da občudujejo ljudstvo, katero izpostavlja svoje - novorojenčke, milo usmrti lažnjivca in mori svoje onemogle starce. Prav nič se ne čudimo, da hvalijo odlični Nemci ljudstvo, katerega dekleta občujejo z moškimi že v 12. letu in katerega možje zamenjavajo svoje stare žene z mlajšimi. Kultuviranim Nemcem moramo verovati, da je na višku kulture ljudstvo, katero nima samo uši, ampak celo s slastjo uživa svoje uši. Ne u-govarjamo odličnim Nemcem v Bero-linu, ako imajo tisto vzor-pleine na Groenlandu za višje nego so sami. In ker vemo, da se Nemci tako radi po-bahajo s svojo doslednostjo, pričakujemo, da bodo vsi nemški listi kmalu polni slavospevov na tista zmagoslavna balkanska ljudstva, katerim so do danes očitali ušivost, umore starcev in zlorabo žensk in deklet. — "Slovenec".
Zadnje povodnji so napravile na O-grskem samo na polju 30,000,000 K škode, ostalo škodo pa cenijo na približno 100,000,000 kron.
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 N. Ottawa Street. Joliet, III.
Glavnica $100,000.00 Jamstva fid $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
Orga
Predi
I,	poi
II.	p< Glavi pom< . jags iuho Zaupi Vrhe
Antoi
g^nuiiiiiuiiiimiinnnuiiiiiiuiiinnmnMiiniHininmiii
A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA,blag
Slovenian
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
Utten. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St \ JOLIET, ILL.
Poglobitev sueškega prekopa. Vodja društva sueškega preliva Viljem Garstin naz'nanja, da bo treba sueški prekop poglobiti. Predpriprave so že dovršene in kmalu se bodo lotili prekopa samega.
Drag konj. Znani angleški konj-dirkač "princ Alatin" je bil prodan te dni za $200,000. Petletni žrebec se je udeležil do sedaj dvajsetih dirk in je llkrat zmagal. Svojemu lastniku je zaslužil do sedaj že $160,000.
Strela udarila v zvonik. Iz Krako-va poročajo, da so v vasi Dziali med nevihto kmetje šli zvonit, da bi zvo-nenje raztrgalo oblake. Naenkrat je udarila strela v zvonik in ubila tri kmete, dočim je bilo več kmetov težko ranjenih.
Zlato na Češkem. Iz Prage poročajo listom, da so v Novem Kninu (kraj med Prago in Pribramom) odkrili nova skladišča zlate rude. Iz Pribrama so pripeljali vrtalne stroje, da se lega zlatih žil natančneje določi.
Birokratizem. Iz Budjevic poroča-čajo, da sta stala tam pred kratkim ilva muzikanta pred sodiščem tožena od državne železnice za 10 vinarjev, katere sta pri neki vožnji premalo plačala. Izkazalo se je, da je bila zahteva železnice pomotna in sta bila tudi oproščena. Železnica je bila s svojimi zahtevami odkazana na civilno pot.
Kakor poroča "Vossische Zeitung", je predaval te dni v Berolinu raziskovalec Groenlanda Kristjan Leden pred odličnim občinstvom o ljudstvu Eskimo. Navajamo predavanje dobesed-
Proti krvni osveti med Albanci se je začel boriti skadrski nadškof Sereggi, ki je sporazumno s škofom iz Kalma-te in Zadrime in miriditskim opatom Dokieni začel vplivati na arbanaška gorska plemena, da bi se odrekla krvni osveti. Rodovi Malisia, Dukadžin Miriditi, Puka in Dobra so nadškofu že dali "beso" (prisego), da ne bodo več izvrševali krvne osvete in se vzajemno borili za neodvisnost Albanije.
Iznajdba avstrijskega jezuita. P. Camel I i S. J. v Gradcu je sestavil nov aparat, ki sprejema elektromagnetične valove. Priprava je čisto enostavna in tehta samo 5 kg; z njo je moč, hitro in brez posebnih stroškov postaviti brezžično brzojavno postajo. Poizkusi so se prav dobro obnesli. P. Camelli je tisti mož, ki so ga svoj čas liberalni listi napadali, da hoče na skrivaj ustanoviti brezžično brzojavno postajo, da bi zasledoval skrivnosti vojne oblasti. Ali ga bodo zdaj še napadali?
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
-* .'J .■t-f—v	- Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
iiiiiiiiiiiniiimii
* druš
,:fm
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali p® pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je p od nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital In rezervni »klad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, prrd.. . CHAS. G. PEARCE. Ic,if
(j ,,av*
Fred Sehring Brewing O
'lru
■h Si
lic,'
t-u
ru
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILL*1*0
Rojaki priporočajte Amerik. Sloveflc*
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
fodpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
Podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
^avni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
omožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
iagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
uhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Z&upnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
t
i i I
f
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Mina
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St. Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.

PRISTOPILI ČLANL
S društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19557 John Košir, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 3. avg. 1913.	Dr. št. 297 članov.
društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 19558 Josip Verbič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. avg. 1913.	Dr. št. 122 članov,
društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 19559 Josip Peterko, roj 1891, zav. zaj;i000, 2. razred; 19560 Anton Brence, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; 19561 Josip Legat, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. avg. 1913. K , „	Dr. št. 231 članov,
društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 19562 Fr. Pavlakovič, roj 1895, zav- za $1000, 1. razred; 19563 Jurij Ivanušič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19564 Martin Trbušič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 19565 Maks Škvorc, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred, spr. 3. avg. 1913. £	Dr. št. 157 £lanov.
društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 19566 Josip Mlakar, roj 1890, zav. L za $1000, 2. razred, spr. 3. avg. 1913.	Dr. st. 96 članov,
društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 19567 Jakob Sobec, roj 1890, zav. za $1000, 2 razred; 19568 Fr. Gorup, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 19569 Jurij Šabec, roj 1871, zav. 'za $1000, 6. razred, spr. 10. avg. 1913. t . .	Dr. št. 78 članov.
društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 19570 Andrej Stipec, roj 1879, zav. ^ za $1000, 4. razred, špr. 5. avg. 1913.	Dr. št. 80 članov.
* društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 19571 Josip Poropat, roj !895, zav. za $1000, 1. razred; 19572 John Waletic, roj 1894, zav. za $1000, 1- razred; 19573 Lovrenc Cerne, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 19574 Anton Jakše, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 19595 Ivan Sankovič, roj j> 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 3. avg. 1913.	Dr. št. 196 članov.
čustvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 19576 Ivan Žakelj, roj 1875, zav. za $1000, j, razred, spr. 9. avg. 1913.	Dr. št. 49 članov.
Slom T' Alojziia 47> Chicago, 111, 19577 Alojzij Knific, roj 1888, zav. za Josin' p -a-Zred; 19578 Fr- Belešič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 19579 P kucic, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 10. avg. 1913.
društvu c -d	Dr- št- 81 e,anov-
1877	a m PavIa 51- Iron Mt' Mich-> 19580 Martin Staniša, roj
K društ' ZaV' Za $5°°' 4" razred, spr. 3. avg. 1913.	Dr. št. 37 članov.
za «irmV',J°Žefa 53' Waukegan, 111, 19581 Fr. Osredkar, roj 1884, zav. K društ	razred> sPr I7- ayg- 1913-	Dr- št. 172 članov,
zavVU S«i Jožefa 55> Crested Butte, Mont, 19582 Jos. Pogorele, roj 1896, razi- T To?00' razred; 19583 Josip Somrak, roj 1887, ?av. za $1000, 3. kob r • Jakob Ramuta, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 19585 Ja-Golobic, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 4. avg. 1913. ^ društ.	Dr. št. 62 članov.
$1000 T' a 56' Leadville, Colo, 19586 Fr. Strubel, roj 1892, zav. za 1958S v'rraZred; 19587 Fr" Drobnii> r°i 1888> zav. za $1000, 2. razred; roj ,070 Durst« roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 19589 Josip Fabjan, $1000 s; ZaV' Za $1000' 4' razred, 19590 Matevž Oblak, roj 1876, zav. za JPf. 14 ' [azred; 19591 Josip Meglen, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, druš'tvuVg' 3-	Dr. št. 136 članov.
za $SLSV- Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 19592 Fr. Perko, roj 1890. zav. , spr in razred; 19594 Alojzij Juhret, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; društvu0'^ 1913'	Dr. št. 156 članov,
roj	I,e Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 19593 Stefan Markovič,
2. ra!r5, zav- za $1000, 4. razred; 19595 Fr. Rus, roj 1892, zav. za $1000, If avg ion 19596 John Grošelj roj 1896, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10.
r društvu	Dr-št-176 članov-
•' za $loooV', jzija 83' Fleming, Kans, 19597 Josip Zalar, roj 1894, zav. "društvu razred, spr. 3. avg. 1913.	Dr. št. 84 članov,
za	Petra in pavla 89, Etna, Pa, 19598 Josip Čohan, roj 1885, zav.
uštvlr?;razred-
zav za «7 Baraga 93, Chisholm, Minn, 19599 Anton Bartol, roj 1889, razrcd	2. razred; 19600 Jos. Krašovec, roj 1888, zav. za $1000, 3.
1913 ' 1 J°siP Austel, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. avg. ^štvu \t	Dr- št. 107 članov.
1879 • nje Zdr- Bol. 94, Cumberland, Wyo„ 19602 Fr. Kramar, roj ^a $1000, 4. razred, spr. 10. avg. 1913. Dr. št. 43 članov,
$300,"'
I*
D-
dr,
:a $500 , "arbare 97, Mt. Olive, 111, 19603 Fr. Makovec, roj 1896, zav.
