§3»v. 226 V Trstu, ¥ sreda 23» avgusta 1319 J»s$nik XIIV Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo » žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovccv in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mn« po £0 stoL Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejema iuseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pcJiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajate v Trstu, ul. »v. Fraaciska As 20L I,:' ■ v -k dan, u cb n. in prvrnikih, r-*mj. — Urcdrir'rvo: u.ica $ . a Ci^ka Asiškega ž;-v. 20, 1. nadstropje. - Duri si naj se pošiljajo lued-i : — Nefrankirana ' • se ne ?pr.-;c 'jo, ro'.:oni»i se ne vračnjo. — 1 ::in odgovorni urednik Štefan Goa^na. — Lastnik konsorcij lista Edine ;ti — Tis^ tiskarne Edinost. — Naročnina zn.iša na mesec L 3-—, pol I£; <3 j . cej0 tctr) l 3 : —. - Te'ef t u-edn:3iva in uprave štev. 11-57. Prašnim noue titiž BELO RAD. 17. Designirani ministrski predsednik LTuba Davidovič je danes predložil prestolonasledniku regentu Ak-ksan.ru listo novega ministrstva, ki je sestavljeno iz demokratsko-socialistične koalicrje. Sprejeta :n potrjena je .lača. ki je sestavljena tako-le: predsedstvo: Davidovič < Demokratska zajednica); zunaiaje zadeve: Trum-bič (izv. strank); vojna: Hadžič (general, izven ■rraiLk); finac»: Veljkovič (Dem. zajednica); no-'.ran je zadeve: Svetozar Pribičevič (Dem. zajecn.); -ravda: Timotijevič (Demokratska /.ajednica); trgov-na in industrija: Kramer {D-emokrat. zajednica); promet: Draškovič (Dem. zajednica); zgradbe: VnJovič (Dem. zajednica); prosveta: Marinkovič (Dem. zajednici); verstvo: Alaupovič (Dem. zajednica); agrarna reforma: Poljak (Dem. zajein.); pošta in bnzojav: Lukinič (Dem. zajednica); prehrana in obnova: Bukse^ (socijalni demokrat); socijalna politika: Korač (socialni demokrat); šume in rude: Kristan (socijalni demokrat). — Ministrstva zS narodn zdravje, za poljoprivredo in kon-stitur nto ost: - 'o začasno nepcpolnjena, mesta rednih ministrov pa bo o vodili drugi .ministri .kot namestnik:. Narodno zdravje bo zastopal minister za sccij?!no pciittko Korač, pdjeprivredo minister ■za agrarno reformo -dr. Pofcjak, Ronstituanto pa minister pravde dr. TLmotijevič. Nova vlada stopi prvič pred pcrlament v soboto, na kateri dan je sklicano Naro.no predstavništvo. Kakor čujemo, bo nova vlada predložila že v prvi seji Narodnega predstavništva celo vrsto novih predlogov ter podala Izjavo, iz katere bodo razvidne nove smeri državne pottrtke. Ozir_je se na nujne ljudske potrebščine širokih plasti naroda, bo menda nova vlada takoj izvedla demobilizacijo trebjega poziva ter brez odhšanja izvedla znižanje, oziroma odstranitev carinskih postavk d edan.:a notranja politika bistveno predru-;ači. Kudikalci so hoteli spraviti pogajanja v smer, da bi v>ikdo, ki ni bil natančno (poučen, misM, da ^re Demokratski zajednici za osebe. Za temi oseb n:?ni vpr iš~ nji pa so se skrivale pri radikalcih stva;ne iiierence. Ostale grupe: Jugoslovanski Jl \ I- - rodni klub in druge male grupe, so tej taktni oči vidno nasedle ter ostale v slepi u4ici. Ktr so se zaleteli, niso mogli več nazaj. Kaj pa je bil notranji vzrok krize? Proti ć e v svoji izjavi povedal, da je vzrok Krize imenovanje djCikovskega nadbiskupa. Pribiti pa moramo, da je bil to samo neposredni povod in da so vzroki dragi. Pod Protičevim vodstvom je •bi:a državna uprava laJiO počasna in ni dohajala -v j! v a'tedanjim poslom. Delo je na vseh koncih i kra;:b zaostajalo, akti so se kupičili, tako je n ;>r. v bančnem ministrstvu še približno 30.000 aktov se neprotokoliranih in 70.000 aktov nere -enih! Nedejavnost v iinanonem ministrstvu ae za-virala delovanje tudi v drugih resortih. tako da je prišel ves državn. aparat s pravega tira in da ni :t; • iti naprej. Državna uprava se je vedno buli bli/:.b svojemu propadu. Videlo pa se je čimdalje boli isiio, da je pod vodstvom Protiča in z nvini->tr i Ninčičem nemogoče v tem ministrstvu iz--■.