dekorativna X glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana leto XV 5 maj 1978 »Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet. PRVO TRIMESEČJE Doseženi rezultati v prvih treh mesecih in osebni dohodki po doseženih učinkih v naslednjem obračunskem obdobju Rezultati poslovanja po TO in v celoti za delovno organizacijo v prvem četrtletju tega leta kažejo, da smo za to obdobje opravili vse naloge, katere smo si s temeljnim planom zadali. Tako smo v glavnih pokazateljih na ravni delovne organizacije realizirali: ni sklad formirajo šele po pokritju vseh drugih obveznosti iz čistega dohodka in da gre skoraj vsa neplačana realizacija v breme teh sredstev. Zato je zelo pomembno voditi do kupcev tako prodajno politiko, ki bo zagotavljala izpolnjevanje obvezno- celotni prihodek plan 295,526.490 realiz. 294,411.270 % 99 dohodek plan 56,059.550 realiz. 58,202.950 % 104 čisti dohodek plan 37,851.760 realiz. 38,395.865 % 101 Pri celotnem prihodku, katerega smo dosegli 99'%, kar praktično pomeni, da je realizacija enaka planu, je značilno, da je realizacija dosežena na domačem trgu presežena za 13 %, realizacija v izvozu pa dosežena le 80 % od plana. Prav tako pa ni dosežena interna realizacija med TOZD A in B, saj je za 12 % pod planirano. To pomeni, da bo dinamiko prodaje na domačem trgu potrebno obdržati in povečati realizacijo v izvoz, da bo plan izvoza ob koncu leta dosežen. Realizacija med TOZD A in B pa se bo po vključitvi vseh strojev za tkanje pliša v proizvodnjo prav gotovo povečala. V neplačani realizaciji prvih treh mesecev je ostalo 8,567.551 dinarjev. To je vrednost poslanih pošiljk blaga kupcem, ki niso plačali ali zavarovali plačila v zakonskem roku. Ce tega izpada celotnega prihodka za neplačane in nezavarovane obveznosti ne bi bilo, bi bil doseženi dohodek za to vrednost večji, pri tem pa bi ostala vrednost materialno poslovnih stroškov enaka. Indeks doseženega dohodka bi bil v tem primeru kar 120. V tem primeru bi se dajatve iz dohodka, katerih osnova za obračun je obdavčeni dohodek, nekoliko povečale, toda kljub temu bi bil realizirani čisti dohodek višji za približno 8 milijonov in bi bil tudi njegov indeks dosežen približno 122. V tem primeru bi bila razdelitev čistega dohodka realizirana točno Po planu ter bi v postavki »prosta sredstva za poslovni sklad« dosegli s temeljnim planom predvideno Vrednost. Dosežena vrednost prostih sredstev za poslovni sklad je namreč zelo nizka. Od Plana 5,940.500 din smo dosegli le 715.532, to je le 12 %, seveda Potem ko smo iz čistega dohodka Pokrili vse obveznosti v celoti za osebne dohodke, sklad skupne Porabe, rezervne sklade in posolila ter združena sredstva iz poslovnega sklada. Vidimo torej, da se prosta -«%^redstva za vnos v lastni poslov- sti kupcev iz dolžniško-upniskih razmerij. Sredstva za osebne dohodke so v primerjavi na plan presežena za 6 %, kar je v skladu z doseženimi rezultati in doseženim čistim dohodkom posebno še, če bi mu všteli neplačano realizacijo. Večina tega presežka gre na račun podaljšanega dela pri reorganizaciji proizvodnje, del pa na izplačane OD iz naslova doseženih rezultatov. Ker je višina osebnih dohodkov predvsem odvisna od doseženih rezultatov dela, med katere sodijo tudi ekonomičnost poslovanja, produktivnost dela in rentabilnost, katere ugotavljamo ob periodičnih obračunih, je prav, da se pri teh kazalnikih uspeha zadržimo malo dlje. S temeljnim planom za leto 1978 smo se obvezali, da bomo stopnjo ekonomičnosti poslovanja v letu 1978 dosegali v višini 0,20. To pomeni, da bomo na vsak porabljeni dinar za materialno poslovne stroške ustvarili 20 para dohodka. V prvih 3 mesecih smo ustvarili na vsak porabljen dinar 24,6 par, kar pomeni za 23 % preseženo planirano stopnjo. Produktivnost dela, ki pomeni doseženi dohodek na zaposlenega delavca, smo s planom določili na vrednost 37.020,— din na delavca. V prvem trimesečju smo dosegli 46.938,— din na delavca, kar pomeni za 26 % presežen plan. Stopnjo rentabilnosti, ki pomeni doseženi dohodek na vsak dinar uporabljenih poslovnih sredstev (to so vrednosti vseh osnovnih in obratnih sredstev, s katerimi smo poslovali v tem obdobju) smo s temeljnim planom postavili na 0,131 dosegli pa 0,137, kar pomeni za 5% preseženi plan. Kako se bodo torej ti presežki odrazili pri obračunu osebnih dohodkov? Če primerjamo te presežke v letu 1977, ki so v prvih treh mesecih letošnjega leta služili za obračun učinka po teh treh kriterijih vidimo, da so preseganja v povprečju manjša. V letu 1977 smo presegali ekonomičnost za 25 %, produktivnost za 37 % in rentabilnost za 29 %. Delovna mesta, ki so na ekonomičnost, produktivnost in rentabilnost vezana s po 20 % osnovnega števila točk, so imela po dosežkih leta 1977 doseženega učinka 18,2 % na osnovno število točke, po dosežkih letošnjih prvih 3 mesecev pa 10,8 %. Delovna mesta, ki pa so vezana na te tri kriterije s po 10 % na osnovno število točk, pa so po rezultatih leta 1977 dosegla 9,1 % učinka, po rezultatih letošnjih prvih 3 mesecev pa 5,4% na osnovno število točk. Glede na gornje rezultate pa se kljub temu osebni dohodki ne bodo zmanjšali temveč celo povečali. Ko smo si s temeljnim planom postavili nove višje cilje za leto 1978, smo vedeli, da jih ne bomo tako visoko presegali, kot v preteklem letu. Zato smo s temeljnim planom predvideli tudi višjo vrednost točke. V letu 1977 in v prvih 3 mesecih letošnjega leta smo obračunavali točko z 11,70 din vrednosti, od aprila tega leta dalje pa bomo obračunali točno z 12,60 din vrednosti. Nova vrednost točke pomeni 7,7 % povečanje. Če sedaj upoštevamo dosežene odstotke po gornjih treh kriterijih in povečamo vrednost točke, bo celotni učinek za delovna mesta, ki so vezana s po 20 % na ekonomičnost, produktivnost in rentabilnost za 1,1 % višji in za delovna mesta, ki so vezana s po 10 % na te iste kriterije učinkovitosti ter pri enakih % doseganja še drugih kriterijev, na katera so vezana, to je norma, kvaliteta in drugo pa za 5,2 % višji celotni učinek. Toliko, kar zadeva sam obračun po doseženih učinkih. Za te odstotke višji osebni dohodki pa se spremenijo tudi zaradi drugačnih prispevkov iz osebnih dohodkov na osnovi novih sporazumov in zakonskih odlokov. Od osebnih dohodkov v letošnjem letu oziroma od 1. marca dalje vsak delavec vplača še 1 % republiškega davka, 0,5 % občinskega davka (razen delavci, ki stanujejo v občini Domžale) ter vsi delavci ljubljanskih občin še 0,45 % za izgradnjo Cankarjevega doma. Skupno torej novih obremenitev za 1,95 %. Istočasno pa se od 1. aprila dalje zmanjša prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje: Iz 12% na 10,60%, torej za 1,40%, kar skoraj pokrije prej naštete nove obremenitve. Če skupaj sumiramo povečanje osebnih dohodkov zaradi višje vrednosti točke ter zmanjšanje zaradi večjih prispevkov in zopet povečanje zaradi znižanega pokojninskega prispevka, ugotovimo, da se bodo osebni dohodki le malenkostno povečali od 0,5 % do 4,5 % različno, glede na katere kriterije učinkovitosti dela je posamezno delo vezano. Franc Kragelj Poročilo z 8. kongresa ZKS Na predlog osnovnih organizacij naše delovne organizacije sem se kot delegat