. spr ■ I- razred; 19604 Josip Bclavič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred;
VSštVu avS- .1913.	Dr. št. 67 članov.
If	C'rila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 19605 John Kure, roj 1896,
v ri. . . ' t1™^ -
$1000' 1- razred, spr. 4! avg. 1913. ^"Družine 109, Aliquippa, Pa, 19606 Anton Habič, roj 1895, zav.
Dr. št. 44 članov.
$100n 1	, ' ---"»--«••■-' ---------------------- -----
i H ,7 razred; 19607 Alojzij Gerželj, roj 1894, zav. za $1000. 1. raz K av8- 1913.
Dr. št. 30 članov
>.Vza\V^°ka 132, Frontenac, Kans, 19608 John Reberšek, roj 1884, uštVl, J. V 3" razred, spr. 10. avg. 1913.	Dr. št. 44 članov.
'tVU	r	-r"	--o.................—■ --
*av- »•> «iA^a"eza Krstn- '43, Joliet, 111, 19609 Anton Jaklič, roj 1896,
H • Za SlfiOft ,	jonci, III, i^uuv amui, JilKUt, 1UJ
1 tv« sv r razred, spr. 4. avg. 1913.	Dr. št. 30 članov.
Ui 7> zav «!la in Metoda I44- Sheboygan, Wis, 19610 Franc Zor, roj IV' razri.,i Za ?1000' L razred; 19611 Anton Ribič, roj 1892, zav. za $1000,
Štv« sv rT" 14' avg' 1911	Dr- št 71 č,anov'
za «^rUzine 151> Indianapolis, Ind, 19612 Jakob Pavlin, roj 1894 * 1• razred; spr. 11. avg. 1913.	Dr. št. 22 članov
, uštva sv p	-------------«"•
'■H, M; ' etra Calumet, Mich, k društvu Friderik Baraga 93, Chis ,	m, 1600 Josip Butala, 11. avg. 1913.
PRESTOPILI ČLANI.
St
I.	dr. št. 273 članov.
II.	dr. št. 104 člane.
'(t. IU	FI°rijana 44, So. Chicago, 111, k društvu sv. Jožefa 2, Jo
' John Terjak, 3. avg. 1913.	I. dr. št. 191 članov.
tUštva sv 4 * r*	n- dr- št. 296 članov.
Mi«-'1	72, Ely> Minn-' k društvu sv. Cirila in Metoda 59

•• 7761 Franc Oražem, 10. avg. 1913.
Hv
1. dr. št. 65 članov II. dr. št. 203 člane
K društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo, 18098 Stanislav Mi-cek, 15519 Roman Nevleko, 13. avg. 1913.	Dr. št. 43 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111, 15463 Fr. Klemenčič, 9494 Josip Po-tokar, 15. avg. 1913.	Dr. št. 176 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich, 18806 Josip Horvat, 10211 Matija Brozovič, 17119 Peter Malič, 17928 Nik. Nakič, 15244 Josip K. Žalec, 18919 Martin Suštaršič, 5365 Jos. Ovniček, 6978 Josip Rupe, 27. jul. 1913.
Dr. št. 266 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 2706 Josip Pušnar, 14063 Fr. Gregorčič, 17082 John Gazboda, 17713 Valentin Milharčič, 17074 Martin Perfetas, 11243 Josip Klobučar, 13361 Josip Jaklič, 10239 Anton Gošnak, 6369 John Klobučar, 16117 Fr. Krefel, 7. avg. 1913. Dr. št. 102 člana. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa, 8327 Ivan Flajnik, 14. avg. 1913.
Dr. št. 70 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O, 15721 Josip Vites, 15868 Franc Vales, Karol Hamovec, 8. avg. 1913.	Dr. št. 34 članov.
Od društva Mar. Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo, 17763 Vladislav Jer-manovič, 10. avg. 1913.	Dr. št. 42 članov.
IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5229 Josip Perko, 8. avg. 1913.
Dr. št. 33 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 5801 Helena Ivanič, roj 1883, zav. za $1000,
4.	razred, spr. 8. avg. 1913.	Dr. št. 120 članic. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 5802 Marija Osredkar. roj 1889, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 17. avg. 1913.	Dr. št. 68 članic.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 5803 Alojzija Sadar, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5804 Frančiška Ponikvar, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 5805 Helena Verhovc, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 5806 Jo-hana Oblak, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 5807 Katarina Durst, roj 1885, zav. za $1000. 3. razred; 5808 Terezija Kenda, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 5809 Neža Justin, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. avg. 1913.	Dr. št. 47 članic.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 5810 Marija Judnič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 5811 Helena Omersu, roj 1875, zav. za $500,
5.	razred; 5812 Neža Mihelčič, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 10. avg. 1913.	Dr. št. 19 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 5813 Antonija Semrov, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5814 Franca Jakelj, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. avg. 1913.	Dr. št. 50 članic.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111, 5815 Marija Marinčič, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. avg. 1913.	Dr. št. 37 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111, 5816 Emilija Milak, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 5817 Marija Šifrer, roj 1884, zav. za $1000, 3 razred; 5818 Ana Čipič. roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 5819 Georgia Barbič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 5820 Barbara Stegnar, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 5821 Pavlina Bradski, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred; 5822 Marija Jurinčič, roj 1873, zav. za $1000, 6. razred, spr. 17. avg. 1913.	Dr. št. 142 članic.
K društvu sv. Barbare 96", Kaylor, Pa, 5823 Rozalija Zvonarič, roj 1884, zav.
za $1000, 3. razred, spr. 10. avg. 1913.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111, 5824 Marija Laurič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 5825 Marija Kapele, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 5826 Neža Movrin, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. avg. 1913.
Dr. št. 99 članic.
K društvu sv. Ane 120,.Forest City, Pa, 5827 Frančiška Janežič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5828 Antonija Rudolf, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; spr. 17. avg. 1913.	Dr. št. 66 članic.
K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa, 5829 Marija Vrbanek, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. avg. 1913.	Dr. št. 28 članic.
K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind, 5830 Franca Luzar, roj 1893, zav.
za $500, 1. razred, spr. 16. avg. 1913.	Dr. št. 38 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 5831 Terezija Udovič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 5832 Jela Šašak, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. avg. 1913.	Dr. št. 22 članic.
PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich, k društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn, 1179 Jožefa Butala, 11. avg. 1913. I. dr. št. 109 članic.
II. dr. št. 17 članic.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y, k društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, III, 5327 F"rančiška Lozar, 11. avg. 1913.
I. dr. št. 64 članic. II. dr. št. 24 članic. SUSPENDOVANE ČLANIC& Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich, 2713 Amalija Ovniček, 27. jul. 1913.
Dr. št. 108 članic.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind, 1954 Marija Turk, 3312 Terezija Klobučar, 3578 Marija Košnak, 7. avg. 1913. Dr. št. 19 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 2104 Rozi Perko, 8. avg. 1913.
Dr. št. 6 članic.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO.
Pri društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111, 18077 Anton Bezpalec, zvišal fav. 18. avg. 1913. Razred 3. Pri društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1658 Katarina Grenc, zvišala zav.
27. avg. 1913. Razred 5. Pri društvu sv. Jožefa, Waukegan, 111, 1719 Johana Debevc, zvišala zav. 17. avg. 1913. Razred 4.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
4.	Ob 10. uri bo slavnostna služba božja, ki jo bo daroval hrv.-slov. župnik iz St. Louis, Mo. s pridigo in slovenskim petjem — moški zbor.
5.	Po sv. maši bo blagoslovljenje zastave.
6.	Po blagoslovljenju bo korpora-tivni odhod v našo dvorano.
7.	Razni govori; med govori bo sviralo naše tamburaško društvo.
8.	Kratek odmor.
9.	Proti večeru ples in zabava.
Bratje, Slovenci in Hrvati! Zdaj smo dočakali, da prvokrat priredimo v Mt, Olive svojo skupno zabavo. Čas je, da tudi mi začnemo delovati. Pri naših veselicah se skupno snidemo Slovenci in Hrvati, pa si podajmo bratsko roke za bodoče složno delovanje.
Za dobro zabavo jamči odbor. Kličemo vam, bratje, dobrodošli!
Za društvo sv. Barbare,
Ant. Paur, p. tajnik.
COLLEGE OF ST. THOMAS
st. paul, minnesota
POD KONTROLO IN VODSTVOM NADŠKOFA IRELAND.
Stoji na krasnem in prostornem kraju ob reki Mississippi. Pet velikih poslopij s palačo za stanovanje, dozidano lani, ki je Sama stala $130,000. Katoliška Military College, po vladnem vojnem oddelku zaznemovan z "A", ki ima častnika od armade Zdr. držav, postavljenega od ministra notranjih zadev. Imamo veliko učno moč, obstoječo iz duhovnikov in lajikov.
Collegiate Department zavzema veje vsestranskega proučavanja do Degree of Bachelor of Arts in Bachelor of Science.
Academic Department zavzema vse oddelke višje šole.
Commercial Department je popolno proučavanje potrebnih znanostij za trgovce. Najboljša metoda knjigovodstva, fonografije, stenografije, itd. • proučavanjem v angleški literaturi, Commercial Law itd.
Preparatory Department za učenje mladih dečkov in onih odrastlih, ki niso dovolj učeni za Academic ali Commercial Department.