■'.n::razmere in postaviti državno upravo na :\ > yrxHago. Raizven tega so nastali med Demokratsko zajednico in posebno radikalno skupino načelna nasprostva glede aigrarne reforme, glede valutnega vpra-šanja, glede čiščenja nesposobnih in nesolidnih elementov iz državnega ustroja in drugih važnih vprašanj. Ker se niso mogli radikalci prilagoditi modernejšim nazorom m ljudskim potreb, m. -je moralo priti do krize. Kako je prišlo đo sestave novega kabineta? Regent Aleksander je poveril nalogo za sestavo novega kabineta Demokrartski zajednici v osebi g. Ljube Davidoviča. in s tem je prišla javnost do pre-pric :nja, da se hoče ravnati -krona točno po parlamentarnih običajih in da je torej bilo v vsakem sairčrju treba upoštevati, da *se mora dati ito po-verk> Demokratski zajednici, ki je najmočnejša stranka v .parlamentu. Zdi se mi, da se ni treba bavi-; s podrobnim tekom pogajanj designi ranega ministrskega predsednika Davidovča, ker ie to že itak znano. K<> je prišel Lj. Davidovič .kot zastopnik Demokratske zaje:aiice do prepričanja, da z radi!\ Jci kakor tudi s strankami, ki so se odločile, da so ž njimi solidarne ni mogoče sestaviti koncentracijske aii vsaj koalicijske vlade, vršila so .se pogajanja med nami in socijailnimi demokrati, ki so Lme4a popoln uspeh. Nova vlada se bo torej upirala na najširše demokratske sloje naroda, na obrtnika in ielavca. Njeno delo bo posvečeno sicer splošnemu procvitu in napredku države, vendar pa se bo monala ozirati zlasti na potrebe zgoraj naštetih širokih plasti naroda. Kako smer ima program nove vlade? Glavna smer programa nove vlade j« ta, da hoče naprositi parlament, naj ji da to, kar država ttu-no in neodložljivo potrebuje. Program nove viade nima najmanjšega strankarskega značaja. Država potrebuje med drugimi nujne ekonomske retcrrnve. ki se morajo takoj izvesti, ker drugače bo trpel ves narod ogromno škodo. Vsak dan zakašnjenja pom-eni tegubo neštetih mHijonov narodnega gospodarstva V teii smeri se bo gibalo delovanje nove vlade. Katere so glavne točke programa? V zunanjepolitičnem oziru moramo likvidirati vojno, to je, moramo skleniti mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, Madžaj^sko, Bolgarijo itd. Nadalje se moramo sporazumeti z našimi zavezniki glede medsebojnih odnošajev. V zvezi s tem problemom se bo nova vlada bavila z demobilizacijo. R^vno-JiM so mi teletonično sporočili iz Delgrada, da se hoče tretji poziv takoj odpustiti iz vojaške službe. ! To bi bi! prvi konkretni pojav, s katerim je vlada pokazala, da hoče resno delovati v prid in blagor naroda V srbski armadi ie služilo, kakor tudi drugod, med vojno nekaj deset tlscčev dobrovoljcev. Ti morajo dobit; nagrado za svoje požrtvovalno delo. Tudi vprašanje o preskrbi invalidov hoče nova vbda resnr; .premotrivati in takoj odpomoči najhujši bedi. V notranjepolitičnih stvareh se bo vlada bavila v najkrajšem času z občinskimi volitvami. Za občine se hoče predložiti splošna, enaka in tajna volilna pravica s proporcem, tako da pridejo tudi v občinah vsi politični in ekonomski momen;i do veljave. Novi voli hi red za kenstrtuante ie že kclikortoliko dodela-n in v jesenskem zasedanju Narodnega predstavništva pride med prvimi na •dnevni red. Glede tiska in zborovanja hoče \nla:a uveljaviti najbolj svobodomrseki režim ter je odlo-čenas da odpravi v'se pogreške prejšnje vla.de in da da vse- mngoče svobode govora, sestankov itd, •kolikor je to 'Združljivo z eksisitcnčno podlago države. Gospodarski tWogram nove vlade je, kakor je javnosti že itak