občinske konference ZKS Ljubljana-Siška udeležila 8. kongresa ZKS. V poročilu ne bom podrobneje obravnavala sklepov in dokumentov, ki so bili obravnavani in sprejeti na kongresu, saj smo o njih lahko brali in slišali v dnevnih informacijskih sredstvih, pač pa bi podala nekaj svojih opažanj s samega dela kongresa in pa komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj, v kateri sem sodelovala. Uvodni referat na kongresu je podal predsednik CK ZKS, tovariš France Popit in v njem nanizal najbolj aktualne naloge in uspehe, ki jih je ZKS dosegla v štirih letih med obema kongresoma ter osnovne smernice delovanja naše organizacije v naslednjem obdobju. V referatu je tovariš Popit poudaril predvsem to, da nam doseženi uspehi na področju spreminjanja družbenih odnosov dajejo trdno osnovo za še bolj ustvarjalno delo na področju krepitve samoupravnega položaja delovnega človeka v naši socialistični družbi. S tem pa se je utrdil socialni in družbeni položaj delavca in delovnega človeka v združenem delu in političnem sistemu. Dosegli smo lepe uspehe na področju materialne proizvodnje, s čimer se je okrepila tudi družbena reprodukcija. To omogoča samoupravljanje kot celovit družbeni odnos. Delovni ljudje pa imajo v razvijajočem se delegatskem sistemu vedno večji vpliv pri odločanju o vseh bistvenih vprašanjih na vseh pod- ročjim materialne proizvodnje in družbenega standarda. Kljub vsem pozitivnim rezultatom preteklega obdobja pa je tovariš Popit opozoril tudi na nekatere zaviralne elemente razvoja. Tako je opozoril na še vedno premajhno povezanost delavca s problemi krajevne skupnosti, torej na premajhno povezanost med zadovoljevanjem materialne proizvodnje in krajem, kjer delavec rešuje življenjska vprašanja svojega družbenega standarda, (otroškega varstva, socialnega varstva, stanovanja, preskrbe in varstva okolja). Pri tem je še zlasti opozoril na to, da moramo na vsak način doseči, da se bodo interesi delavcev uveljavljali neposredno v vseh organih in na vseh ravneh, kjer sprejemamo odločitve, saj je to temeljni pogoj za nadaljnjo izgradnjo in utrditev samoupravnih odnosov. Posebej je tovariš Popit govoril o liku in delu komunista in njegove odgovornosti za nadaljnjo preobrazbo naših družbenih in ekonomskih odnosov. Najpomembnejše je, da se bo vsak komunist zavedel odgovornosti, ki jo je z vodilno idejnopolitično vlogo prevzela zveza komunistov in s tem tudi sleherni član naše organizacije. Odločno se je treba boriti s politično neaktivnostjo, malomeščanstvom, karierizmom, omahovanji posameznikov in nekaterih organizacij, saj bomo le na ta način povzdignili na dostojno višino moralne vrednote naše revolucionarne preteklosti. Le tako se bo ZK uveljavila kot vodilna in ustvarjalna sila, kot avantgarda delavskega razreda. To pa ne velja le za samo organizacijo, ampak za slehernega komunista. Zavedati pa se moramo, da je lahko uspešno kos tako odgovornim nalogam le komunist, je za to primerno usposobljen. Zato moramo usposabljanju komunistov v prihodnjem obdobju posvetiti posebno pozornost. To je bilo le nekaj misli iz uvodnega referata tovariša Franceta Popita, ki jih skupaj z drugimi lahko vnesemo tudi v našo vsakdanje partijsko in samoupravno življenje. Obenem je bil referat osnova za vse kongresne dogovore in dokumente ter delo posameznih komisij. Kongres je nadaljeval delo po posameznih komisijah. Sama sem sodelovala v delu komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj. V naši komisiji smo obravnavali celoten splet družbenoekonomskih odnosov našega gospodarstva ter perspektive za nadaljnji razvoj. Največji poudarek je bil dan utrjevanju družbenoekonomske vsebine in razredne vloge temeljne organizacije združenega dela. Kajti temeljna organizacija ni samo osnovna proizvodna enota, ampak pomemben politični faktor razvoja in utrjevanja našega družbenega razvoja in samoupravljanja. Poudarek je bil dan tudi razvoju tozdov predvsem z vidika samoupravnega združevanja dela in sredstev, o nekaterih drugih oblikah sodelovanja ter svobodni menjavi dela med delovnimi skupnostmi skupnih služb in temeljnimi organizacijami. Poleg tega smo obravnavali še probleme uveljavljanja samoupravne-nega družbenega planiranja, ustvarjanja in razporejanja do- hodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke. Omenim naj še razprave o ekonomskih odnosih s tujino, razvoju materialne osnove združenega dela, utrjevanju socialne varnosti delovnih ljudi in varstva okolja. Seveda je popolnoma nemogoče vsaj grobo opisati vsebino vseh številnih razprav, saj je v delu naše komisije sodelovalo izredno veliko število delegatov. Kljub intenzivnemu dvodnevnemu delu, ki je potekalo praktično brez prekinitev, niti niso prišli na vrsto, da bi podali poročilo vsi prijavljeni razpravljale!, ampak so se mnogi morali zadovoljiti s predložitvijo referata delovnemu predsedstvu komisije. Naj ob koncu tega dela poročila povzamem samo nekatere osnovne ugotovitve naše komisije. Ugotovili smo, da smo uspeli izoblikovati pogoje in temelje za revolucionarno spreminjanje proizvodnih in drugih samoupravnih odnosov. Moramo pa se zavzemati za večjo produktivnost našega gospodarstva, saj je to osnovni element našega hitrejšega ekonomskega in s tem tudi družbenega razvoja. Se naprej je treba pospeševati prednostne panoge našega gospodarstva, kot so energetika, promet, kmetijstvo in proizvodnja surovin, našo predelovalno industrijo pa je treba hitro posodobiti, da se bomo lahko uspešno uveljavili na domačem in tujem tržišču. Kongres je v celoti sprejel vse predložene sklepe in dokumente. Delegati so pozitivno ocenili delo kongresa; saj bodo rezultati našega dogovora bistveno vplivali na naše nadaljnje delo in napredek našega gospodarskega in družbenega razvoja. Ljuba Pirjevec Ureditev novih dohodov v delovno organizacijo Strokovni kolegij je dne 10. aprila 1978 obravnaval predlog o ureditvi novih vhodov v podjetje, ki jih moramo realizirati pred pričetkom gradnje Celovške ceste. Med gradnjo ceste in v bodoče ne bo možen vstop v delovno organizacijo po sedanjih priključkih na cesto. Zaradi tega bo morala biti najprej zgrajena, za celotno območje, industrijska cesta ob železnici, ki bo tudi nam omogočala prihod v delovno organizacijo s severne strani in južne strani do novega vhoda ob železniški progi in nasproti trgovine »Javor«. Zaradi teh sprememb smo morali predvideti nove lokacije vratarskih lož: na kraju prizidka ob tkalnici, kjer bo notranji prostor preurejen za vratarsko ložo s primernim razgledom v vse smeri, kot pomožno vratarsko ložo bomo postavili v severni kot novega dvorišča zaradi večje požarne varnosti in splošne kontrole severozahodne strani delovne organizacije, ob vhodu v rekreacijski center pa bomo namestili novo vratarsko ložo, ki bo slu- žila poleg ostalega tudi kontroli prometa s skladišči gotovega blaga in trgovini. Prostor za dovoz kamionov pred zgradbo EOP do novega skladišča gotovega blaga bomo morali primerno razširiti, kolesarnice prestaviti na parkirni prostor ob železnici, smreke odstraniti in sam prostor asfaltirati. Približno 7 m od zgradbe EOP je predvideno stopnišče podhoda pod Celovško cesto. Do nadaljnjega