Lani se je vpisalo šeststo sedemdeset dijakov iz šestnajstih držav.
Za ilustrovan katalog pišite na:
VERY REV. H. MOYNIHAN, D. D. Predsednik.
MO*O*O«OM0«<H(HO4O«V
Joliet, 111, 18. avg. — (Iz urada
društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J.) Članicam imenovanega društva se naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji 4. avg, da se naše dru štvo udeleži slavnosti blagoslovljenja društvene zastave naših sosester društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. iz Rockdala, 111. Blagoslovljenje bo pri deseti sv. maši dne 24. t. m. Torej so naprošene vse članice, da se zbero ob pol desetih v društveni dvorani, da potem odkorakamo naproti in sicer do Chicago St, potem v cerkev. Po sv. maši pa nas vabi imenovano društvo na veliko veselico v Rockdale, kamor naj gre vsaka, kateri je mogoče se udeležiti, in ker je to tudi žensko podporno društvo, je naša dolžnost, da se polnoštevilno odzovemo.
S sosestrskim pozdravom
Mary Golobitsh, preds. Marija Stanfel, tajnica.
■\'a sv r, .	11. dr. št. 203 člane
15874 P arbare 74, Springfield, 111, k društvu sv. Jožefa 21. Federal
Jstv
dr.

»št


rane Bek, 11. aVg. 1913. I. dr. št. 57 članov. II. dr. št. 75 čl. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
Calumet, Mich, 5100 Paul Brajdic, 27. jul. 1913.
Dr. št. 274 članov, re 68, Irwin, Pa, 15170 John Pcrič, 17861 Josip Hornik,
sv Ant n j ^	Dr. št. 38 članov,
lad. 72, Ely, Minn, 12676 John Muhvič, 11. avg 1913.
Dr. št. 66 članov.
Sv- Petra 30 va sv vu
Barbar
Butte, Mont, 14. avg. — Mati je štiri cente več vredna kakor enajstero otrok. Da je tisto resnica, tukaj so dokazi:
Dne 26. marca umrl je Matija Ter-kovič kot član K. S. K. J. in društva sv. Janeza Krstnika št. 14, Butte, Mont, rodom Primorec. O11 je zapustil žalujočo vdovo in 11 otrok v starosti od 2 do 28 let. Njegovo usmrt-nino $1000 razdelil je glavni urad K. S. K. J. v 12 delov, vsacemu otroku po $83.33, materi pa $83.37, torej 4 cente več kakor kateremu otroku. No, tako je račun prinesel.
Dragi čitatelji tega cenjenega lista in člani društva in Jednote, naj vsaki svoj policy pogleda in premisli, ako je katero tako nerodno narejeno, naj tisto popravi, dokler je še čas. Misliti se mora, da ubogi vdovi ni mogoče preživljati in oblačiti tolikih otrok s tako malim zneskom denarja. Otroki potrebujejo podpore, dokler so mladi;
ko bojo polnoletni, si bojo že potrebno zaslužili.
S pozdravom
Nick Pozek, zastopnik.
• Pripomba glavnega tajnika K. S. K. Jednote. Glavni urad K. S. K. Jednote je razdelil smrtnino pok. člana Matija Terkoviča v soglasju njegovega certifikata. Pri izplačevanju po-smrtnine je veljaven le certifikat. Ust-mene oporoke, testamenti ali kaj slič-nega pri izplačevanju smrtnine niso veljavni. Toliko v prijazno pojasnilo Z bratskim pozdravom
Jos. Zalar. H, tajnik K. S. K. J.
Chicago, 111, 13. avg. — Tem potom uljudno naznanjam vsem rojakom v Chicagi in okolici, da je dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. sklenilo pri zadnji seji, da za nekaj časa sprejema nove člane pristopnine prosto.
Društvo šteje danes 178 članov in 33 članic in ima v blagajni $3,668.18. Društvo je izplačalo bolniške podpore $8,256.00. Iz tega lahko vsaki sprevidi, da je društvo v dobrem stanju.
Torej rojak! Ako še nisi pri dru štvu, ali ako moreš še eno društvo zdrževati, sedaj se ti nudi lepa prilika pristopiti k najboljšemu društvu v Chi cagi in najboljši jednoti v Zjed. drž.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Frank Mravlja, II. tajnik, 2059 W. 23rd St.
Jos. Klepec
Javni Notar
v uradu zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 9—12. ure.
1006 N. CHICAGO STREET JOLIET, :: ILLINOIS

Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino.
Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj.
Vsaka slovenska družina
bi morala imeti t svoji hiši
KATEKIZEM
ki gaje spisal
Plev- F1. S. ŠuLsteršio
Stane samo 25c
Pošljemo ga poštnine prosto. Naročite ga danes.
Knjigarna Amerikanskega Slorenca
JOLIET, ILL.
Mestna hranilnica ljubljanska
v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1912 j« imela 660 MILIJONOV KRON, /LOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
"Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
*
Za VARNOST denarja jama REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOK-fROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • ,sem svojim premoženjem, yrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA
IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. •
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-,CI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL-NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE r kako drufo manj ramo 'iparkaso". NAM PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki dobimo ▼•§
temar.
»VOJ NASLOV NAM PlSlTE KAZLOČNO IN NATANČNO I
I Joliet Citizens Brewing Co- I
North Collins St., Joliet, 111.	|
Mt. Olive, 111, 15. avg. — Društvo sv. Barbare št. 97 K. S. K. J. bo tukaj imelo veliko slavnost — blagoslovljenje svoje nove zastave dne 31. avgusta 1913.
Da bo ta javnost tem večja, bodo povabljena vsa bližnja slovenska in hrvaška društva, da se bratsko združijo ta dan. Istotako se vabijo tudi posamezniki.
Razpored slavnosti bo kot sledi:
1.	Na kolodvoru počaka društvo z godbo došla društva ob 8. uri zj.
2.	Ob 9. uri se zbero društva pred dvorano 11a Main St.
3.	Ob pol 10. uri se začne korakanje po mestu z glasbo na čelu, potem v cerkev.
IPiite "Ells: Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
]	K«		>ža	L SYel	H	
Angleški spisal A. R. Haggard						
(Dalje.)
"In kaj so ti odgovorili?"
"Smejali so se in namiga vali, da sem čarovnik ali izdajavec v tvoji službi ali pa oboje skupaj."
"Slepi bedaki, ki niso hoteli poslušati resnice, ko jim je bila poslana po čistih ustih preroka," je zamrmral Sa-ladin. "No, pa so bridko poplačali svojo slepoto, jaz pa sem zmagal. Ali se moreš čuditi, gospod Godvin, da tudi jaz verujem v prikazen, ki se mi je v noči trikrat prikazala ter mi pokazala pravi obraz moje nečakinje, bal-beške princezinje?"
"Ne čudim se," reče Godvin.
"Ali se tudi ne čudiš, da sem bil naravnost blazen od jeze, ko sem izvedel, da me je ta vrla ženska ukanila, pa mojo stražo in vohune, in to potem, ko sem prizanesel vašemu življenju? Ali se čudiš, da sem še sedaj silno razjarjen, ko sem mnenja, da sem s tem oropan velike sreče?"
"Ne čudim se. Ali sultan, jaz, ki sem videl prikazen, govorim k tebi, ki si tudi gledal prikazen — kot prerok k preroku. In jaz ti pravim, da ti sreča ni bila vzeta in da se je vse to zgodilo zato, da ti ona sreča v resnici posije."
"Govori," je rekel Saladin in resnobno zrl nanj.
"Glej, o Salah-ed-din, princezinja Rozamunda prebiva sedaj v Jeruzalemu zato, da bi mestu prizanesel radi nje in tako naredil konec prelivanju krvi in rešil neštevilnim ljudem življenje."
"Nikdar!" je rekel sultan in planil pokoncu. "Zavrgli so mojo naklonjenost in prisegel sem, da jih uničim vse, moške, ženske, otroke ter se tako maščujem nad celimnjihovim nečistim in verolomnim rodom!"
"Ali je Rozamunda nečista, da bi se maščeval nad njo? Ali ti njeno mrtvo truplo prinese miru? Če pogine Jeruzalem pod mečem, mora tudi ona u-mreti." t
"Dal bom povelje, da jo rešijo — da jo jaz sodim radi njene krivde," je pristavil srdito.
"Kako jo je mogoče rešiti, ko bodo naskakovalci kar pijani od klanja, o-na pa je navadna preoblečena ženska med tisoči drugih?"
"Potem jo odkupim ali odpeljem iz Jeruzalema, preden se klanje prične."
"To je nemogoče, mislim, dokler je Wulf tam, ki jo čuva," je rekel Godvin mirno.
"A jaz rečem, da mora biti tako — in bo tako."
Po teh besedah je Saladin vznemirjen odšel.
V	Jeruzalemu je vladal vseskozi sam obup. V mestu je bilo na tisoče in deset tisoč beguncev, žensk in otrok, med njimi mnogo takih, kojih možje in očetje so padli v bitki pri Ilatinu. Ostala peščica za orožje sposobnih mož je imela le malo voditeljev in tako se je zgodilo, da je bil VVulf kmalu na vrhu.
Saladin je najprvo naskočil mesto od zapada med vrati sv. Štefana in Davida; a tukaj so stale močne utrdbe, Pizanski grad in Tankredov stolp, odkoder so branilci vrgli napadalce nazaj. Radi tega je sultan izpremenil načrt, peljal svojo vojsko na vzhodno stran in se utaboril blizu Cedronske doline. Ko so kristjani videli, da podira šotore, so mislili, tla opusti oble-go in po vseli cerkvah hvalili Boga. Ali drugo jutro se je bela vrsta šotorov pojavila na vzhodni strani in tedaj so vedeli, da je njihova usoda zapečatena.