več aH manj znano, jaiko obširen. V valutnem oziru je prišlo đo apccnanja, da je definitivna ureditev neizvršijiiva, pač pa da je neobhodno potrebno, da se odstrani fz prometa avstrijska krona. V carinskem oziru se hoče zaledovati zaščitna carinska pclifeka za i r*d u Arijske panoge, ki se (pri nas morejo ra/rvijati. Za produkejo 1-udskih potrebščin, kakor za r-b?eko. perilo itd., pa se mora carina odstraniti, ravnotatko tudi za produktivna sredstva, kakor stroje itd. Izvoz in uvoz bo igral v bodeče, posebno na jesen, veliko vlo«?o. ker hoče vlada z rzvceom iz-boTjšaitt našo valutno in devizno politiko. Nameram se importirati z državnimi sredstvi aii vsaj ood državno kontrolo blago, katerega ratbi naš kmet, delavec in obrtnik, ter uradnik, to je, po sebno priprosta obleka, perilo in ako bo t;ei>a, obuvalo. Te stvari morajo nepremožni s!oji dobiti za jako nizke cene. Tudi v \tprašanju o preh-ani se nam obetajo boij-ši časi. Nadalje se holSe vlada baviti z vprašanjem uvoza sladkorja petroleja in sedi, tako. da tudi tu ljudske potreb- ščine uzadovod>ene Vil ada ima Še druge načrte za zboijšanje gospodarskih prilik, zdi se mi pa, da bi bilo preobširno. aiko bi se sedaj bavil s poedinim! vprašanji v okvmj.u tesa razgovora. Vlada hjče pri prvi priKki stopiti ipred pariament in zahtevati cd strank, da jej dajo 'priliko lomacija poduprla gornje rešenje, koje zagovara Tittom, ali nema prs-vole Engleske i Amerike, Itako da smo još uvek daleko od rešema glede ured jenja slobodne države Reke. Cini se, da neće biti težak sporazum izmedju saveznih i udruženih vlasti. Teškoće se jedino jav-ijlaju onda, kada Tittooi traži neka budu posebna prava za državni Reke kao »Corpu.i separatum« očuvana. — što se tiče Doimaciie, Titboni bi itio, da se ustanovi slobodna država, koja bi oba-shzala ne samo Zadar i Šibenik, več i Tro?ir :e Split, pa bi želio, da prava gradova i njihove autonomije budu zaštićeni Za sada jofi n'ie jasno, što o tom misle zaveznici Kako je poznato, WiIson je jedino pristao na to. da se stvori iposeban položaj /.ii Z?, iar j da se nekoliko otoka prisajedini Italiji. Da on oronv«« ^"oi^ H»riie traži se nwwiia oH 1 da mirovna konferenca prekine svoja dela 25. t. m. za približno en mesec. Delo se zopet prične proti koncu septembra in se misli, dč bodo tekom počitnic poslovale samo komisije tehniškega značaja. Imam poin razlog za mnenje, da se bo o reškem in jadranskem vprašanju razpravljalo šele po zopetnem pričetku delovanja konference in se ne rešite pred oktobrom. IZ FRANCIJE. Poincare na Alzaško-Lorenskem. PARIZ, 18. (S.) Predsednik republike Poincare ie danes začel svoje potovanje po Alza-ciji in Loreni. Predsednik je obiskal thunnsko delino. Ustavil se je med drugim tudi v Alt-kirehnu in v Muhlhausenu. V Witschwei-lerju si je ogledal spomenik, ki je bil postavljen v čast talcem, ki so jih Nemci po umiku francoskih 1. 1914. postrelili. Predsednik je držal govor, v katerem je izjavil, da so hoteli Nemci s takimi sredstvi terorizirati al-zaško-lorensko prebivalstvo, loda s tem so še povečali brezino, ki je to prebivalstvo ločevalo od njih. MULHOUSE (MUHLHAUSEN), 18. (S.) Predsednik francoske republike Poincare je takole odgovoril na sprejemni govor mestnega župana: Mulhouse je dajal take dokaze svoje zvestobe Franciji, da se ni upal bivši nemški cesar ne samo v 40 letih zasedbe, temveč tudi v vojni, celo pod zaščito svoje vojske, nikdar stopiti med njegove zidove. Predsednik je obiskal v avtomobilu staro in novo delavsko mesto, kjer so ga delavske družine burno pozdravljale. Nato ^je odšel v Than, kjer je izročil mestu vojni križec. Spominjal je, da je bil Thann 50 mesecev francoska predstraža na Alzaškem, potem je doživel v prvih mesecih vojne veselje, da sprejme