bo tu edini dovoz kamionov do skladišča gotovega blaga, dovoza mazuta in dvorišča. Zaradi nemotenega odvijanja prometa in nefunkcionalnosti vratarske lože, bomo morali to odstraniti. Vse navedene spremembe so razvidne iz priložene skice. Iz te skice je razvidna tudi nadaljnja razširitev apreture na prostoru Šenkove mizarske delavnice, ki bi se gradila v dveh etapah s tem, da bi se drugi etapi priključila tudi gradnja zahtevanega dodatnega zaklonišča za 200 oseb in s tem istočasno tudi del skladišča gotovega blaga, ki je zarisan kot priključek. S tem bi bila zapadna stran objektov ob križišču Celovške ceste funkcionalno in estetsko zaključena. Kar pa se tiče razvoja južnega dela zgradb ob Celovški cesti, bomo morali v naslednjem obdobju, od obstoječih in novih variant, izključiti najustreznejšo, zato bo predvidena ureditev postavitve vratarskih lož, parkirišča in ograje ob Celovški cesti, le začasna, toda za daljše obdobje. Po osvojitvi tega predloga bo potrebno z Varnostjo skleniti dodatno pogodbo o opravljanju varnostne službe še za enega varnostnika. Bernard Bernat 28. maj, praznik krajevne skupnosti Dravlje Na ta dan je italijanski okupator leta 1942 v Dravljah izvedel racijo in odpeljal v taborišča prek 70 zavednih, osvobodilnemu boju in gibanju predanih Draveljčanov. Veliko se jih ni vrnilo. Ta zgodovinski dan si je krajevna skupnost Dravlje določila za svoj vsakoletni praznik. Se ne tako dolgo nazaj bi lahko rekli, da so bile Dravlje periferija — kmetijski predel Ljubljane. Danes pa so se Dravlje že zlile z mestom. Že nam ponujajo obliko nove rastoče Ljubljane v severnem predelu. Sicer se pa tudi KS Dravlje dotika s pravim geografskim središčem Slovenije, ki je pri Kamniti mizi v rojstni hiši našega prosvetitelja in pesnika Valentina Vodnika v Šiški. Da bi zvedeli kako živi in s kakšnimi problemi se ubada Krajevna skupnost, smo v ta namen zaprosili za razgovor predsednika krajevne skupnosti, tov. Antona Vodnika. Tov. Vodnik se je ljubeznivo odzval prošnji in za naše glasilo dal naslednji intervju: Tov. predsednik, kako gledate danes Dravlje, kako bi izgledala osebna izkaznica? 600. Za te naše starejše občane smo problem rešili. V Dravljah je že zgrajen moderen dom za ostarele. No, mladi pridejo pa sedaj na vrsto. Je pa zadnji čas. Pričakujemo tudi solidarnostno prelivanje denarnih sredstev v okviru občine Ljubljana-Siška. Kako je urejeno s preskrbo krajanov? Moram reči, da zelo slabo. Imamo samo dve trgovini. Če eni od teh sploh lahko rečemo trgovina. Poleg tega imamo samo eno gostilno. Za primerjavo: pred časi so imele Dravlje sedem trgovin in devet gostiln. Pri tej veliki stanovanjski gradnji ni bila upoštevana infrastruktura. Prav mi v Dravljah smo sprožili akcijo v širšem merilu, da se ne sme graditi samo »spalnih objektov«, temveč bivalne objekte. Tu mislim na trgovine, vrtce, gostišča, igrišča, prostore za rekreacijo. Kulturno življenje je še dokaj v redu. Posebno v zadnjem času. Aktivno so začeli sodelovati mladi v okviru ZSMS. Poudariti moram, da bomo morali v prihodnje pravilneje usklajevati naše finančne zmogljivosti s samoupravnimi. Če bomo finančna r 7_______________________ ' ' ‘ t :':' Dravlje so danes eno samo veliko gradbišče. Gradimo na vseh koncih in krajih. Poleg intenzivne stanovanjske gradnje gradijo tudi industrijske objekte. Dravlje že presegajo tisto idealno število prebivalcev, ko lahko neka krajevna skupnost normalno deluje. Šteje preko 6500 prebivalcev. Zato že mislimo na ustanovitev druge krajevne skupnosti, to so Koseze. Dravlje imajo pet stanovanjskih sosesk vključno z industrijsko, v kateri je tudi Dekorativna. Zanimalo bi me. koliko je od teh krajanov mladih do 14. leta in tistih nad 60 let. Ti namreč potrebujejo varstvo. Kako to rešujete? Oziroma kako boste reševali? Življenjsko vprašanje. Toda zadovoljujočega odgovora ne bom mogel dati. Odgovoril bom, da bodo Dravlje postale take, kot si jih zamišljamo in planiramo, šele čez pet do osem let. V tem času bosta zgrajena dva otroška vrtca in osnovna šola. To je nujno potrebno. Otrok do 14. leta je v naši skupnosti 1500, občanov starih prek 60 let pa nekaj čez sredstva znali uskladiti s samoupravnimi interesi krajanov, bo razvoj Dravelj potekal tako, kot si vsi želimo. No, potem sva že prišla do zanimivega vprašanja — kako krajani Dravelj delujejo v samoupravnem sistemu? Delujejo, toda še vedno je udeležba na zborih občanov preskromna. Vse preveč je tistih krajanov, ki mislijo, da se bo rešilo vse samo od sebe. Toda tako ne gre, »za vogalom odločati« ne prinese nobenega uspeha. Tudi to pot pozivam vse, naj pridejo na zbore, povedo naj svoja mnenja in predloge. Poiskati moramo skupen cilj. Tako ga bomo tudi lahko uresničili. Nekaj bi pa rad posebno poudaril; to, da se v krajevno skupnost premalo — ali skoraj nič ne vključujejo visokokvalificirani strokovnjaki, ki jih je pri nas veliko. Za učinkovitejše reševanje v naši krajevni skupnosti bi potrebovali tako rekoč vse profile poklicev,^ od medicinske sestre, patronažne, pravnika, ekonomista, arhitekta in tako naprej. Tisti, ki sedaj delamo v vodstvu krajevne skup- nosti, se moramo ubadati z vsem. Delati elaborate, razne študije, predloge, študirati uradni list. To je velik napor. Če nimaš določene izobrazbe, imaš težave. Še dobro, da imam tako službo, da lahko pokrivam zahteve, ki jih zahteva moja funkcija. Seveda to delamo brez vsakega plačila za delo. »Menim, če se bi ti strokovnjaki vključili v delo krajevne skupnosti in žrtvovali na teden dve uri svojega dela, bi krajevna skupnost bolje živela.« No, tukaj pozivam tudi strokovnjake iz Dekorativne, ki živijo v naši krajevni skupnosti, da se priključijo in nam pomagajo razreševati in uresničevati probleme. Tov. Vodnik, kako ocenjujete delo delegatov Dekorativne in sploh našo delovno organizacijo z vsemi tozdi v krajevni skupnosti? Odlično! Če bi bili vsi delegati iz 21 tozdov, kolikor jih je v naši krajevni skupnosti, tako aktivni, bi bili že »korak naprej«. Tozdi Dekorativne redno izpolnjujejo vse obveznosti, ki so jim določene. In tudi na prošnje vedno dobivamo pozitiven odgovor. No, nekaj takšnih delovnih organizacij je še. Toda take, kot je Dekorativna, pa skoraj ni. Naj to ilustriram z enim podatkom. Naša krajevna skupnost redno pošilja vsa poročila, študije, predloge vsem tozdom toda nanje ne dobivamo odgovorov. Od vas pa vedno. Tov. Vodnik predsednik ste v prvi mandatni dobi novega družbenopolitičnega sistema, z eno besedo bi dejal, delegatskega — kako ocenjujete to delo? Res smo nekje pionirji »smeri novega družbenopolitičnega si- stema,« prvo mandatno 'obdobje je uspelo. Predvsem se mi zdi, da je velik uspeh v tem, da je spremenjena miselnost naših krajanov. Da jim sreče ne more prinesti nobena partija, družbenopolitični sistem, temveč si jo mora pridobiti — priboriti vsak občan v našem samoupravnem sistemu s sodelovanjem in to z aktivnim — ali ne? Tako nekako je zapisal tovariš Kardelj. Pa še res je... Tovariš Vodnik, kaj bi povedali še za zaključek najinega pogovora? »To, kar sem že na začetku in med najinim pogovorom, da bo krajevna skupnost Dravlje dokončno oblikovana šele čez pet, osem let. V tem