V	mestu jih je bilo mnogo, ki so se hoteli podati sultanu in ljuti so bili razpori med njimi in pa onimi, ki so prisegli, da raje umrjo. Naposled so se dogovorili, da pošljejo odposlanstvo k sultanu. Saladin jih je sprejel v navzočnosti svojih emirjev in svetovalcev. Vprašal jih je, kaj žele, in odgovorili so mu, da so se prišli pogajat glede pogojev predaje. Na to jim je odgovoril:
"V Jeruzalemu biva gospica. moja nečakinja, znana med nami pod imenom balbeška princezinja, med kristjani pa Rozamunda D'Arcy, ki je pred kratkim pribežala v mesto v spremstvu viteza gospoda Wulfa D'Arcyja, ki sem ga videl hrabro se boriti v vrstah vaših bojevnikov. Izročite jo meni, da nastopim proti njej kot zasluži, potem pa govorimo dalje. Dotlej vam nimam ničesar drugega povedati."
Večina odposlancev ni ničesar vedela o tej gospici, le eden, dva sta rekla, da se jima zdi, da sta slišala o njej, da pa jim je neznano, kje je skrita.
"Tedaj se vrnite, pa jo poiščite," je rekel Salkdin in jih odpustil.
Odposlanci so se vrnili in povedali, kaj so opravili pri Saladinu.
"V tej zadevi," je vzkliknil patrijarh Heraklij, "lahko zadostimo Saladinovi zahtevi. Ppiščite mu nečakinjo ter mu jo izročite. Kje pa biva?"
Nato je eden naznanil, da je to znano vitezu gospodu Wulfu D'Arcyju, s katerim je prišla v mesto. Poslali so nemudoma ponj. Prišel je z razbitim oklepom in krvavim mečem v roki; pravkar je bil odbil napad na zunanje utrdbe in jih vprašal, kaj želijo od njega.
"Radi bi vedeli, gospod Wulf," je
rekel patrijarh, "kje imaš skrito go-spico balbeško princezinjo, ki si jo ukradel sultanu."
"Kaj je tebi na tem, gospod?" je vprašal VVulf nakratko.
"Veliko, meni in vsem; Saladin se sploh noče pogajati z nami, dokler mu je ne izročimo."
"Ali hoče torej zbor izročiti krščansko žensko Saracenom proti njeni volji?" je vprašal Wulf resnobno.
"Moramo," odgovori Heraklij. "Vrh tega je ona njihova."
"Ni," je odvrnil Wulf. "Saladin jo je odpeljal z Angleškega in ona mu je odnekdaj skušala uiti."
"Ne trati nam časa," vzklikne patrijarh nepotrpežljivo. "Izvedeli smo, da si ljubimec te ženske. Najsi je to kakor hoče, Saladin jo hoče imeti in k Saladinu mora. Zatorej nam brez na-daljnega odlašanja povej, kje je, gospod Wulf!"
"Poiščite si jo sami, gospod patrijarh," je odvrnil Wulf razkačen.
"Ni me strah, če govorim resnico," je nadaljeval Wulf, "saj je znano vsem Povem pa še temu človeku, da je dobro zanj, da je duhovnik, dasi nevreden; kajti če ne bi bH, bi mu razklal glavo, ko se je drznil imenovati gospi-co Rozamundo mojo ljubimko." Tresoč se od jeze se je veliki vitez obrnil in odšel iz zboroval ne dvorane.
"Nevaren človek," je rekel Heraklij, bled kakor zid, "jako nevaren človek. Nasvetujem. da ga zgrabite in vržete v ječo."
"Res," odgovori gospod Balian, ki je bil vrhovni poveljnik v mestu, "jako nevaren človek — za svoje sovražnike, to vam lahko izpričujem. V bitki pri Hatinu sem videl njega in njegovega brata, kako sta prodrla skozi celo saracensko vojsko in videl sem ga v vrzeli na zidovju. Dal Bog, da bi imeli še več tako nevarnih ljudi!"
"Ali on me je žalil!" je zavpil patrijarh, "mene in mojo sveto službo."
"Resnica ne more biti žalitev," je odgovoril Balian pomenljivo. "Vsekakor je zasebna zadeva med vama, radi katere pač ne moremo zavreči enega naših itak maloštevilnih poveljnikov. Kar se nadalje tiče te gospice, mi cela stvar kar nič ne ugaja--."
Pri teh besedah je vstopi! sel, ki je oznanil, da je Rozamundino skrivališče najdeno. Vzprejeta je bila kot novica v samostan Devic svetega Križa v Via Dolorosa.
"Sedaj pa mi' še manj ugaja," je nadaljeval Balian, "kajti dotakniti se je, bi bilo bogomržno."
Tedaj je vstal drug poveljnik — eden tiste stranke, ki je bila za mir — ter dokazoval, da zdaj pač ni čas biti tankovestnim, ker jih sultan v njihovi stiski sploh poslušati ne bi hotel, dokler mu ne izroče gospice. da jo sodi radi njene krivde. Ker je njegova nečakinja, bi se ji bržkone nič hudega ne zgodilo; pa najsi bo tako ali tako, mnogo boljše je, da se enemu zgodi krivica, ali celo umrje, kakor mnogim.
S takimi in enakimi besedami jih je izvečine pregovoril, tako da so se ko-nečno vzdignili in podali proti samostanu svetega Križa, kjer je patrijarh zahteval, da jih puste vstopiti, kar mu seve ni bilo mogoče zavrniti. "Prednica jih je sprejela in vprašala česa žele.
"Hči." je rekel patrijarh, "v tvojem varstvu je neka gospica po imenu Rozamunda D'Arcy, s katero želim govoriti. Kje je?"
"Novica Rozamunda," je odgovorila opatinja, "moli pred svetim oltarjem v kapeli."
Pri tej priči je eden zamrmral: "Pod svetim varstvom je," a patrijarh je nadaljeval :
"Povej nam, hči, ali moli sama?"
"Neki vitez jo čuva pri molitvi," se je glasil odgovor.
"O! Sem si mislil, da nas prehiti. Tudi je disciplina pri vas bolj ohlapna, če dovoljujete, da udirajo vitezi v vašo kapelo. Ali pel ji nas tja."
"Z ozirom na nevarne čase in go-spico bodi," je odgovorila opatinja,
Kmalu potem so bili v veliki, mračni kapeli, kjer so dan in noč gorele svetilke. Tam pri oltarju je klečala ženska v obleki novic, ki se je z rokami oklepala oltarja. Pred ograjo pa je klečal vitez VVulf nepremično kakor kip ob nagrobnem spomeniku. Začttvši jih, je vstal, se ozrl in izdrl svoj veliki meč.
"Vtakni meč nazaj v nožnico," je ukazal Heraklij.
"Ko sem postal vitez," je odgovofil Wulf, "sem prisegel, da bom varoval nedolžne pred škodo in božje oltarje pred oskrunjenjem. Radi tega ne vtaknem meča v nožnico."
"Nanj se ni treba ozirati," je rekel eden iz družbe in Heraklij je nagovoril Rozamundo:
"Hči," je zavpil, "polni tuge te pridemo prosit, da se žrtvuješ za ljudstvo, kot se je naš Gospod zanj žrtvoval. Saladin zahteva tebe kot begunko in sorodnico in dokler te mu ne izročimo, se noče pogajati z nami glede rešitve svetega mesta. Radi tega te prosimo, pojdi tja."
Na te besede je Rozamunda vstala in rekla opirajoč se z roko na oltar:
"Sama sem se podala v nevarnost in nekdo je dal svoje življenje, da se rešim iz moslemskih rok. Radi tega se ne morem vrniti k njim nazaj."
"Tedaj te moramo zgrabiti, kajti na-
ša stiska je velika," odgovori patrijarh mrko.
"Kaj!" je rekla. "Ti, patrijarh tega svetega mesta, me hočeš s silo odpeljati od Najsvetejšega. Od tukaj so na povelje nepravičnega sodnika vlekli našega lzveličarja v smrt in kmalu nato je bil Jeruzalem vzet z mečem. Ali hočete tudi mehe vleči od kraja, ki so ga Njegove noge posvetile in me celo v tem oblačilu žrtvovati sovražnikom, ki mi znabiti ukažejo voliti med smrtjo in koranom? Če se to zgodi, vas zagotavljani, da bo vaša žrtev zaman, da bodo vaše ulice vse rudeče od krvi tistih, ki so me vlekli iz tega svetišča."
Nato so se začeli posvetovati; večina pa jih je izjavila, da jo morajo izročiti Saladinu:
"Le s silo me boste mogli odpeljati,' je odgovorila Rozamunda.
Tedaj se je oglasila opatinja.
"Gospodje, ali hočete v resnici to izvršiti? Potem vam povem, dase brez kazni ne bo zgodilo. S to gospico rečem i jaz, da boste poplačali to dejanje s svojo krvjo, znabiti tudi s krvjo nas vseh. Spomnite se na moje besede, ko zajamejo Saraceni mesto in bodo klali vaše otroke."
"Odvezujem vas tega greha," je zavpil patrijarh, "če je sploh greh."