in pozdravi francoske čete. Nemčija se je maščevala nad prebivalstvom s Sem, da je mesto obstreljevala s svojimi topovi in ga hotela na vsak način uničiti. Predsednik je spominjal, kako ginljivo je bil sprejet med vojno v vseh mestih in vaseh. Prebivalstvo ni nikdar o-bupalo; personificiralo je med vojno zvesto Alzacijo. Thann je bil pred celim svetom pr-voboritelj za francoske pravice in upe in jc junaški branil vse do zmage svoje častno mesto. Alzacija in Francija so ponosne nanj. Prebivalstvo je predsednika navdušeno sprejelo. Po obisku raznih vasi je prispel ob 18.45 v Kolmar, ki si ga ogleda jutri. IZ ANGLI JE. Lloyd George o industrijskih in trgovinskih razmerah v Angliji. LONDON, 18. (S.) Dolnja zbornica. Lloyd George opozarja, da bo govoril samo o industrijskem in trgovinskem položaju. Prehod iz vojne, ki*je stala svet 40 milijard šterlingov in ki je vse uničila, v stanje miru je zelo težaven. Treba je postopnega dela. Uvoznine so prekašale pred vojno izvoznine za 150 milijonov šterlingov, a danes jih prekašajo za 800 milijonov. Sedaj se več porablja, nego proizvaja. Pred vojno je Velika Britanija proizvajala 287 milijonov tonelat preyd George je nato govoril o demobilizaciji in jc omenil, da je nemogoča povrnitev na število vojske, kakor je bilo v miru. Mir z Avstrijo, Bolgarsko in, kar je najvažnejše, s Turčijo, ni še podpisan Pričakujemo ameriškega sklepa, ker želimo zvedeti, če hoče Amerika sodelovati pri zaščiti onih narodov, ki bi bili brez naše pomoči izvrženi klanju in ropanju. Kavkaško prebivalstvo prosi, naj bi angleške žete ostale tam. Govori nato o Zvezi narodov in ugotavlja, da bo Zveza največa prevara, če države nadaljujejo svoje oboroževanje. Zaključil je, da je treba zvišati produkcijo in znižati porabo. Med delavci in gospodarji se mora vzpostaviti zaupnost. IZ RUSIJE. Boljše viki izgnani iz Odese? LONDON, 18. (S.) Neko službeno poročilo pravi, da je prebivalstvo izgnalo boljševike iz Evrope. Boljševiki izpraznijo baje kmalu Kiev in vso Ukrajino. Estonci se umikajo. STOKHOLM, 19. (S.) Estonsko službeno poročilo: Estonci so izpraznili vasi Dorites, Sopojke, Saradognezo in Voltokovo. Boj se bije v smeri proti Ostrovemu proti napadajo-čemu sovražniku. Boji za Kronstadt. HELSINGFORS, 19. (S.f Angleški zrakoplovi in vojne ladje so napadli nocoj Kronstadt. Trdnjavski topovi so odvrnili ogenj. En zrakoplov se je moral spustiti. Pilot se je rešil, toda zrakoplov je uničen. STOCKHOLM, 19. (S.) Listi poročajo iz svoiemu listu: Dozaavam iz zanesljivega vira. Helsintfforsa: Angleško brodovje se ie zbralo strpne Francuske i Engieske. To je glavni razlog, radi kojega bi Tittoni imao poći u London, a sva je prilika da če i Nitti iskoristiti parlamentarne praznike, da ode u Englesku i konferrra o samomu predlogu. P rek m u rje prvremeno (začasno) pod vojnom upravom. LJUBLJANA, 18. U saića zaposodnistom području Prekmurja, ostaje privremeno vojurička uprava, kod koje sudeluje kao civilni komisar dosadašnji vodja kotarskog poglavarstva u Mariboru, vladin tainik dr. Lanišlč. konačno uredjenje civilne uprave učekuje s«e u najkraće vreme. Rešavanje banatskog pitanja. »Journai des Debats« od 11. o. mj. donosi sle-c'eće saopćenje iz jugoslavenskih krugova: Uređenje granica jugoslavenske države u Banatu, ustanovljeno po mirovnoj konferenciji, uzrokovalo je na neJcim točkama prosvede sa strane srpskog pučanstva tih krajeva. U Pariz sti-gue su tri delegacije, da zastupaju pred konferencijom stvar ovoga pučansri i. Prva, koja se sastoji cd gg. Nerada Barcčkogx Timoje Rar,ča i Svetozara Stankoviča. zahteva j ime snpskih i.