času bo še veliko gradnje. Asfaltiranih bo veliko cest in ulic. Želimo sodelovanje prav vsakega krajana. Prepričan sem, da bodo Dravlje postale v tem času ene najbolj lepih in urejenih krajevnih skupnosti v vsej Ljubljani. Za zaključek bi rad povedal, da kdor misli, da bo od socialistične družbe samo prejemal, a nič dajal, je zajedalec. Saj dajati samega sebe ni nič drugega, kakor to, kar drugi od nas želijo, da jim storimo. To je torej samo dosledno nadaljevanje prejšnjega pravila. Mislim, da vsi v krajevni skupnosti želimo, da nam drugi dajejo sami sebe, se za nas žrtvujejo, nam pomagajo in nam življenje olajšajo; enako pa želijo drugi od nas, da se jim dajemo s svojimi močmi, z vsem, kar smo in imamo. Mislim, da bomo v krajevni skupnosti Dravlje le v takih dejanjih našli ravnotežje med seboj in družbo. Vsem krajanom Dravelj in delavcem Dekorativne želim vesel in radosten krajevni praznik! F. Hriberšek UGODNEJŠE LETOVANJE TUDI ZA DELAVCE »DEKORATIVNE« Z letom 1977 smo tudi v naši delovni organizaciji stopili na novo pot, in sicer na področju letovanja, čemur smo doslej iz objektivnih vzrokov posvečali premalo pozornosti. Na tem terenu smo zaorali ledino sicer skromno vendar za začetek dovolj, da ugotovimo želje in potrebe naših delavcev. Na razpolago smo imeli eno počitniško prikolico, ki smo jo postavili v avto kamp »Stella Marisa« v Umagu. Zanimanje za letovanje v njej je bilo izredno, tako da je bila skozi celo sezono polno zasedena. Vsi, ki so v njej letovali so bili zadovoljni, tako s prikolico, opremo, kakor tudi s kampom, kjer je bila postavljena. Treba je povedati, da je tudi prikolica odlično prestala preizkušnjo v prvem letu, saj je ostala takorekoč brez poškodb, kar bi bilo želeti še v prihodnje seveda, če odštejemo normalno obrabo opreme in inventarja. Glede na tako ugoden odmev delavcev, je delavski svet v letošnjem letu pri razporejanju dohodka namenil tudi sredstva, s katerimi smo kupili dodatnih osem prikolic z vso pripadajočo opremo. Vsaka prikolica je opremljena s štirimi ležišči, kuhinjsko nišo, garderobno omaro, kompletnim kuhinjskim inventarjem za štiri osebe, pred-šotorom, mizico za kampiranje in štirimi pripadajočimi stoli. Prikolice bomo, ko jih bomo prejeli od IMV Novo mesto, postavili v tri avto kampe, in sicer eno na »Šobec« pri Bledu, štiri v »Stella Maris« Umag in štiri v kamp v Medulinu pri Pulju. Vsi trije kampi so višje kategorije v katerih so celo trgovine in restavracije, oskrba pa je mogoča tudi v bližnjih mestih. V prikolicah bo mogoče letovati preko cele turistične sezone, in sicer od 1. maja do konec septembra, razen, če ne bo to z letno pogodbo med Dekorativno in avto kampom drugače določeno. Za letovanje se bo lahko prijavil vsak naš delavec vendar bodo imeli prednost pri izbiri tisti, ki še niso koristili te ugodnosti, delavci z nizkimi osebnimi dohodki, delavci, ki delajo v treh izmenah, in delavci, ki imajo večje število otrok. Izbiro bo opravila komisija, katero imenujejo IO osnovnih organizacij sindikata. Za koriščenje prikolice bo potrebno plačati dnevno 60 din, v kar pa ni všteta turistična taksa, ki se plača v kraju bivanja. Vsa ostala določila, o uporabi in koriščenju počitniških prikolic bo določal poseben pravilnik. Upajmo, da bomo dosegli v naši delovni organizaciji dobre poslovne rezultate tudi v prihodnje, da bomo lahko tako kot letos namenili del sredstev za razširitev počitniških kapacitet. Saj cilj nas vseh je, da se v času dopustov odpočijemo ter naberemo novih moči in elana, ki ga potrebujemo za boljše in učinkovitejše delo na svojih delovnih mestih. Bogo Modic Kakovost naših izdelkov v prvih treh mesecih Dva zanimiva podatka iz plii tkalnice: — 3. februarja je bilo izdelanih v pliš tkalnici 15.400.000 vot-kov, kar je najslabši rezultat v času demontaže; — 25. aprila je bilo zatkanih 24.553.000 votkov, kar je rekord zatkanih votkov v pliš tkalnici; — maja bomo montirali še več strojev in bo še več zatkanih votkov. Poškodbe pri delu v prvem kvartalu tega leta Kakovost je eden od najvažnejših meril pri naših izdelkih. Problematika o kakovosti je vedno prisotna na vsakem delovnem mestu, stroju, fazi tehnološkega procesa, prodaji, trgovini in kasneje še pri uporabnikih izdelkov. Organiziranost kontrole kakovosti ni le področje službe kontrole kakovosti, temveč vsakega oddelka posebej. Vsi neposredni proizvajalci še posebej pa strokovni kader v procesu proizvodnje so zadolženi, da poteka delo po načinu, ki poleg ostalega zagotavlja tudi najboljšo kakovost. S strani službe za kontrolo kakovosti pa še sledi kakovost v glavnem na treh točkah procesa. Najprej se pri vhodni kontroli pregleda kakovost preje in sukancev, nato sledi kontrola pri prevzemu surovega blaga in na koncu še kontrola gotovega blaga v adju-stirnici, ki zajema tudi laboratorijsko testiranje tkanin. Laboratorijsko testiranje se opravi na vseh novih artiklih na ostalih pa občasno. Tema vseh strokovnih razgovorov v proizvodnih obratih od strokovnih posvetov7, sestankov tehnologov in vodij do strokovnih kolegijev, je vedno tudi kakovost. Podatki o stanju kakovosti se zajemajo na vseh ključnih mestih, zbirih vsega pa so dnevna, polmesečna in mesečna poročila, ki jih posreduje center za EOF. Vsi ti podatki služijo, da se hitro odkrije mesto in vzrok slabe kakovosti, ter da se ukrene vse potrebno, da se napake odpravijo ali vsaj omilijo. Seveda so primeri, ko se nastale napake ne da hitro odpraviti, posebno če je povod slabi kakovosti slab material, katerega je že včasih kar zajetna količina na zalogi. Obstajajo pa tudi primeri, ko se kljub vsej prizadevnosti strokovnega kadra napaka ne da povsem odpraviti, ker se ne najde pravega vzroka. So pa tudi primeri, ko je vzrok znan in tudi podan ukrep, pa s strani delavcev, ki neposredno delajo v procesu ni pravega razumevanja, da ne rečemo celo temu malomarnost. Da bi nam bile posledice slabe kakovosti bolj oprijemljive navajamo nekaj podatkov za prvo trimesečje: januar 54.877 m blaga s popustom februar 39.064 m blaga s popustom marec 37.919 m blaga s popustom skupno 131.860 m blaga s popustom, kar znese 124 starih milijonov izgube. Poleg popustov smo imeli izgube še zaradi bonifikacij: januar 20 starih milijonov februar 19 starih milijonov marec 23 starih milijonov skupaj 62 starih milijonov Komercialnih nižanj je bilo v prvih treh mesecih za 123 milijonov. Kilogramskih ostankov pa smo zabeležili za 4,5 milijona. Zaradi vseh naštetih popustov smo imeli v prvih treh mesecih skupaj za skoraj 333 starih milijonov izgub. Kdor dela greši, pravi star pregovor. Toda ali nismo grešili le preveč? Od 131.860 m blaga s popustom je bilo 108.392 m izdelanih na proizvodnih fazah v TOZD »A« in »B«, 22.031 m je bil vzrok nekakovosten material, 2500 m pa so prinesle še zunanje usluge. V tkalnicah, kjer se lahko naredi največ slabe kakovosti se vidi, da se metri s popustom zmanjšujejo: januar 39.133 m februar 28.923 m marec 24.645 m V ostalih oddelkih popusti nihajo, dočim v oddelku apre-ture naraščajo iz 959 metrov v januarju, 1378 metrov v februarju na 1574 m v marcu. Tak rezultat ni povsem naključen. V tkalnici so določen delež k po-boljšanju kakovosti