"Daj odvezo samemu sebi," mu je Wulf prestrigel besedo, "pa vedi, samo eden sem, a imam nekaj moči in izurjenosti. Ako poskusi kdo le dotakniti se novice Rozamunde z namenom. da bi jo odpeljal kot Saladinovo žrtev, predno jaz umrjem, jih je mnogo med vami, ki so danes zadnjikrat videli solnce."
"In pridejali tako umor bogoskrun-stvu!" se je Rozamunda oglasila. "Gospodje! Pomislite, kaj storite — pa pomnite, da storite vse to zaman. Saladin vam ni obljubil drugega, nego da se hoče pogajati z vami, ako mu mene izročite; saj s tem še niste nič dosegli. Imejte usmiljenje z menoj, pojdite svojo pot, izid vsega prepustite božji roki."
"Res je," je vzkliknil nekdo; "Saladin ni dal nobene obljube."
Tedaj je stopil prednje mestni poveljnik, ki je prišel za njimi v kapelo in je stoječ v ozadju slišal vse, kar se je zgpdilo, ter rekel:
"Gospod patrijarh, pustite vso stvar; to nam ne more prinesti nič dobrega. Ta oltar je najsvetejši in najslovitejše svetišče v celem Jeruzalemu. Ali se hočete drzniti šiloma odpeljati od njega devo, koje edini greh je ta. da je kot kristjana pobegnila Saracenom, ki so jo ukradli z njene domačije? Ali se morete drzniti izročiti jo njim in gotovi smrti, ki jo tam čaka? To bi bil pač čin strahopetcev in bi nam prinesel osodo bojazljivcev. Gospod Wulf. vtakni meč v nožnico, pa bodi brez strah«. Če je v Jeruzalemu kaj varnosti, je tvoja gospica na varnem. O-patinja, prosim, odpeljite jo v njeno celico."
In odšli so vsi, le VVulf je ostal pa opatinja, ki je stopila k Rozamundi, jo objela rekoč, da je nevarnost za nekaj časa odstranjena in da naj se poda k počitku.
"Pojdem, mati," je odgovorila Rozamunda in ihtela, "ali pa sem prav storila? Ali ne bi bilo prav, če bi se izročila Saladinovi jezi, če je toliko življenj s tem morda rešenih? Znabiti pozabi na svojo prisego in prizanese mojemu življenju, dasi bi potem nikdar več ne mogla pobegniti, dokler je kak grad v Balbeku in kak zastražen harem v Damasku. In kaj težko je posloviti se od vseh, ki jih človek tako ljubi," in ozrla se je proti Wulfu, ki je stal oddaleč.
"Res je," je odgovorila opatinja, težko je, saj me redovnice to najbolj vemo. Ali, hči, te bridke izbere ti niso še usilili. Kedar pa Saladin izjavi, da prizanese vsem ljudem v mestu, če niu izroče tebe, potem moraš sama razsoditi."
"Da." je ponavljala Rozamunda,
"potem pa sama razsodim."
* * *
Obleganje se je nadaljevalo, in grozota ga je spremljala. Metalni stroji so neprestano sipali kamenje, puščice so padale tako nagosto, da nikdo ni mogel stati na zidovju. Na tisoče konjikov je krožilo okrog vrat sv. Štefana, stroji pa so obsipali mesto z ognjem in strelo, saracenski vojaki pa so rili pod zunanjimi utrdbami in ozid-jem. Branivct niso mogli napasti o-blegovalcev, ker so ti imeli preveč konjiče, se niso mogli pokazati, sicer jih je rušila ploha puščic, in niso mogli zamašiti vrzeli v ozidju. Dan za dnevom je postajal obup večji. V vsaki ulici si srečal procesije, ki so prosile rešitve.
Mestni poveljnik je sklical viteze na posvetovanje ter jim naznanil, da je Jeruzalem izgubljen.
"Potem," je rekel eden izmed poveljnikov, "udarimo na sovražnika in unirimo v boju!"
"Da," je pristavil Heraklij, "pa prepustimo otroke in ženske smrti in sramoti, ker ni nobenega upanja na rešitev, je taka predaja boljša."
"Ne," je odgovoril Balian, "mi se ne podamo. Dokler je Bog z nami, toliko časa imamo upanje."
"Bil je z nami tudi na dan hatinske bitke, pa je pripustil, da se je zgodila tolika nesreča," je rekel Heraklij, in posvetovanja je bilo konec, ne da bi se kaj sklenilo,
Tisti popoldan je poslal Balian še enkrat poslanca k Saladinu in ga prosil, da prizanese mestu.
Saladin ga je peljal k šotorovim vratam ter mu pokazal na rmene pra-porje, ki sp vihrali ponekod na ozidju
in na enega, ki se je pravkar pojavil na vrzeli sami.
"Čemu bi prizanašal, ko je zmaga že moja," je vprašal; "kaj pa sem prisegel, da razdenem? Ko sem vam ponudil milost, še slišati niste hoteli o tem. Zakaj jo hočete zdaj imeti?"
Na to mu je odgovoril Balian in njegove besede bodo na veke zvenele v zgodovini:
"Zbok tega, sultan. Ako moramo umreti, umro z nami ženske in otroci, da jih obvarujemo sužnosti. Zažgali bomo mesto, zmeli sveto skalo v prah in razdejali mošejo el Aksa in druge svete kraje, da ne bo ostalo druzega od njih nego kup razvalin. Porezali bomo vratove pettisočem prerokovih vernikov, ki so v naši oblasti, potem pa se zberemo vsi, izmed nas, ki še moremo nositi orožje, naredimo izpad in se borimo toliko časa, da sleherni ne pade. Tako mislim, te bo Jeruzalem kaj drago veljal."
Siiltan ga je strme poslušal in si pulil brado.
"Osemdesettisoč življenj," je zamrmral; "osemdesettisoč življenj, ne vštevši moje vojake, ki jim pomore in ki padejo. Velikansko klanje — in mesto razdejano na veke. O, ali je to klanje, ki sem sanjal nekdaj o njem?"
Tedaj je Saladin sedel, nagnil glavo na prsi in nekaj časa razmišljal.
(Dalje prih.)
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEKOVICH. Gilbert, Minn,
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke Rojaki dobro došlil
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi vse rojake, Slovence i* Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI!
STENSKI PAPIP
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
C hi. Phone 376. gj N. W. 927 120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE.

Emil Bachman
1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t. d.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Pozor, rojaki!
Dobil sem tx W»W; Ktona za svoje z««"" serialno Številko. jamči, da so zd™"" prava in koristni
Po doleem i»» • mi je posrečilo i« J pravo Alpen 9°»™" iu Pomado prot' dunju in za „ kakorSueSe dose« " sv* tu ni bilo, odk»»" mogkini inžensci®«;
tti in dolgi l»')e JJJJ.
čnli popolnoma"" 1o ill ne hodov«"!"
dali, ter ne osivel'; . Ravno tako flJJJ
moSkim v 6.
krasni brki popoln^
Revmatizeinvrowjj
nogah in k"*""®,« dneh popolno™0» vini. kurja oč«»«■",, davice, potoe ozebline se pOP0™" odstranijo. u'lB> ■esnica jamči® s »J ' Piiite po cenik," re«a pošljem
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland. 0"
Najboljša postrežba. Lunch vesdau.
John Rudma*1
GOSTILNA
Prenočišča po primerni ceni noč ali teden. Slov. bartended JOHN GERŠIČ.
1
\
I I
Chicago telefon 2496. gA roliet. H1 *
916 N. Chicago St., Joliet,
Martin Nemafflt
1900 W. 22 St., Chicago,
111.
obi
se priporoča il. občinstvu za obisk njegovega saluna na vog» in Lincoln st. blizu slov. cerkr«-plačna gorka in mrzla jedila ^ razpolago. Pole* drugih pij*c sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80.
M. Nemanich,
Najbolj^
klobase
Mi izdelujemo sami klob»* poznamo zato, kakšne s«ov' nahajajo v njih, in zato I moremo najtopleje priP0 ,, čati. :: :: ::
Peter StaudoM
Phone 102. 203 Central Ave. Chishol*
MOTENO DELO
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabjti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prernehal delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko —VINO—
Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti. Okrepča vam tudi prebavne organe in ž njimi vred celo telo.
VSTVARJA DOBER TEK,
POSPEŠUJE PREBAVO,	>
OLAJŠUJE BOLEČINE,
KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE.
Pomagalo bo v vseh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo C tek in prebavljanje. Priporočamo faproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave.	t .1
"V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER,
% 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.	CHICAGO,

Največja slovanska trgovina likerjev t Združ. državah
c. f. zaruba & co.
Importirano in domače blago. Damo najboljše blago za vaš denar in jamčimo polno mero.
NEKAJ NAŠIH CEN:
% ^TZSh. Red Rye whiskies..........$2.00	$2.50	$3.00
White Rye Whiskies........$2.00	$2.50	$3.00
Rums.....................$2.00	$2.50	$4.00 $5.00
| Gin........................$2.00	$2.50	$4.00 $5.00
iKimmel....................$2.00	$2.50	$3.0tf
' lid ^W Alcoho1....................$2-50	$3-°°	$4-00
/yjl^JT Cognac.....................$2.50	$3.00	$4.00 $5.00
jx®, Apple Brandy..............$2.00	$2.50	$3.00
Blackberry................$1.50	$2.00	$2.50
Rozolio.................. .$2.50	$3.00
^»jve^ja zaloga vina iz Ohio, California in importiranih po P« $1.25 do $3.00 galon.