-bćina Sirij, Pesca i Sv. Ivan u scvernom Banatu, da \ rhovno veće promem svoju oihiku, kojom *u ove tri ct3-ćine prideljene Madžarskoj i da pristane na njihovo prisa^edwijenr.e k Jugoslaviji. Granica i-zmedjt: Madžarske i kraljestva SMS prolazila bi u ovom kravu kanalom nazvanim Cameral (Kameral Dolina). S druge strane posle velike srpske skupštine u Temešvaru od 8. srpnja, odaslani su mgr. Jašić i Mladen Pffić, da saopće konferenciji jednoglasno primljene zaključke ove skupštine. Netnačko stanovništvo graca Tenvišvara i okolice prihvatilo tje tak od jer ove zaključke i zamolilo spomenute delegate, da i u njihovo ime zahtevaju, da se ovaj do takodjer pridruži južnome Banatu, s kojim je vezan ekonomski i nacionalnim interesima. U slučaju kad bi konierencija sumfc.da u prave aspiracije ovoga pučanstva, delegati su ovlašteni da predlože organizacija plebiscita pod kontroiom saveznika. Srpsko stanovništvo Klisure, kraja smještenog u dunavskoj dolini, istočno od Braziasa, kraj srpske gramce, takodver prosveduje protiv pripojen;: Rumunjskoj, navodeći da immnijsko pučanstvo ovoga kraja broji samo 2000 duša proti 10.000 Srba. Živeći u gorovitom kraju, oni tvrde, da bi njihov materiiakW opstanak >>os»tao prekarnim, kad bi ih se odeHlo od ravnice, odakle su dobivždi svoje životne namirnice. G. Bogdan Radosavlrević, Vladimir Panić i Jovan Vukrtić ovlašteni su, da izlože pred iniro\ nom konferencijom želje pučanstva ovoga kraja. Izgon stranaca (tujcev) iz Bačke i Banata. »Pravda« javlja: Ministarstvo inostranih (zunanji) djela složilo se s ministarstvom unutrašnjih posala, da se strani podanici doseljeni u Bačku, Banat i Baranju prebace (odpravijo) preko demarkaciono linije. ZAGREB, 18. >Ji*jtarnji Lista poroča iz Bel-grada: Minister za zunanje stvari je sporazumno z ministrstvom za notranje stvari odredil, da se izženejo iz Jugoslavije vse one o-sebe, ki niso pristojne v Jugoslavijo in prebivajo v Vojvodini. Ta ukrep se nanaša na \ se one osebe, ki so se v zadnjih časih nastanili v tej pokrajini. Ta odredba ima namen, da se Vojvodina osvobodi madžarskih boljševi-kov, ki so se naselili tamkaj v propagandne svrhe. Mil Konferenci Madžarsko vprašanje. PARIZ, 19. Včeraj je otvoril svet petorice zopet svoje seje. Predsedoval je Pichon, ker se Clemenceau do sedaj še ni povrnil iz Van-deje. Prečitala se je dolga brzojavka generalskega odbora v Budimpešti, katera naznanja, da je prišel nadvojvoda Josipa k generalom in jih informiral o sestavi novega madžarskega kabineta, ki namerava določiti volitve na podlagi splošne volilne pravice, da se sestavi narodna skupščina, nakar poda sedanja vlada svojo demisijo. V isti brzojavki javljajo generali, da so se romunske čete deloma u-meknile iz glavnega mesta m da se uredi redarski zbor, ki bo štel 6000 mož iz medzavez-niških čet. Razvila se je dolga debata zaradi stališča, ki bi bila morala zavzeti konferenca napram nadvojvodi. Prevladalo je mnenje, da ne zasluži nadvojvoda podpore od zaveznikov, bodisi zaradi njegovih prešibkih garancij, da predstavlja v resnici voljo madžarskega prebivalstva, bodisi zaradi tega, ker se mora izključiti, da se lahko povrne na madžarski prestol član one hatsburške dinastije, ki je v veliki meri odgovorna za evropsko katastrofo. V tem smislu se je sklenilo, da se brzojavno odgovori na poročilo odbora zavezniških generalov. Čeravno je potrebno, — pravi brzojavka — da se vpošteva vsaka manjšina, ki ima začasno oblast v rokah, ne moremo pripoznati vlade, ki ne predstavlja dežele, in kateri ne moremo določiti mirovnih pogojev. Ker je državni poglavar Habsburžan, ne moremo imeti pravega zaupanja v upravo, ki je nastala z državnim preobratom za časa tuje zasedbe. Nočemo se vmešavati v notranje madžarske zadeve, toda zagotovljeni hočemo bitj, da bo madžarska vlada tudi predstavljala svoje prebivalstvo. Zdi se nam, da je skupščina p°treben preliminar