doprinesli novi stroji v apreturi pa se je problematika kakovosti zaostrila s povečano proizvodnjo plišev, ki jih je treba obdelati. V vseh oddelkih pa je čutiti vse večjo prizadevnost za čimboljše izdelke tako, da lahko pričakujemo v bodoče boljše rezultate. Enako se pomena dobre kakovosti zavedajo tudi službe kot so nabava, prodaja in kontrola kakovosti. S skupnimi napori moramo uspeti in ponuditi našemu tržišču najboljše izdelke ter s tem opravičiti zaupanje, ki ga uživamo, da bo dejansko beseda »Dekorativna« pomenila pojem kakovosti. Bogo Reisp V prvem kvartalu tega leta smo v DO Dekorativna registrirali 24 poškodb pri delu. Od teh so se 19 pripetile med delom, 5 pa na poti v službo ali iz službe domov. Povprečje nesreč znaša 8 poškodb na en mesec 1978 kar v primerjavi z lanskim povprečjem — 6 poškodb na en mesec — pomeni neljub prirast pogostosti nesreč za 2 poškodbe na mesec. Ker nekatere poškodbe iz tega obdobja še niso pozdravljene zaenkrat lahko trdimo samo to, da so to letne poškodbe tudi nekoliko resnejše od tistih iz prejšnjega leta. O virih in vzrokih poškodb smo sproti pisali in obveščali. Kljub temu ni odveč, če še enkrat omenimo nekatere značilnosti teh nesreč. Od 24 poškodb, 11 se je pripetilo na tleh, vratih, stopnicah in podobno, 6 na strojih, 3 na ročnih vozičkih, 3 na raznih materialih in pripomočkih ter 1 s toplo paro. Po številu poškodb ni bistvene razlike med posamez- nimi obrati. Ta pojav je vreden posebne pozornosti — zakaj so delavci v nenevarnih obratih poškodujejo približno isto toliko kot delavci v nevarnih obratih? Zakaj so skoraj 50 % poškodb padci, udarci na tleh, stopnicah, vratih ali negibljivih delih strojev? — Od kod izvira tako visok odstotek nepazljivosti naših delavcev? — Dogaja se celo, da se delavec v enem mesecu dvakrat poškoduje. Vse to še enkrat navajamo le zaradi tega, da bi se čim prej zavedali svojih napak ne oziraje se na to ali izvajamo, vodimo ali nadziramo delo. Zlasti ne smemo pozabiti, da je nepazljivost največja nevarnost pri nas ne samo za telesne poškodbe in zdravstvene okvare temveč nevarnost za življenje delavcev in družbeno premoženje. V prid temu pričajo tudi dva začetna požara v prvih treh mesecih, ki niso imeli znatnejših posledic. Iz tabeliranih podatkov o nesrečah lahko primerjamo posamezne obrate in TOZD po stanju varstva pri delu v prvem kvartalu tega leta. povprečje na delu na poti skunai poškodb na mesec 78 77 1. Skladišče surovin _ i 1 2. Pripravljalnica 4 — 4 3. Tkalnica 6 2 8 TOZD »A« 10 3 13 4,3 3,4 1. Barvarna tkanin 1 1 2. Apretura 3 — 3 3. Šivalnica 3 1 4 TOZD »B« 7 1 8 2,7 1,9 TOZD »C« 1 — 1 DSSS 1 1 2 DO »Dekorativna« Ljubljana 19 5 24 Vasilije Petronijevič Samoupravno dogovarjanje Samoupravna in odločanje delavska kontrola S samoupravnimi splošnimi akti se delavci dogovarjamo kakšne obveznosti, odgovornosti in pravice prevzemamo. Zato je pravica in dolžnost vsakega delavca, da sodeluje v javni obravnavi in predlaga dopolnitve in spremembe osnutkov samoupravnih splošnih aktov. V javni obravnavi je pet samoupravnih splošnih aktov. 1. Samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega razvoja naše delovne organizacije. Namen tega akta je, da uresničujemo skupne interese pri delu in pridobivanju dohodka s tem: — da skupno planiramo razvoj; — da izboljšujemo materialno osnovo združenega dela; — da zagotavljamo višji družbeni standard; — da zagotavljamo ekonomsko trdnost in socialno varnost; — da vodimo smotrno kadrovsko politiko; — da uresničujemo družbenoekonomske cilje srednjeročnega plana SR Slovenije; — da zagotavljamo rast družbenega proizvoda ter povečujemo produktivnost in rentabilnost; — da smotrno urejamo dohodkovne odnose v DO in izven nje. 2. Pravilnik o pridobivanju celotnega prihodka, pridobivanju in razdelitvi dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke, za sklad skupne porabe, za poslovni sklad in za rezervni sklad. S tem pravilnikom urejamo dohodkovne odnose v delovni organizaciji tako, da konkretno določamo: — osnove za pridobivanje in ugotavljanje celotnega prihodka; — osnove za ugotovitev in delitev dohodka; — osnove in merila za delitev čistega dohodka; — osnove za delitev osebnega dohodka; — osnove za delitev sredstev skupne porabe; — osnove in merila formiranja gospodarskih rezerv; — osnove in merila za formiranje poslovnega sklada. 3. Spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in dela sredstev skupne porabe za osebno porabo. V teh predlaganih spremembah so bistvene novosti: — uvedejo se jubilejne nagrade za 20, 25 in 30 let neprekinjenega delovnega razmerja v Dekorativni; — poveča se regres za letni dopust tako, da delavcu z najvišjim OD (od 1. do 6. ranga obračunskih osnov) prejmejo enak regres kot v letu 1977, ostalim se poveča za 100 din, od 26. ranga dalje pa za 200 din. — izpolnjena je metoda ocenjevanja pri ugotavljanju prispevka delavca k delu (osebna ocena). 4. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in DSSS. S tem sporazumom urejamo načela svobodne menjave dela, s tem da so delavci DSSS dolžni opravljati za potrebe TOZD dela skupnega pomena, planirati svoje delo in ga v dogovorjenih rokih kvalitetno opravljati, temeljne organizacije pa zagotavljajo sredstva in pogoje za opravljanje del skupnega pomena in kontrolirajo opravljeno delo. 5. Pravilnik o delovnih razmerjih. V tem aktu določamo pogoje za sklenitev delovnega razmerja, delovni čas, odmor, počitek, dopust in odsotnost, varstvo pri delu, varstvo materinstva, mladine in invalidov, usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev, odgovornost delavcev, prenehanje delovnega razmerja in varstvo pravic delavcev. Pomembne novosti so: — postopek pri sklenitvi delovnega razmerja; — preizkusno delo se uvede samo za nekatera dela in naloge, za ostala pa je obvezen prehoden preizkus sposobnosti (testiranje); — razporejanje delavcev na dela in naloge; — dolžina letnega dopusta in odsotnosti z dela po različnih kriterijih. To so samo osnovne značilnosti samoupravnih aktov. Pozivamo vse delavce, da osnutke pregledajo in v javni obravnavi predlagajo dopolnitve ali spremembe, kajti samo z aktivnim skupnim delom bomo lahko samoupravno določili naše obveznosti, odgovornosti in pravice. Vladimir Kočevar Namen tega prispevka je, da bi se malo podrobneje seznanili tudi s to obliko uresničevanja pravic in dolžnosti delavcev. Delavci smo upravičeni in dolžni uresničevati samoupravno delavsko kontrolo (dalje SDK) v TO in DO. SDK uresničujemo na dva načina, in sicer: 1. Preko komisije SDK — Ta komisija nadzira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, izvajanje sklepov delavcev, samoupravnih organov, ter izvršilnih in poslovodnih organov; izpolnjevanje delovnih in samoupravi) alskih dolžnosti delavcev, organov in služb, ali se odgovorno in smotrno uporabljajo družbena sredstva, izvajanje načela delitve po delu, uresničevanje in varstvo pravic delavcev v delovnih razmerjih. Komisija SDK ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovit- V času bolezni ima delavec pravico do nadomestila OD, ki se ravna po dobi trajanja in po vzroku zadržanosti. Osnova za nadomestilo OD je povprečni OD, ki ga je delavec prejel v letu pred letom, v katerem je zbolel. Ce delavec med letom menja službo, je treba poiskati podatke za vse zaposlitve preteklega leta (od 1. 