Sfi aa ami.nver stomach Bitter Wine 6 botelk $3.50, 12 botelk za Bnii-'I dišite po naš velik cenik žganj, vin in likerjev. Denar pošljite po P. O. Money Order ali v registriranem pismu. Pred-P'»canio voznino ali ekspres na vseh naročilih za $10 ali več.
PIŠITE SLOVENSKI
C. F. ZARUBA & CO.
jjj Third Ave.	Dep. A. S.	Pittsburgh, Pa.
Največja slovenska tiskarna v Ameriki je
naša tiskarna
OBA TELEFONA 100
&
1006 N. CHICAGO ST.
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen.
Pri nar^čenju omenite čas do katerega hbčete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči.
AMERIKANSKI SLOVENEC
slovenska unijska tiskarna—Prvi slovenski list v Bieriki—v lastnem domu. : : : JOLIET, ILL.
ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko y Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
ad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
Spovedna molčečnost.
Povest za A. S. prosto prestavil Rev. P. F. R.
Veliko zaloga spomenikov.
Naše podružnice so: Bethania in RessHrection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, 111.
Chicago Phone 94#. N. W. Phone 949
(Konec.)
XVII.
"Tako g. Blackford, sedaj sva na cilju," je rekel uradnik, ki je spremljal Patrika skozi hodišča v ječi, "za temi vratmi je kaznjenec, katerega iščete. Nalog mi je bil dan, da vas pustim samega ž njim. Vedeti morate, da drugače kaznjencem nikdar ni dovoljeno ostati samim z osebo ali osebami, ki jih obiščejo. Tudi se jih ne sme obiskati v celicah. Govoriti se mora ž njimi le skozi železno omrežje v prisotnosti uradnika."
Patrik je le napol slišal, kar je uradnik govoril, bal se je prihodnjega momenta, dasiravno si ga je že predočil, in dasiravno je hrepenel po njem. S potrtim in bledim obrazom je obstal pri durih in bral napis: "Pavel Lurtz, rojen 15. julija 1856. Tatvina, 10 let."
Ko je prebral napis se je opotekel in čuden glas bolesti se mu je izvil iz prs.
"Ali hočete videti, če ga bodete še spoznali?" je vprašal nadzornik in odprl majhno luknjo, skozi katero se je videlo v celico. Preplašeno je pogledal Patrik na majhno okence, zdelo se mu je, kakor da bi bilo okence ujete divje živali v kletki. Potem se je pomaknil bliže in pdgledal v celico. Tam v kotu je sedel na nizkem stolu kaznjenec. Ni pričakoval, da ga kdo opazuje, ker je bil čisto v delo zatopljen. Njegove roke so pletle fine vrvice. Pridno in urno je delal z nežnimi rokami. Vrvica se je vidno daljšala. Sem in tja je počival z rokami, obraz njegov se je pa nagnil k tlom, kjer je Patrik zapazil majhno, z zlatom obrezano knjigo. Sedaj je zopet vzdignil glavo, oči pa obrnil proti stropu, tako, da je Patrik zamogel videti obraz. Ah, na teh očeh nisi bral niti grenkosti niti obupanosti. Videl si, kako so bile mirne, in ustnice se gotovo molile. Nagubančeno čelo, sivi lasje so pa pričali, da si je kaznjenec priboril ta mir z velikimi boji. Ko je to opazil Patrik, ga je zabolelo v srcu. Ustnice so se mu premaknile, roke so se mu tresle, tako da ni mogel držati okence odprto. Bankir se je vzravnal in poslušal z nadzornikom petje žalostne pesmi, ki je šla Patriku do srca.
Mirno je poslušal žalostno petje. V srcu se mu je porodila velika bol, ni se mogel vzdrževati. Tresel se je po celem životi, iz oči so mu pa tekle debele solze.
"Gospod Blackford," je prekinil nad zornik molčanje, "skoro vsi ki so tu zaprti, se imajo za nedolžne in tožijo zoper krivico, katera se jim je prizadela. Ta ne trdi, da je nedolžen in se tudi ne pritožuje; če je pa kdo bil po nedolžnem obsojen, je bil ta nekdanji katoliški duhovnik. Ljubim prostost in življenje. V dotiki z zločinci oka-meni naše srce, vendar bi se dal rad eno leto tu notri zapreti, če bi mogel s tem oprostiti tega ubogega trpina."
Nadzornik je mislil, da je s svojimi besedami potolažil obiskovalca, ko je videl, kako žalosten je postal, ali povzročil mu je še večje bolečine v srcu. Obrisal si je solze raz oči in moral se je premagovati, da ni zopet začel jokati.
"Prosim vas torej odprite mi celi co," je rekel z nestanovitnim glasom, "rad bi govoril z ubogim gospodom."
Vrata so se odprla in Patrik je stal pred človekom, ki je moral že toliko radi njegovega suma pretrpeti. Tiho se je oddaljil nadzornik, Patrik in duhovnik sta bila sama
Če bi se duhovniku namah prikazal duh v celici, bi ne bil tako prestrašen, kakor je bil sedaj, ko je zagledal člo veka, ki mu je toliko trpljenja povzročil. Nekaj časa sta se tiho gledala. Duhovnik je vstal in je stal za svojo klopico in gledal obiskovalca, katerega ni čisto nič pričakoval.
"Father," je proseče rekel Patrik in mu ponudil desnico, "oprostite mi, kar sem vam krivega prizadjal."
"Kaj naj vam odpustim?" ga je milo vprašal duhovnik.
"To vprašate, Father?" je rekel Patrik, "ko ste že dve leti po moji krivdi tu presedeli, po nedolžnem trpeli."
"Po nedolžnem, nedolžnem? ali torej veste, da--" naprej ni mogel
govoriti, barva na licih se mu je spreminjala, sape mu je primanjkovalo. "Moj Bog, torej vendar!" — S temi besedami je pokleknil na klopico, na kateri je delal in zakril svoj obraz z rokami. Kaznjenec je pozabil, da je obiskovalec pri njem in tako je ostal dolgo časa zatopljen v molitev...
"Father, oprostite mi," je zopet prosil Patrik, ki se je sklonil k njemu in se ovil okoli njegovih kolen.
"Vi se počutite nesrečnega radi tega, kar je bilo med nama radi obravnave, izprevidim, da vam nimam niče sar odpustiti."
"Vendar mi imate mnogo odpustiti,' je rekel potrto Patrik, "bilo je več ko nerazporazumljenje, — predsodki zo pet vašo vero, zoper vas kot duhovnika, so moje sume potrdili. Pripoznam vam pa: Nisem vas radi videl ob po stelji mojega očeta, prilika se mi je nudila, da vas spravim v nesrečo, porabil sem jo-in sedaj ste že toliko časa trpeli. Mislil sem, da ste prišli k bolniku le radi svojih sebičnih namenov, da se obogatite. Imel sem vas res za tatu, bil sem prepričan, da ste ukradl denar, ali ga pa vzeli za kak namen kateri se je vam zdel dovoljen. Preverjen sem bil, da ste mislili, tla le de nar porabite v kak po vašem mnenju dober namen in stvar ne bi bila pre grešna za vas. Prišel sem do spoz
nanja, žal mi je, da se nisem ravnal po besedah, katere mi je na srce položil oče, predno je umrl." "In sedaj?"
"Sedaj sledim svoji vesti, ki mi pravi, da se nisem samo pregrešil zoper vašo osebo, ampak tudi zoper vero, <ateri vi služite. Pokažite mi pot, po kateri zadostim krivici, katero sem povzroči!. Vera, ki daje svojim služabnikom moč doprinesti take žrtve mora biti prava vera. To hočem javno pripoznati s tem, da pristopim k tej veri."
"Sedaj ste razburjeni g. Blackford," je rekel duhovnik in zato tako govorite. Gotovo se bodete pa premislili, ko se najde sredstvo, katero odstrani sedanjo mojo nesrečo."
Nikakor ne, Father, moj sklep je trden. Najprvo moram preskrbeti dokaze, da ste vi nedolžni. Ne bodem vas izpraševal vem, da mi nočete ali bolje rečeno ne smete nič povedati. Do sedaj sem dobil le eno pismo naslovljeno na očeta, in to pismo mi kaže pot. Našel ga bodem, in ko bodete zopet živeli v prostosti in se zopet posvetili vašemu stanu — potem — potem pridem k vam in me ne smete proč poslati, če vas prosim, da me poučite v veri mojih očetov, v kateri hočem odsedaj naprej živeti in umreti."
Patrik je, ko je storil obljubo, prijel za roko duhovnika, in jo poljubo-val. Pavel Lurtz je bil izven sebe radi veselja, katero je pravkar doživel. Ob vrhuncu sreče je pritisnil mladega bankirja na svoje srce in rekel iz glo-bočine svojega srca: "Moj Bog, ta tre-notek je predragocen, da bi se kupil z
zaporom desetih let."
*
Čez nekaj tednov je bila obravnava. Hčere umrlega Roger White ste komaj čule„ o veliki nesreči, katera je zadela duhovnika Pavel Lurtz, ko sta se takoj na pot napravile, da pričajo o nedolžnosti obtoženca. Mati jima je medtem umrla. Obravnava se je končala z oprostitvijo duhovnika. Ali le katoliški časopisi Baltimora so poročali o novi obravnavi, oni pa, ki so o prvi obravnavi imeli toliko pisati, niti omenili niso druge. Mogoč« niso hoteli pisati, ker so se bali, da pride ime umrlega bankirja v slab glas, ali bolj radi tega, ker niso hoteli svojo lastno sramoto pridigovati, da bi rešili čast duhovnika, ki je po nedolžnem trpel.