za vsak zadovoljiv sporazum in za trajen mir. Stavka t ŠlezijL PARIZ, 18. (S.) Vrhovni svet se je bavil na popoldanski seji s poročili iz Varšave o stavkah v Sleziji, radi katerih je 70% industrij ustavilo delo. Te stavke so baje delo nemških agitatorjev. Vrhovni svet je razpravljal o sredstvih, ki bi naredila konec temu položaju. _ Vrhovni svet se je razun tega bavil z avstrijsko noto, ki pravi, da ogrožajo madžarske in romunske čete zapadnomadžarske župe. Mirovna konferenca na počitnicah. — Jadransko vprašanje zopet odgodeno. PARIZ, 17. Dopisnik »Ere Nuove« poroča pred Kronstadtom, ki ga obstreljujejo. Od se verovzhodnega bojišča poročajo, da so čet začele prodirati. Začelo se je bombardiranj* beljševiških postojank. Nestašica živeža u Moskvi. — Vlada če seliti u Tulu. PARIŠ, 18. Nestašica živeža, izaziva u Moskvi vanredno ozbiljne nemire, tako da se Lenjinova vlada sprema da otputuje u Tulu. Štrajkovi željezničara onemogučusju svaki promet. Vesti iz Madžarsko izazvale su u Rusiji velik utisak. Kod jednog metinga u Dorpatu, kod kojeg su sudelovali vodje svih ruskih stranaka iz Skandinavije. Finske i Baltičkih provincija, je brilo zaključeno, da so u Dorpatu održi još iedan sastan*tt. Poljska vojaška misija pri Denikiou VARŠAVA, 18. (S.) Poljska vlada je poslala generalu Denikinu na Dom vojaško misijo. V komisiji je general Karnicki in polkovnik Do-mansky, vojaški publicist. K Denikinovi vladi se pošlje tudi komisar z istimi pooblastili. Tudi k georgijski in armenijski vladi ter k jotvinski republiki na Estonskem se pošljejo delegati. Ujeta ameriška letalca. WASHJNGTON, 19. (S.) Mehiškemu predsedniku Caranzi je bilo sporočeno, naj tnkoj ukrene, da se izpuste dva ameriška letalca, ki so ju mehiški banditi ujeli. iz rtaSije. Odhod generala Pershinga iz Benetk ▼ zasedeno ozemlje. BENETKE, 19. iS.) Danes zjutraj je prispel semkaj general Pershing. Na postaji so ga sprejele vse vojaške in civilne oblasti. Ob 12.50 se je odpeljal z istim valkom v zasedeno ozemlje. TREVISO, 19. (S.) General Pershmg je prispel ob 13.15 iz Benetk. Po sprejemu se je odpeljal v avtomobilu proti Piavi, kjer si ogleda bivše bojišče. Koroško. Peblisjit na Koroškem cc bliža in upati je, da bo izid ugoden. Vendar se ne smemo postaviti na fatalistično stalisče, -ampak moramo storiti vse, kar e bi! že pred vojno zelo majhen, kajti Nemci so uporabljali >.*e metodi, ki ste šli vzporedno: prva je bila pot čisto navadnega nasilnega germaniziranja, druga pot provincijalizma. Ker so videli, da> ne uspeva prva čisto po njih želji, so se vrgli na drugo bolj zahrbtno. Skušali so ubiti v koroškem Slovencu čut skupnosti z ostalim Slovenstvom, omejiti so ga hoteli samo na Kcrosko, ker so vedeli, da bo prva .pet lahka, ko se posreči zajeziti na Koroškem vsak vpliv iz središča. l>a je tudi druga (pot imela svoje uspelie, o tem si ui delati iluzij, kajti obenem iz omejitvijo slovenskega vpliva je šlo nesramno laskanje koroškemu Slovencu, da je kulturno na višji stopnji kcxt njegov kranjski bra»t, ki ne zna nemški in govori v jeziku ^lu-žinčadi. Vse to skupaj je sčasoma stvorilo naravnost nekako posebno duševuost koroškega Slovenca. ki se je med vojno še stopnjevala. Razmero pa, ki so nastopile t^koj po vojni in trpe deloma še sedaj, tudi krb za ohranitev življenja i« lastnine in strah, kaj bo iutri, 6e prido v kraj nasprotnik. •Pri vrfasovanju se namreč ne sinemo zadovoljiti samo z ugodnim uspehom, temveč se ne smemo stra&ti nobene žrtve, da dosežemo sijajen izid — kajti to ima lahko nedogledne materijalne posledico na -znotraij in morahve na zunai. Prvič je čisto gotovo, da bo uspeh v prvem pasoi vplival na uspeli v drugem pasu, poleg tega ni rzJdjučeno. da se nam ne bi prisodil kak važeu kraj, kv bo