1. do 31. 12.). V osnovo se ne vračuna dopolnilno delo, honorarji, nagrade in regres, nadomestilo OD za čas bolezni pa se vzame 100 %. Ta skupni znesek OD delimo z vsemi urami preteklega leta in dobimo urno osnovo. Urna osnova pomnožena z osem pa je osnova na dan. Osnova za izračun nadomestila OD ne sme biti nižja kot je minimalni OD v tekočem letu, sicer se nadomestilo obračuna po minimalnem OD, ki ga določi Zavod za socialno zavarovanje. Nadomestilo OD gre v breme delovne organizacije ali v breme Regionalne zdravstvene skupnosti. Štejejo se vedno koledarski dnevi, plačajo pa samo delovni dnevi. Nadomestila v breme delovne organizacije: — bolezen do 30 koledarskih dni, nezgode na poti na ali z dela ali na delu po krivdi delavca — 90 % nadomestilo; — nezgode na delu, poklicno obolenje — 100 %; — borci NOV — 100% nadomestilo. Za nezgode na delu mora odgovorna oseba izstaviti nalog za odstotek obračunanega nadomestila OD. vami seznanja delavce. Za izvolitev komisije SDK je predpisan postopek. V njo so lahko izvoljeni delavci, ki ne opravljajo del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornosti in delavci, ki niso izvoljeni v druge samoupravne organe. Vse to zaradi tega, da se zagotovi delavcem resnična samoupravna delavska kontrola. 2. Vsak delavec ima pravico vpogleda v listine, spise in poročila, da se seznani z materialno finančnim stanjem in s poslovanjem tako TO kot DO, dajati pripombe, predloge in zahtevati pojasnila. Komisijo SDK smo izvolili in jo tudi konstituirali. Od delovanja komisije SDK in od nas samih pa je odvisno, v kolikšni meri bomo uresničevali samoupravno delavsko kontrolo. Štefan Veren Nadomestila v breme Regionalne zdravstvene skupnosti: — bolezen od 31 do 60 koledarskih dni — 80% nadomestilo; — bolezen od 61. dneva dalje — 90% nadomestilo; — porodniški dopust od 1. dne dalje — 100% nadomestilo; — nezgoda na poti z ali na delo ali pri delu od 31. dneva dalje — 100% nadomestilo; — nega družinskega člana od 1. dne dalje — 80% nadomestilo; — borci NOV nad 30 dni — 100 % nadomestilo. Za zdravljenje v bolnišnici delavcu, ki ne preživlja nobenega družinskega člana, pripada: — do 30 dni 90 % od 90 % nadomestila, — nad 30 dni 90 % od 80 % oziroma 90 % nadomestila. Delavcu, ki preživlja enega ali več družinskih članov, pa pripada 100 % od 80 % oziroma 90 % nadomestila OD, to se pravi, da prejme nadomestilo OD, kot da bi ne bil v bolnišnici. Delovnemu invalidu s skrajšanim delovnim časom se izplača nadomestilo OD samo za ure, katere bi moral biti na delu. Delavcu s skrajšanim delovnim časom, ki dela štiri ure zaradi bolezni, se izplača nadomestilo OD za štiri ure. Zavarovancu, ki je zadržan od dela več kot leto dni neprekinjeno, se osnova poveča za toliko odstotkov, za kolikor se je v letu, v katerem je nastopila bolezen, povečal povprečni OD v SRS. Ta odstotek se ugotavlja po podatkih Zavoda SRS za statistiko. Nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni Bolezenski izostanki v naši DO se gibljejo od 5 do 12 % v posameznih tozdih. Obolevamo za različnimi boleznimi, dogajajo se nam nesreče pri delu, na poti na delo, v prostem času. Marsikdo ni seznanjen s tem, kako je z nadomestilom OD ob času bolezni, zato objavljamo naslednji prispevek. Andreja Dimnik DELO KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA TOZDA V zadnjem času je KDR imela nekaj sej, na katerih se je obravnavala razporeditev delavcev na določena dela in naloge. Seveda ta razporeditev pa je zahtevala od vseh članov komisije precejšnjo angažiranost v odločanju. Morali smo dostikrat razpravljati o posameznikih in ga ocenjevati, vendar vse po prej dogovorjenih kriterijih, ki so bili sprejeti na DS TOZD. Zaradi tega, ker je bilo večje število kandidatov za določena dela in naloge, so pač nekateri razporejeni na druga dela in naloge. Taka razporeditev pa je pri posameznikih naletela na odpor. Ti delavci ocenjujejo sami sebe ali se ocenjujejo med seboj, kar povzroča tudi delček nerazumevanja. Največ takih problemov se pojavlja pri režijskem kadru, oziroma pri razporeditvi na dela in naloge vodje izmene in mojstra. Kot kaže, da so se v našem TOZD ukoreninile nekatere ideje in to predvsem te, da je mojster »palir« vodji izmene. Pri tem pa se nočemo zavedati, da gre za delitev dela in da je vodja izmene organizator dela in nalog, odgovoren za kvaliteto in varnost delavcev. Mojster pa je specialist za popravilo strojnega parka. Danes je dobro znano dejstvo, da smo različni ljudje z različnimi sposobnostmi. Tako nekateri delavci opravljajo bolj uspešno naloge organizatorja, nekateri pa dosegajo zelo dobre rezultate pri vzdrževanju strojnega parka. Še nekaj problematike je, s katero se srečuje komisija, posebej takrat, kadar se odloča za premestitev ali kadar sprejema odpovedi. Pri tem komisija predvsem gleda na interes TOZD in šele na to upošteva interes in željo delavcev. Komisija se vedno odloča na podlagi celovite dokumentacije in predlogov, katere pa pripravi strokovna služba. Ida Medvešček KADROVSKA PROBLEMATIKA TOZDA / 1 Na dan 22. 4. 1978 je v tozdu zaposlenih 235 delavcev. Ker je v sanacijskem načrtu določeno, da bodo v tozdu ca. 227 zaposlenih, kar je vsekakor odvisno od proizvodnje in tržišča ter prilagajanja proizvodnje na tržišče. Vendar pa danes lahko ugotavljamo, da nekateri profili delavcev že primanjkujejo. Tako je na primer z moško NK delovno silo. To pomeni, da je številčno stanje proizvodnih delavcev doseglo svoj minimum in da je pri tem potrebno upoštevati strukturo zaposlenih. Pri vsaki nadaljnji fluktuaciji proizvodnega kadra nastanejo oziroma bo prihajalo do pomanjkanja proizvodnih delavcev. Danes lahko ugotovimo, da imamo 4 potnike, katerim je potrebno poiskati zaposlitev. To pomeni, da imamo dejansko 231 delavcev. Če pri tem pogledamo še realne možnosti za upokojitev, pa lahko predvidevamo še 5 delavcev, kateri bodo odšli v starostno, redno ali invalidsko upokojitev. Tako brez fluktuacije lahko računamo, da bo sanacijski program, posebej pa tisti del, ki govori o kadrih, realiziran, še predno prične obratovati nova predilnica. Seveda, danes je težko reči, kateri profili delavcev bodo primanjkovali, ker še niso izvršene vse razporeditve, katere predvidevamo, da bodo izvršene do konca maja 1978. Takrat se bo lahko ugotovilo, kateri profili delavcev primanjkujejo. Kvalifikacijsko strukturo je vsekakor potrebno nenehno izboljševati. Zaradi tega tudi štipendiramo določene štipendiste, kateri bodo prišli v naš TOZD. Tako pričakujemo koncem julija 2 tekstilna tehnika, 2 ključavničarja in 1 električarja. Seveda pa je potrebno pri tem upoštevati, da bodo ti delavci še odslužili vojaški rok in se bodo vključili v delo šele po poteku 3—4 let. Potrebno je tudi dolgoročno načrtovati kadre. Zaradi tega so razpisane štipendije za STTŠ Kranj 3, 4 učna mesta za ključavničarje in 2 učni mesti za električarje. Treba je računati, da se bodo ti delavci vključili v delo po poteku 6 ali 7 let. Božo Šola DRUŽBENA PREHRANA Prav gotovo, da