Leto 1805.
121
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dné 12. aprila 1895.
Vsebin#: Št. 54. Dopustilnica za lokalno želoznico iz Mndïan v Člerčanv s krilom iz Mëchenic v DobFtš.
54.
llopustilnica z dné 4. marca 1895.1.
a lokalno železnico iz Modran v Cercany s krilom iz Mëchenic v Dobrfš.
^ Franc Jožef Prvi,
Pomilosti Božji cesar avstrijski;
^postoljski kralj ogrski, kralj češki, dalma-in il'1’a®ki, slavonski, gališki, vladimèrski kralf18 ■ na,dvojv°da avstrijski; véliki vojvoda jerRi°VS^' J0jv°da lotarinSki, salcburški, gta-
8k!'kor*i, kranjski, bukovinski, gorenje-8)îl in dolfinifi-HloSVi.	i,—„
v Koiio''«80 ^e^eslav Marek, gozdarski mojster v Beue’<1IS,tU’ ^r’ ^enr‘lc ^ivnÿ, okrajni načelnik v Žbra 1>VU' ^ai'l'n Walter, okrajni načelnik upiavnik aVUn *>to'car Bohutinskÿ, gospoščinski okrajne». V	'n Vojteh Koliba, načelnik
dalo do,"'1 zastoPa v Jilovu, zaprosili, da bi se jim tl'c° od 'm 'j3’ zSradjti in obratovati lokalno želez-v Dobftg ° . n v ^erčany s krilom od Mëchenic ri st te podali1010 Se ^am j°> z ozirom na občo ko-Pustilo n °’ ’menovanim koncesijonarjem to do-z dné l4,a P0<^sl-avi zakona o dopuščanja železnic • septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), tSl0T«nlMh.)
kakor tudi na podstavi zakona z dné 31. decembra 1895.1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) podeliti lakö-le:
§• I-
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje <Jerčany na progi državne železnice Dunaj—Praga v Modfany v stik s progo železnice Nusle—Modfany in s krilom iz Mëchenic v DobHš.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dné 31. decembra 1894. i. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895. 1.) omenjene ugodnosti.
§• 3.
Koncesionarji so dolžni, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in jo dokončati naj-dalje v poltretjem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo,-morajo koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino 10.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, še smé izreči, da je ta varščina zapala.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih doličnili zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran listih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 5.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadô. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železniški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredč delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil in pa za dotacijo pričuv-nega zaklada, katerega določi državno upravstvo, res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši inter-kalarne obresti, ki so med grajenjem res bile izplačane, ,in kar je res bilo kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se dotični stroški sméjo prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplača'1 v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnern črtežo, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih >D prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odprav| oseb in reči se je v tem oziru in pa glcdč polajj»1' potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih» katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželn0 brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovi0' za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in 10 ne samo o potovanju na račun državne blagajni°c» ampak tudi o služabnem potovanju na svoj raž1111 k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesionarji se zavezujejo, da bodo pristopih dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbam1 sklenjenemu zastran nabave in imetka opravn'" reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega P'1' pomaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalj0 da bodo pristopili vsak čas veljajočim predpisom ° železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovor11» ki je obveljal 1. dné junija 1871. I. o prenosl1 takih bolnikov in ranjencev, katere je lei$e prevažali na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške pren°se po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi ° železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonaD moč in veljavo z dném, ko se po dopuščenih žel°z nicah prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bod° izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili p Državnem zakoniku, zadobé za koncesionarje v®’ ljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznam °
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samö v tolik0’ kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozh'0111 na drugolnost tč proge in na olajšila, vslod lega dü deljena glede na napravo in opremo in vrsto obr»1’1
Koncesijonarji so dolžni, oddajajo službe oi!j rati sc po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872- / (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz v°i stva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§. 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih u®.* navija gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeU1
£«**> shažnim četam (varnostni straži, , ' 1 s^laži i. e.) ali drugim javnim organom, to sc d«'»«uje » dopustilnih pogojih.
odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospcva-jočih vsako leto 30. dné junija in 31. dné decembra.
§• 9.
z iko ^°pus^na doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) . d 0 dopuščanju železnic izrečena obramba r° 1 napravi novih železnic se ustanavlja na evetc eset (90) let računčč od današnjega dné, ter ,n,ne po tem roku.
tud' ^*r^avno "Pravstvo smé izreči, da je dopustilo * P101* iztekom gorenjega roku izgubilo svojo u 0 ’ a^° se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. 2S/7Uene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o a etku obrata, ter bi se kak prestop roku ne rao-e opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 10.
v .. ^rat železnice, ki je predmet te dopuslilnice, ! na račun koncesijonarjev država. Kako naj s ' a oorat, to se vravnâ se posebno obratno po-,	°> ki se sklene med državnim upravstvom ir
K°ncesijonarji.
8- H.
j v,. ^oncesi.i°narji imajo dolžnost, po pogojih in p
I	/j 1 h navedenih v členu XII. zakona z dné 31. d nemb'a 1894- 1- (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) drža
®jnu upravstvu na njegovo zahtevo vsak Čas dop
II	soporabo železnice za promet med že obstoječi: i e/'nicam* ali pa takimi, ki se bodo še le naprav drž °^° V dr^avnem obratu, in to takö, da ir
zavrio upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tari!
d'i'aflrn,"ln0 od^odnino odpravljati ali odpravlj; rahr' -Ce^e v^a^e a'‘ posamezne vozove po sop Jani Železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 12.
Državr
smč i Vn° uPravstvo si pridržuje pravico, da izrog °pu^eno železnico, ko bo dodelana in v obrat ločilih*14' VSak ^aS oclkuPid P° nastopnih do-
letni č' ' Se usianovi odkupnina, seštejejo se njih gpj donos'' kar jih je podjetba imela v posled-Se oaL .11?1” letih pred samim odkupom; od tega P°tèrn *	donosi najslabejših dveh let in
petih 7e izračuni poprečni čisti donos ostalih
donos^0 Spredai st°ječih določilih najdeni poprečni naJ Potemtakem koncesijonarjem država kot
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžitev hipotečnega posojila, katero koncesijonarji s poroštvom dežele vzprejmö pri deželni banki kraljevine češke, in pa za štiriodslotno obrestovanje in razdolžitev po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev do časa, ko bo posojilo, katero koncesijonarji vzprejmejo pri deželni banki kraljevine češke, popolnoma odplačano, sama prevzame njega plačevanje o dogovorjenih rokovih dospelosti, in pa da plačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, da kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 1., oziroma namesto letnine, ki jo je plačevati po odstavku 2. za delniško glavnico, plača glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 1. in 2. opravljati polletno.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne odplačanim ostankom pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotič-nimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zâloge in pa iz na-pravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 13.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščene železnice in vsega premič-
nega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., št. 4.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si oni sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 14.
Državno upravslvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja-nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — pri-gledovali, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi délniSka družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-koikrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družabnim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komi-
sarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovin-skega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
§■ 15.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svaril* večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dop°' stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, Prl' držuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da sc poprime zakonom primernih naredeb ter po ok°l' nostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo ®° še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zop® to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljuj00 koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostr° in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, *®r se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjen0 z Našim velikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem četrtega dné mc’ seča marca v letu milosti tisoč osemsto devetdese-tem in četrtem, Našega cesarjevanja sedeminštid' desetem.
!>*} Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurnibrand s- *• Plener s. r.