glasoval sicer za Nemško Avstrijo ailt ležal celo izven spornega ozemlja, če se izkaže, da gravitira gospodarski v ozemlje, ki se je izreklo z ogromno veČino za Jugoslavijo. Akti o Koroški nikaJvor še niso izakJjučeni in da pebliscit lahko samo podlago za končno ured>tev. p. p. Frnncesco Bobudrl I riječko fsIKlorisllko. Sfraa CL * EDINOST« šier. 226. V Trata, dne 20. avgusta 1919. „loška kmetijska družila" vabi na svoj oblni ibor ki bo t ne^el o, 24. t. m., ob 9.30 predp. v prostorih „Nar. doma" v Trstu. ODBOR. Civilni koui»si«r*iai <2o3o*a maksknatae cene: kisu (4—5 stopinj) L T40 za liter; masti L 8*40 za kjr; slanini L 8\3u za kg; navadnemu fižolu L 1'30 za kg; trdi invadni ookola-di v zavojih po iU ks po L 10— k,?; cavojj pod xl■ kg po L II— kg: kaJcau L 16'— ksr, pivu v steklenicah po 9 Uo litra L 2'SO za steklenico m v steklenicah p« *lto litra L 1*70 za steklenico. Politično društvo »Edinost« razpisuje mesto ravnatelja cenlrainega društvenega urada v Trstu. — Zahteva se višja naobrazba. Plača in drugi službeni pogoji po dogovoru. P-onuohe naj se pošljejo društvenemu prdesedništvu, v Trstu, ul 30. oktobra š. 13. Kdo ve ka/? V tržaško mestno ubožnico je bid 17. julija t. L s-prejet nepismeni, gluhonemi Vinko Okom, za katerega se ne ve, odkod, je. Kdor bi •mogel (podar kaka .pojasnila, nas? jih sporoči gb.v-nemu tajništvu mesene ubožrtioc v Trsta, ul. de41 istituto št. 29,1 Nesreče pri delu. Na kolodvoru pri Sv. Ancreju je eprav^ai Leoacrd Gambo svoje delo na krko-motivi kakor navadno; naenkrat se je odprl neki nventH in vroča para. ki te sikala iz cev;, jra je oparila £>o nogah in trelmhu. Prepeljali so ga na rešilno postajo, kjer so mu dali prvo pomoč. Nje-fjovo stanje je prečoj nevanto. — V Miljah je pri popravljanju nekoga stroja stopal mehanik Ivan Mabor rlič. Včeraj zjutraj je našel neki stražnik na miramarski ulici, blizu železni-j škega mosta, na tleh elegantno oblečeno žen-isko. Približal se je in jo hotel dvigniti, toda ženska se ni ganilo. Odprl ji je oči: bile so steklene. Mož je .bil prepričan, da je mrtva, pa je zato tekel v mesto po karabinjerje. Ko se je je povrnil s karabinjerji, ni bilo mrliča vep. — Nekoliko korakov dalje je odhajala ženska, ki je bila podobna tisti, ki jo je stražnik prej videl. Doslej ni še ugotovljeno, če gre za zločin, ali pa za navadno nezavest. lepile klasje in stročje ter je omlati posebej, ker lepi težko in popolnoma razvite seme da tudi lep :-t b;\gat pridelek. V naprednih deželah se vzgaja seme za setev na posebnem zeirrljšču bolj redko v v - j h 20—30 cm in se tudd okopava. Profesor HslSer je sejal zelo zgoda;.-., zelo plitvo in redko. On je dejal na en meter samo 10 vc*i zaznamovati ono iepo vrsto hrušek, jabolk, marelic itd. in da nam pozneje dovoli vzeiti cepiče. Sedaj Se toliko cepimo na speče oko, katero bo pognalo spomladi. Tudi trte, ©d katerih hočemo rporge za bodoče cepljenje, bomo zaznamovali in sicer sanro one, ki so !etos rodSe, »n od teh zopet samo najbolj razvite, ki -so najbolj obrodile, od katerih se vzamejo pozneje najbolj razvita srednja očesa. Tako bomo dobili -dobre cepiče, ker ona trta in ono drevo, ki je dobro obrodilo, bo dalo tudi dobro redečo trto in sadno drevo. ■Kakor se vidi, je tuč-i letošnje žito jako zaraćeno od sneti (TrUetia tritici) in očmjem) od temne snovi. hoJnega erna. To je kal bolezni, katero je •:r>eba uničiti, preden se žito pose je, kajti drtngače pre de od zrna v bodočo rastHno in ji uniči cvet. Zato je treba seme h pravilo, da je bolje nabavljati seme, ki je bilo vzgojeno na bolj revnih tleh in v mrzlej-šem podnebju. iRazumen kmetovalec pa, da se Teši teh skrbi, vzgaja seme doma. Ze pred mlatvijo odbere naj- roj. Gasperi je 'ihnila svojo \ lago dušo, previđena s to