je tudi od družbene prehrane odvisno razpoloženje in počutje slehernega delavca. Ni se mogoče pritoževati na tople obroke, katere dobivamo. So kvalitetni, količina in kalorična vrednost ja zadovoljiva. Najbolj pa je važno, da so ti obroki sveži, kajti kuhajo se za vsako izmeno sproti. Seveda pa so tudi med nami taki, ki z obroki niso zadovoljni, kaj ne? Večina takih pa ne izrazi točno svojih želja, kaj bi jedli in ne povedo, kaj naj se pripravi kljub temu, da je pestrost dokaj velika. »Simfamo« pač zato, da »šimfamo«, in da spravljamo druge v slabo voljo. Seveda, da tudi pri tem delu obstajajo problemi, ki so vezani na nabavo živil. Tudi pri tem delu je mogoče grešiti. Mi si ne moremo dovoljevati, da bi v kraj metali hrano. Pri tem pa večkrat »godrnjamo,« da je kruh star, in ga nočemo jesti. Včasih ga pojemo več, včasih pa manj, pa se zgodi tudi, da ga zmanjka. Zahvaljujoč laški pekarni, svež kruh dobimo vedno in kadarkoli. Naše kuharice dobro vedo, koliko katere hrane pojemo. Kaj nam gre v tek, in kaj ne. Pri tem pa je vsekakor zanimivo, da le nekateri delavci, teh pa je malo, zelo veliko povejo čez hrano. Seveda, da se tu pojavlja problem 4-izmenskega dela, v katerem delajo ob nedeljah in sobotah 6 do 7 delavk na izmeno in da ni pričakovati, da bi se za te delavce v teh dneh posebej kuhalo, oziroma da bi vpeljali četrto izmeno v kuhinji, ker bi bilo to zelo drago. Poleg tega pa kuharice pripravijo ob sobotah zjutraj in jo na to pač nekdo razdeli. Pri tem pa moram omeniti, da naše kuharice nimajo za to nadur plačanih, temveč se dogovorijo, da ta čas izkoristijo kot ure v dobrem, kar je vsekakor hvale vredno. Zato predlagam, da ne »šim-famo« ampak, da jasno izrazimo svoje želje in predloge. Dogovorimo se kako našo prehrano še izboljšati in kako te probleme, kateri so, odpraviti. Verjetno teh problemov ne bo več. ko bo prenehala z delom četrta izmena. KRONIKA TOZDA PREDILNICA Izstopili od 1.1.1978 do 22. 4. 1978 1. Aleksencev Karolina 2. Dabič ing. Aleksander 3. Deželak Jože 4. Guček Ljudmila 5. Jovan Amalija 6. Klepej Martin 7. Kovač Stanislava 8. Lukež Anica 9. Medved Danijel 10. Ojsteršek Mihael 11. Petrič Marija 12. Planinc Stanislava 13. Pristovnik Jožefa 14. Privšek Pavla 15. Pušnik Elizabeta 16. Radujevič Desimir 17. Sajtl Ignac 18. Senica Sonja 19. Stres Ana 20. Skorja Rozalija 21. Vurcer Genovefa 22. Zalokar Anton ODVIJANJE INVESTICIJSKO-SANAC1JSKEGA PROGRAMA V TOZDU PREDILNICA LAŠKO Naglo se približuje 15. maj, dan, kateri je po skrajšanem terminu določen za pričetek montaže in to montaže mikalnika in dveh prstančevih predilnih strojev iz Poljske in enega mikalnika iz Italije. Stroji iz Poljske so že v Laškem, medtem ko bo mi-kalnik iz Italije odpremljen takoj po prvem maju. V mesecu maju pričakujemo tudi izdobavo nadaljnjih dveh prstančnih predilnih strojev in sukalnega stroja za efektno sukanje iz Poljske. Gradbeniki se trudimo dokončati vsa dela do roka in bodo tudi gotovi, če tudi so imeli precej invalidsko upokojena sporazumno sporazumno invalidsko upokojena poklicna rehabilitacija sporazumno invalidsko upokojena sporazumno sporazumno odhod v JLA invalidsko upokojena starostno upokojena sporazumno poklicna rehabilitacija sporazumno ni pristopil invalidsko upokojen sporazumno starostno upokojena invalidsko upokojena sporazumno starostno upokojen nepredvidenih del in to pri zidavi zahtevnih kanalov na katere pridejo montirani trije mikalni-ki. Od začrtanih rokov odstopajo projektanti pri izdelavi projekta za mešalnico, in sicer zato, ker Poljski dobavitelj opreme za mešalnico ni do danes poslal montažnih načrtov, predvsem za elektroinstalacije, če tudi je to že parkrat napovedal. Normalno je, da se ob takšnih delih pojavljajo nepredvidene neprijetnosti in težave, katere pa ne bodo smele vplivati na naše zadane naloge in cilje. V okviru investicijsko-sana-cijskega načrta je bil predviden obisk naših dobaviteljev v Poljski in v Italiji. Obisk na Poljskem je bil namensko predvsem doseči najboljše komercialne pogoje, istočasno pa ogled sukalnih strojev za efektno sukanje in ogled naprav za mešanje. Ta Novoizvoljene komisije IZVRŠILNI ORGANI DS NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE Uredniški odbor 1. Hriberšek Franc 2. Rebernak Angelca 3. Sieberer Metka 4. Kavčič Iztok 5. Dobravec Mira 6. Zupanc Barbara Komisija za družbeni standard: 1. Kremelj Jožica — predsednik 2. Lang Ivanka 3. Vidmar Dušan 4. Prelogar Dušan 5. Preskar Urška 6. Rutnik Stana 7. Kovač Karl Komisija za samoupravne akte: 1. Vera Stefan — predsednik 2. Jurejevčič Tomaž 3. Kočar Milan 4. Koncilja Alojz 5. Sola Božo Komisija za izobraževanje: 1. Modic Bogo — predsednik 2. Skočir Regina 3. Rifelj Jernej 4. Bilban Meta 5. Košak Jožica Komisija za planiranje: 1. Maraž Božo — predsednik 2. Pirjevec Ljuba 3. Kogovšek Alojz 4. Bremec Boža 5. Prodan Vanda Komisija za inventivno dejavnost: 1. Lozar Edo — predsednik 2. Tomc Tone 3. Tomšič Stane 4. Čulk Ivan 5. Friškovec Rudi obisk je bil izvršen v decembru lanskega leta, in sicer s predstavniki uvozne organizacije, delovne organizacije in tozda. Obisk v Italiji pa je bil iz-yršen šele v mesecu aprilu 1978 in istočasno usklajen z odhodom ynega tehnika in enega monterja naše temeljne organizacije za Priučitev montaže, upravljanja in yzdrževanja kupljene opreme, to je modernih mikalnikov. Ta obisk je predvsem vseboval program ogleda FOR-ovih mikalnikov v Proizvodnji, to je bilo tudi opravljeno, in sicer v štirih specializiranih, izredno moderno opremljenih in skrajno racionalno organiziranih predilnicah v Prato. TOZD »SUROVA TKANINA« Komisija za samoupravne akte: 1. Kočar Milan — predsednik 2. Bego Nuša 3. Mežnarič Marica Komisija za delovna razmerja: 1. Prek Franc — predsednik 2. Vovk Silvo 3. Ostanek Dragica 4. Plešič Francka 5. Mustar Marica Komisija za ocenitev preizkusnega dela: 1. Vilfan Marjan — predsednik 2. Bezlaj Vinko 3. Pirjevec Ljuba 4. Uhan Leon 5. Kosec Jože Komisija za sprejem operativnih planov in normativov: Tkalnica, pletilnica 1. Grmovšek Alojz — predsednik 2. Zabukovec Minka 3. Merčun Ivanka 4. Kogovšek Jelka 5. Valjavec Janez 6. Semen Ljuba 7. Grujčič Marija 8. Rajh Štefka 9. Blažič Štefka 10. Bibič Mihaela 11. Konjar Viktor 12. Breceljnik Jožica 13. Kocuvan Angelca Pripravljalnica, barvarna preje, skladišče surovin: 1. Husič Milka — predsednik 2. Štamcar Stane 3. Ambroš Ana 4. Bivic Slavko 5. Urbanija Lojzka 6. Bufolin Ana 7. Nemec Tilka 8. Ošep Dragica 9. Rizvič Franc 10. Rozman Milka 11. Fras Marija 12. Pušnik Slavko 13. Pšak Stanko TOZD »GOTOVA TKANINA« Komisija za samoupravne akte: 1. Koncilja Alojz — predsednik 2. Malečkar Kristina 3. Škulj Jožica Komisija za delovna razmerja: 1. Jerman Oton — predsednik 2. Kos Tatjana 3. Jeraj Karmen 4. Jerše Zinka 5. Šimic Helena Komisija za ocenitev preizkusne dobe: 1. Komatar Dragica — predsednik Pri tem obisku je bila tudi dokončno izbrana dodatna oprema za izdelavo efektivnih prej, kakor tudi naprava za vrečanje mešanic. Drugega maja gre na pot ekipa treh tehnikov in monterjev na Poljsko za priučitev oziroma in-struktažo za montiranje, upravljanje in vzdrževanje poljske opreme, to je mikalnik, prstančni