Duhovnik je sedaj ravnatelj sirotišnice za otroke irskih izseljencev in stanuje v nekdanji palači bankirja Blackford, katero so prezidali v sirotišnico.	__
Hex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth. Minn.
LONGFLOS & LIBERŠER
1014 N. Chicago St, Joliet, 111. --Slovenska ———
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
A. M. SMELSER, izdelovalec.
J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom.
FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni.
Harry Blackford je zapustil s svojo družino Baltimore in se preselil v drugo mesto dalje na zapadu, kjer je začel novo banko. S -svojo soprogo je našel pot k pravi veri in od obilih prihodkov podpira dobrodelne namene.
Patrik je pa vstopil v bogoslovje, kjer se z velikim pridom in veliko po-božnostjo pripravlja na duhovski stan. Tako se Pavel Lurtz ni zaman žrtvoval dolžnosti svojega vzvišenega stanu,
DOLŽNOST GOSPODARJEV
in gospodinj slovenskih družin v A-meriki je, da naročijo svojim družinam pošten, slovenski-kat. list. Da se družina ne zastrupuje z zlobnim, brezverskim berilom.
Vaša dolžnost je, da naročate in priporočate list "Amer. Slovenec", ki prinaša vsepolno novic iz nove in stare domovine, ter mnogo podučnega in zabavnega berila po dvakrat na te den za $2 na leto.
Pozor, Slovani!
Ne bodimo si bratje samo po jezike, marveč tudi v dejanju. Kupujte »roj« obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blag« in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsa-kega dolarja.
Naročujemo tudi obleke in suknjt po meri.
POZOR, ROJAKI!
Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene.
Gregor Seliškar, Greenwood, Wis.
Dober prijatelj.
Sodnik zatožencu, ki je ubil svojega prijatelja: "S čim se morete zagovarjati?"
Zatoženec: "Gospod sodnik, moj pri jatelj je vedno trdil, da bi rad nana-gloma umrl."
Primerno sredstvo.
Bolniški strežaj: "Za božjo voljo gospod doktor, jaz sem bolniku namesto zdravil dal tinte."
Zdravnik: "Hm, — dajte mu brž eno polo pivnika I"
V gostivni.
"Oštir, koliko sodčkov piva potočite na dan?"
"Šest!"
"Lahko jih boste še več, če nam boste dajali manjše porte."
Resnično.
"Smelo ti*dim, da se moji odjemavci še nikdar niso pritožili nad mojimi izdelki."
B.: "Kaj pa izdelujete?"
"Mrtvaške rakve."
Slovenski Zdravnik
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker se se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali p& pišite. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boi kupoval od na», ti bom« lej postregli s najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovn* nega leta.
Za stavbo hii in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk ia šinglne vsake vrste.
Nai prostor je na Deiplaine« nlU blizu nevega kanala.
Predne kupii LUMBER, oglasi M pri na* in oglej »i naso talogol Mit« bomo zadovoljili in ti prihranili deoai
jr. W. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES IN CLINTON ST1
NAZNANILO.
Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti, kjer bom prodajal ure, zlatnino itd.
Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi na ročili.
FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET, :-: :-: ILLS.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom ia Avstro-Ogrsko.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILI1
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
f diaa slovanske fot«#r*flj« ▼ Joliet«.
Zmerne Cene.
Najboljše delo.
Met Steal Dye Hovi
^jojessional Cleaners and Dyeri
STRAKA & CO."" Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
The Will County National Bank
•f Joliet, Illinois
Prejema raznovrstne denarne ter poiilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,008,0».
C E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kafcr.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
DVE PISARNI
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street
Telefon: Randolph 810.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frans Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeaiki.
Družbni parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington—September 13. Oceanic — October 1st. Laura — October 8th.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
*>HELPS BROS, ft CO.
2 Waanington St, New York, N. Y. ali na njih pooblaičene zastopnike v Zjtd. državah in Kanadi
Chicago Telephone 3348.
Chris. J. Braui's
CIGAR STORE So. Ottawa St. (Rear), Will Co. Bank. JOLIET, ILLINOIS.
"Mayor" Cigare — špecijaliteta., Imr portirane in domače cigare. Pipe in tobak m pipo.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države! in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
j^'l'i'g
Kiifterosti. !
IOHH»»<
Imeniten kravji hlev.
V Broadstairsu na Angleškem je ne ki Jarrovv zapustil bogata sredstva za ustanovitev doma za slabotne in bo-lehne otroke. Prva leta, ko so zavod 'Jarrovv-Home* odprli, so dobivali mle ko iz bližnje vasi, kasneje si je pa za vod sani nabavil krave molznice. Toda izkazalo se je, da v navadnem hlevu, pa naj se še tako gleda na snago, ni mogoče namolzti popolnoma in zanesljivo čistega mleka. Zato so sedaj za svojih krasnih šest krav zgradili hlev, ki je na zunaj podoben mavzoleju. V notranjosti so za krave trije prostori: spalnica, obednica in delavnica, t. j. prostor za molžo. Vsi prostori se kar svetijo snage, ravno tako tudi krave, katere vsak dan dvakrat skrbno okopljejo in skrtačijo. O "prostem času" se krave pasejo in sprehajajo na lepi trati poleg svoje palače.
Na strelišču.
Stotnik: "Potokar, danes zopet strašno slabo streljate. Dajte mi svojo puško!" Stotnik pomeri in ustreli — mimo. "Vidite Potokar, tako streljate vi. — Sedaj mi pa dajte svojo puško vi, Ilovar." Stotnik ustreli in krogla gre zopet mimo cilja. "Vidite, Ilovar, tako streljate vi." Nato ustreli stotnik še enkrat in sedaj tudi zadene. Samozavestno vrne puško z besedami: "Tako, vidite, pa strelja vaš stotnik!"
Potovanje okoli sveta v aeroplanu.
Ruski aviatik Vuzninski, nečale Tolstojev, namerava z aeroplanom potovati ali pravzaprav leteti okolu sveta. Dvigniti se namerava začetkom septembra v Petrogradu, leteti do Jave in z Jave v Avstralijo, iz Avstralije čez Panamo v južno Afriko v Kap-Stadt in v Johannesburg. Bodočo spomlad misli leteti čez Saharo v Marseil-Je in v Pariz, iz Pariza poleti pa nazaj ■ j^Petrograd.
Sodrugi v balkanski vojski.
V vojski s Turčijo in Bulgarijo je padlo tudi veliko socialnih demokratov, predvsem se omenjajo: Korporal Milorad Aleksič, načelnik strokovnega društva krojačev, padel pri Kumano-vu, nadporočnik Marko Mandič, načelnik strokovnega društva opankarjev (v Srbiji sme absolvent obrtne šole napraviti tudi častniški izpit, povišujejo se pa v častnike tudi podčastniki), padel pri Kičevu, infanterist Nestoro-vič, načelnik tiskarske organizacije, padel pri Retkih Bukvah, nadporočnik Aleksander Krasnojevič, tajnik strokovnega društva arzenalskih delavcev, padel pri Retkih Bukvah, neznana je usoda strankinega tajnika poročnika fTuzoviča. Dr. Topalovič, socialno-demokraški pisatelj, polkovnik pri drinski diviziji, je živ in zdrav.
Nadporočnik Hofrichter kot kaznjenec.
Znani Hofrichter, ki v Moellersdor-fu odseda svojo 20 letno kazen, bi še tffdno rad veljal za nedolžno žrtev "justice. Občevanje z drugimi kaznjenci odklanja, ceš, da ne more imeti stika z zločinci. Silno je iznajdljiv v sredstvih, da pride v zvezo z zunanjim svetom. V najnovejšem času se dela silno pobožnega ter si je v celici napravil oltarček; pobožnost pa hlini samo tedaj, kadar ve, da ga kdo opazuje. Včasih simulira tudi norost.
Strašen zločin blaznega Japonca.
Iz San Francisca se poroča, da je zblaznel bivši japonski stotnik Sakes Jotuman, ki se je pred Port Arturjem odlikoval in je v blaznosti izvedel ha-rakiri (preparanje trebuha) na svoji ženi, 3 sinovih in na sebi. Sakes Jotuman je živel v domišljiji, da ga Rusi zasledujejo._
Ostanki razbitega Titanica.
Angleški listi poročajo iz New Vorka: Kapitan nekega parnika, ki je priplul v New York, poroča, da je videl na kraju, kjer se je "Titanic" potopil, ostanke ladje, in sicer prednji del. Ladja tiči na skali, ki je do zdaj se niso poznali. Mogoče je torej, da ' se je "Titanic" zato potopil, ker se je na skalo zadel.
Visoka starost.
Te dni je umrl v Minsku trgovec Chaim Moškin v starosti 127 let. Leta 1812. je videl cesarja Napoleona I„ ko je iz Moskve preko Minska bežal. Moškin je imel pet žena in 116 potomcev.
Koliko piva se izvari v Avstriji.
Dunajska trgovska in obrtna zbor niča poroča, da se je lani zvarilo v Avstriji 21,630,000 hI piva, 1,090,QOO hI manj kakor predlanskim. Na Nižjem Avstrijskem so zvarili lani 3,710,-000, na Zgornjem Avstrijskem 1,070,-000, na Solnograškem 451,963, na Štajerskem 1,300,000, na Koroškem 239,-114, na Kranjskem 106,733, na Primorskem 131,222, na Tirolskem in Primorskem 131,222, na Tirolskem in Predarlskem 581,999, na Češkem 10,-220,000, na Moravskem 1,610,000, v Šleziji 565,456, v Galiciji 1,450,000, v Bukovini 167,934 hI piva. Na Ogrskem so zvarili 2,930,000 hI, v Bosni pa 147,-300 hI piva. Meščanska pivovarna v Plznu je zvarila 981,400 hI, Dreherje-va akcijska družba v Budimpešti 649,-025 hI, akcijska pivovarna Smichow 624,000 hI, Dreherjeve pivovarne v Malem Švehatu 594,865, Mauthner & sin v St. Marxu 583,427 hI.