nili sv. vere, v dobi 60 let. Ža! joči soprog Ivan na:nan;a vsem sorod. ikom, prijateljem in znancem to bridko izgubo. Pogreb drage poko niče se bo vršil v četrtek, 21. t. m., ob 10 iz mestne bolnišnice. TRST, 19. avgusta 1919. Novo pogrebno podjetje. Corso V.'E. III. Štev. 47. znlofii: Pripravno u Bai ve, lak, skletiina prve vrste. Vrvi in vrvice, zamaški in plu-tovine za lekarne. Prihodnji dohed: Kuhano in sirovo laneno olje. Orig nalni amerikanski terpen-tln, pristen bel tink, osmirkano platnoin papir. Samo na debelo po zelo ugodnih cenah. Vpraša te pri tvrdk e. ANNltlGER, Trst ulico Sen Lazzaro šteu. J 2. Izvažanje in uvažanje. Dopisuje se v slovenskem jeziku. -TMBflM pri župni cerkvi v Planini. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 8. septembra 1919. — Nadaljna pojasnila daje podpisani uiad. Žep J mi v PlaniflT tri IMi Ivan Lovšin, župnik. D\ KMCEK TRST Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. l\m\m izd« zob, pMiranie in rastni žirija VTVJIrl s Si ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Oio.iclino Rossinl Stev. 12, vogal ul delle Poite. Tehniški vodja Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - lidir nje z >b Drez Dolečin. Plombiranja. Umetni zajje tfCf PFflFF Bogata zaloga vs^h potrebščin, viebaničn delavnica vuku pcpravlianja. Stroj za i\m\i in vezasjs pravi iis&i uzorci Seidel & Neumann in i ,Singer* Gast & Gasser Tvrdka ustannvljcn J. 1878 FRAHCESCO m m Trat, ul. Catnpinile 1U ZUTASHICU G. PliiO, TRST se nahaja na Kortu It. 15 (Slvli zatarnica G. Z R^OVI TZ & Fljii ) VeliVa iz bera srebrnih ln Klat.h h», ulianov, veriiit iU. ^sssj-^^m-^mc M^U OGLASI DVE KOZI švicarske pas^me se prodaste radi selitve. Naslov pove ms. cdšti 50 stot v, č. I TRG fiLCGfl ua Hi ZLATAHISE ™ na veliko izbero se vdobi pri A. POVH v Trstu GAR1I5ALDI (BARRLEiiA) 3. Oglase In osmrtnice sprejema Ioseratni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20, pritličje. Deln. glav. Iv 3), ttJ.OJJ. Ressrvs K S.3JJ.J 0 Centrali: TMT fia [m ii Sijpini) 5 - ni 5. M) l Podružnl:e: Dubrovnik, Dunaf,v f^otor, Ljubljana, MetKOVić, Opjtij! sp it. albsniit ZaJa-Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bnčio stroco spihj^is p Ji i S?r3j3na vlaga na hranilne knjižice proti i j J, letnim oVe stim v bjneogiro-prometu proti 3». j letii n o-brestirn. !.'a odpoved navezane zneste sprejema po naju^odnejS b pobojih. Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. fiaie v aajai »amsjiaa priliii (>i!ji lijuita). Blagajna posluje od 9 do 13 PRODAJO sc slSie na platnu, slovenske iujige. MLWavec, Scorzejia li V. 3084 ODDA se takoi v najem tepa meblirama soba. Naslov oove ins. od. Edinosti. 3985 ISCEM sobo hi hrano pri stalni slovenski ali hrvatski družini. Naslov pov« ins. odd. »Ed.« 3979 KOZA švicarske ^asme z mlekom se i*roda. Sv. Ivan (na pošti). 39>S0 KUPUJEM cunje in železmino. MoHno Oraude 20, Bibič. 3968 SLAV1CA. Vsakovrstne slovanske knHjre kupil " dr. G. B. CorgnaH v Vidmu (Udine). 3306 DVE spalni sobi ste oa prodaj, oi SS. Martiri 24. I. 3977 PROSTOVOLJNA DRAŽBA najrazličnejših predmetov. kakor pohištva, kuhinjske opreme, blaga, preprog, knjig, slik, dragocenosti itd. Itd. Prost vhod, brez obveze za nakup, vsak dan v ulici Chiozza Št. 7, od 10-12 in od 16-18. P 126 I Vsled naredbe generalnega tajnika za civilne zadeve, ki stopi v veljivo 1. septembra 1919, se merate preskrbeti z računskimi listki, obsegajočimi Ivrdko in naslov gostilne. Ti računski listki služijo za račune gostom, ki morajo plačati pri znesku čez 1 liro 5 ali 10 st tink pris oj-bine. — Listki morajo biti kolkov, ni od finančne oblasti. Računske listke v blokih, kakor tudi predpisane tabele izdeluje takoj in po najniž ih cenah Mama Edinost v 1«. ul. k Mi Si