Od delavca do vseučiliškega profesorja.
Franc Haelka, sedaj profesor na politehniki v Tomsku, je preje delal kot litograf v tovarni za pločevinasto embalažo v Jeni. Kasneje je obiskoval umetno-obrtno šolo v Barmenu in kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je spišal več del o ornamentiki in umetnem tisku, nakar je bil na isti akademiji imenovan za asistenta. Nadaljnja njegova odlična dela na polju reprodukcijskega postopanja in umetnega tiska so dala povod, da je bil sedaj kot profesor poklican na politehniko v Tomsku.
Nevesta honveda.
"Grazer Volksblatt" poroča: Iz Va-raždina se nam piše: Honvedni infanterist Gabor je dobil pred petimi dnevi petdnevni dopust. Obiskal je svojo nevesto v Kisvaru. V družbi je šel nato v gostilno. Komaj so se vsedli, pride neki Doeme, ki se je bahal, da je zapeljal Gaborjevo nevesto. Gabor je obledel, ni zinil besede, potegnil bajonet in ga Doemeju potisnil do ročaja v srce. Doeme se je mrtev na tla zgrudil. Gabor je spravil bajonet nazaj v nožnico in drl iz gostilne ter takoj odpotoval v svojo garnizijo, kamor je došel ponoči in se takoj podal k polkovniku Banffyju, ki so ga morali zbuditi, ker je spal. Vojak je pokazal polkovniku še krvav bajonet in je polkovniku javil: "Gospod polkovnik! Najpokornejše javljam, da pridem naravnost iz Kisvarde, kjer sem usmrtil Aleksandra Doemeja, ker je mojo nevesto zapeljal. Nevesto sem čez vse ljubil in ker se je lopov s svojim dejanjem bahal, sem ga zabodel. Nisem hotel, da me orožniki ali policisti aretirajo. Prišel sem, da me moja vojaška oblast kaznuje. Prosim, odpustite, da sem Vas ponoči motil« in Vas prosim, da me aretirate." Polkovnik Banffy je stopil proti morilcu, ga potapljal po rami in mu rekel: "Odstopite!" Vojaškemu sodišču je polkovnik takoj poročal, a sodišče z ozirom na vojaško postopanje vojaka in ker je skesano obstal, Gaborja ni ukazalo aretirati. Gobar se sme od službe pro-Stem čftisu Sprehajati po mestu.
Dobro ga je izplačala.
Hčerka nekega tovarnarja na Češkem je bila nevesta. Zadnji dan pred poroko je pa ženin — trgovec — izjavil očetu, da ne more njegove hčerke poročiti, ako« ji ne podvoji dote. Oče je govoril s hčerjo in izjavil, da noče razdreti njene sreče, da pa bo s tem svoja ostala dva otroka oropal ded-ščine. Hčerka je prosila očeta, naj izpolni ženinovo zahtevo. Oče ji je u-godil. Naslednji dan je bila poroka. Glasno in jasno se je glasil ženinov 'Da!" Toda še jasnejše in odločnejše se je nato glasil nevestin "Ne!" Duhovnik je vprašanje ponovil, ker je mislil, da se je nevesta zmotila. Toda tudi drugič je nevesta odločno in glasno rekla "Ne!" Nato se je nevesta kratko obrnila k svojemu očetu in ob njegovi roki odšla iz cerkve, ne da bi se bila na ženina le še enkrat ozrla. Ko jo je oče začuden vprašal, zakaj je to storila, je dekle odgovorilo: "A-ko bi se bila poroka že včeraj razdrla, bi bili vsi govorili, da me je ženin pustil na cedilu. To sramoto sem si hotela prihraniti. Naj jo nosi on, ki jo je zaslužil, ker se je hotel oženiti samo radi denarja."
a kratek čas.?
S

narja, da Vam zastavim zato svojo častno besedo."
Bankir mu odgovori: "Moja blagajna je že polna častnih besed. Ali mi
morete dati kako drugo poroštvo?" -
Prenaglo.
Gospod beraču: "Tu imate staro suknjo; starih hlač vam pa ne morem dati, ker sem jih ravno pred pol ure dal drugemu revežu."
Berač: "No, te pol ure bi bili pa tudi lahko še počakali!"
Svet.
Vedno poslušaj, pa zmeraj molči! Tako boš izvedel neumnosti drugih; drugi pa tvojih ne.
V šoli.
Učitelj govori o hiši božji, rekoč: "Otroci, ali poznate hišo, ki je slehr-nemu odprta, revnemu in bogatemu, veselemu in žalostnemu, ženski in moškemu, starčku in otroku, v kateri dobi vsak človek tolažbo in okrepčilo. No, katera hiša je to?"
Lipe: "Oštarija!"
Izdal se je.
Konjski barantač: "Če konju kaj manjka, naj bom precej tako gluh, kakor je konj!"
Odlomek iz šolske naloge.
'Družina je skupina, obstoječa iz očeta, matere, otrok, zaročencev, deda, babice, stricev, tet, bratrancev in sestričen — in se nahaja po vsem svž-tu. Naj prvo pridejo oče in mati, potem otroci; drugi prihajajo k tem na obiske. Ded in babica takrat po navadi kaj prineseta. Če teta obišče, se morajo otroci praznično obleči. Glava, poglavar družine, je oče, ker on služi denar. Zato on zjutraj zgodaj odhaja; poprej pa se jezi nad ovratnikom, nad srajco, med tem pije kavo. Mati o-stane navadno doma, ker se mora nad posli jeziti. Včasih gre tudi ona na trg. Dekle stanujejo v istem stanovanju, se ne prištevajo k družini, ker se hitro menjavajo, večkrat dvakrat na mesec. Včasih kak vojak dekle obišče. — Oče izroči materi denar, da nakupi potrebno za hrano, a ne vsega. Velik del denarja položi v železno o-maro; ta denar sme družina vzeti šele, če oče umrje. Dobijo se mladi in stari očetje. Iz prav starih postanejo dedi. Če oče spi, smrči, in nihče ne sme blizu. Mati družine je vedno žena očetova. Ta je dobra in modra ter skrbi za otroke. Mati ve vse; ve tudi odkod pridejo mali otročički, a tega ne pove. Mati je sploh silno dobra in je vedno ženskega spola. Če ima ma ti še svojo mater, se ta imenuje babica. Ta prihaja navadno, če je oče odšel. Tet je v družini veliko, stare in mlade, nekatere z možmi, druge brez njih. Mož od tete se imenuje stric. Strici so veliki in debeli in igrajo z očetom na karte. Vsi otroci stricev in tet so bratranci in sestrične. S temi se pretepamo. Potem so včasih v družini tudi zaročenci; ti se vedno smejejo in poljubujejo. — To so poglavitni znaki družine in njenih udov. Družina kot celota je potrebno zlo za vzdržavanje države."
V^Važno uprašanje!*
mi opravi
n»jb«!ie in najceneje
Častna beseda.
Neki baron je prišel k bankirju ter mu je rekel: "Posodite mi toliko de
IŠČEM SVOJEGA BRATA ANTO-na Kozjan doma iz Želebeja pri Metliki, Kranjsko. Naj se zglasi sam, ali ako ve kateri rojakov za njega, se prosi, da ga naznani na naslov. Prišel je v Ameriko pred enim letom. Zanj bi rad vedel brat Jožef Kozjan, Leetonia, Box 643, O.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje ie dobiti najboljše m« so po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej h poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Ckic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr.S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
Louis Wise
"MEET ME FACE TO F AC!"
gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, ®
Prijateljem in znancem naznaW* da sem kupil Mauserjev salun, kjer lahko najdete vsak čas in se okrepi* V zalogi imam najboljša vina in <W
pijače
ST. VIATOR COLLEGE
KANKAKEE, ILL.
Šola za mladeniče. Prostora za 400 (lijakov. Board in podu? $250 na leto. Pišite po katalog, ki ga pošljemo zastonj'
Very Rev. J. P. 0. Mahoney,
C. S. v. PREDSEDNIK.
Tudi
POS
Za želodčne in prebavne ne rednosti rabite Richter's Anchor PAIN EXPELLER po navodilu ovitem okoli steklenic. 25c in 50c
P" . drugistin
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405.	S. Bluff St., Joliet 111.
J^hiki
'"en«;
^glo
YSAKDO GUM K
Velikanski Mill-End Razproda]
pwn
L<
I'[ "voran °s<-*ph Vda
KI SE ZDAJ NADALJUJE V PROSTORIH
BOSTON STORE
Resnično največja
ki se le dvakrat letno ponavlja, ter vam ponuja blago ceneje kot ste ga kdaj prej kupili.
Dobrodošla bogatim in
Če "bi ne Vilo te prodajalne 11 mnogi ljudje plačevali
polvec za "blago.
S. & H.
sta m psi z
vsakim
nakupom.
S. & H«
stamps %
vsaki**1 nakupi
Pridite-—Hranite denar s pozornimi
!
h
Cn
ry j
lil: ifcH- "J
S*1
ishi i* 1,