pre-dilni stroji in sukalnik za izdelavo efektivnih sukancev. Grupa se bo zadržala na Poljskem do 14. maja, tako da bo že v tovarni 15. oziroma 16. maja, ko se prične tudi montaža poljske opreme. Vilko Skerbinek 2. Bricelj Marko 3. Andelič Alojzija 4. Tehovnik Brane 5. Dekleva Marija V preteklem mesecu smo v naši delovni organizaciji opravili naslednje izobraževalne akcije: Ugotavljanje napak v blagu in opredelitev vzrokov, katere so se udeležili kontrolorji I., II. in III. v kontrolni službi. Kriteriji za ocenitev gotovega blaga, za kontrolorje I. v kontrolni službi. Snovanje na snovalu Benniger, za snovalke, tekstilne mehanike, tekstilne mojstre in tehnologe v pripravljalnici. Za mesec maj planiramo seminarje: ocenjevanje napak v surovem blagu in vpliv na osebni dohodek, za kontrolorje III. v kontrolni službi. Odstopanje od normativov kakovosti pri preji in vpliv na nadaljnjo predelavo, za kontrolorje I., II. in III. v kontrolni službi. Sukanje efektnih sukancev na Allmat sukalnem stroju, za tekstilne mojstre, tekstilne mehanike in instruktorke. Komisija za sprejem operativnega plana in normativov: Apretura, barvarna tkanin, ročna tkalnica, maloprodaja, skl. got. izdelkov: 1. Maraž Božo — predsednik 2. Čare Bojan 3. Klobučar Ančka 4. Kosec Frančišek 5. Cankar Angelca 6. Škulj Stanislava 7. Merkun Janez 8. Anžišek Slavka 9. Dimitrijevič Vlado 10. Štrukelj Marica 11. Lindič Danica Šivalnica: 1. Švare Magda — predsednik 2. Božič Marinka 3. Kosi Šarika 4. Klun Vera 5. Mohar Fani 6. Štingelj Pepca 7. Meglič Anica 8. Žalig Lidija 9. Pečjak Marija TOZD »ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE« Komisija za samoupravne akte, delovna razmerja in ocenitev preizkusne dobe: 1. Kavčič Iztok — predsednik 2. Novak Franjo 3. Mrak Franc Komisija za sprejem operativnega plana in normativov: 1. Novak Alojz — predsednik 2. Kogovšek Alojz 3. Peklaj Marjan »DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB« Komisija za samoupravne akte: 1. Neumann Tanjuša — predsednik 2. Grabnar Marica 3. Šebjan Betka Komisija za delovna razmerja: 1. Mohar Pavla — predsednik 2. Nikolič Maruša 3. Kristan Lojzka 4. Merjasec Slavka 5. Kosec Sonja Komisija za ocenitev preizkusne dobe: 1. Bremec Roža — predsednik 2. Zupan Dori 3. Ferjančič Alenka Lastnosti osnovnih surovin — najlon 6 in 6,6 vpliv vlage in temperature na predelavo sintetičnih filamentov. Nastanek statične elektrike, njen vpliv na predelavo filamenta in odvajanje statičnega naboja, za tekstilne mojstre pletilnice. Vse omenjene seminarje bomo izvedli samo z našimi strokovnimi delavci. V mesecu maju pa planiramo tudi seminarje za voznike viličarjev, katere bo za nas, v naši delovni organizaciji organiziral »zavod za tehnično izobraževanje«. Seminarji bodo trije, in sicer zaradi izmen. Udeležilo se ga bo 50 naših delavcev med njimi skoraj ves strokovni kader tkalnice, kjer bodo uvedli nov sistem vlaganja osnov na tkalske stroje, in sicer z viličarji, kar je za naše delavce, ki to delo opravljajo, pomembna pridobitev. Bogo Modic Izobraževanje Sedanje delo v tkalnici V tkalnici prehajajo na 4-stroj-ni sistem. Nekatere tkalke že nekaj časa delajo tako, druge pa bodo v kratkem. Vsaka sprememba vedno prinese množico novosti — težav, nerešenih problemov, ki prej niso bili predvidljivi, treba se je prilogoditi, naučiti, navaditi. Zato vsaka sprememba prinese tudi množico mnenj vseh prizadetih. Kako je sedaj v tkalnici, s čim se ubadajo, kaj mislijo o novosti? To sem poskušala ugotoviti, ko sem se napotila z beležko v roki k njim. TOV. PEKLAJ OBRATOVODJA TKALNICE Pri vsaki modernizaciji se pojavi kopica problemov zaradi tehničnih in organizacijskih sprememb. V tkalnici smo uspešno rešili faze, ki so bile potrebne za modernizacijo oddelka. Program montaže je predvideval: — odpis in demontažo starih klasičnih pliš statev; — dvajset klasičnih statev preselili v druge prostore; — šest obstoječih Gtinne strojev prestaviti zaradi smotrnejšega izkoristka prostora, kjer smo pridobili prostor za 6 novih jac-quardskih Gtinne strojev. Ta faza del je dokončno opravljena, o uspešnosti in prizadevanju celotnega oddelka ob tem delu smo že poročali. Ob zaključku teh del smo odstranili samo bivše probleme s starimi stroji in se srečali z novimi problemi, ki so zaenkrat za vse zaposlene kar dovolj pereči. To so: — pravočasna in strokovno dobra montaža tkalskih Gtinne strojev; — priučitev dela na teh novih strojih; — organizacijske spremembe pri celotnem vzdrževanju, predvsem pri organizaciji in delu na 4-strojnem sistemu. V končni fazi, za katero predvidevamo, da bo v juniju izvršena, bi imeli na Gtinne strojih 4 grupe 4-strojnega sistema. Prav te dni sta bila montirana 2 stroja za eno kompletno grupo šestnajstih strojev (grupa 4-strojnega sistema). V mesecu aprilu tkemo na 12 strojih 4-strojno, rezultati dela kažejo zelo dobro, saj normo za 4-strojno tkanje dosegajo vse tkalke, v povprečju pa se norma giblje od 110 do 112%. Vendar s tem uspehom še niso rešeni vsi problemi. Pri 4-strojnem tkanju bomo morali iskati še boljšo organizacijo dela. Pojavljajo se navade iz dela na starih strojih, kar je težko opustiti, po drugi strani pa novega načina dela še nimamo povsem osvojenega, ker nam vsi problemi niso še niti poznani. Za določene probleme, ki že obstajajo pri 4-strojnem tkanju, pa zaenkrat ne najdemo pravilno rešitve, upam pa, da se bodo problemi zadovoljivo rešili. Samo upravljanje s tkalskim strojem pri 4-strojnem sistemu nam ne dela večjih težav. Večji problem je čiščenje teh strojev in delovnega prostora tkalke, upamo pa, da z raznimi predlogi in predvsem z dobrim sodelovanjem grupe kot celote in vsega strokovnega kadra v oddelku ne bo težko odpraviti teh ovir, ki zaenkrat predstavljajo še žgoč problem. Problemi obstajajo tudi pri pomanjkanju strokovnega kadra, naprav za vlaganje osnov, vendar ti problemi ne bodo vplivali na slabše vzdrževanje strojev, ker je pripravljenost strokovnega kadra, da se težave premosti. Zaenkrat lahko rečem, da z manjšimi težavami vse lepo teče in preden bo naš prepotrebni kolektivni dopust si bomo lahko ogledali tkalnico II., kako izgleda obrat in proizvodnja z najmodernejšimi stroji. O samih spremembah pa želim, da tudi drugi zaposleni v oddelku tkalnice povedo svoje mnenje o poteku proizvodnje, montaže ali drugih problemih. ANGELA BRATKOVIČ — TKALKA Na 2-strojnem se boljše počutim kot na starih strojih. Na 4-strojnem sistemu bo problem čiščenje. Med čiščenjem težko postrežeš druge stroje. Malo me že skrbi. Če bo zdravje, bo že šlo. Bolj naporno bo. Dvostrojno zlahka opraviš, potem pa bo veliko več tekanja sem ter tja. Sedaj imajo dobro preseženo normo. Če bo pa slab material, pa ne bo doseganja norme. Tudi od artikla je veliko odvisno — z boljšim materialom bolje delaš. A rt. 92/16 je največji problem — stroj je treba zelo čistiti, ker je ogromno smeti in vsega, kar se nabere. Če pride napaka na spodnjem blagu, jo vidiš šele, po tkanju 5—6 minut. Za eno grupo pridejo tri pred-delavke. Vedno pa preddelavka vseeno nima časa, da bi pomagala. Treba se bo prilagoditi. Vsak začetek je težak. Nočno delo? Težava je v tem, da imaš majhne otroke, ki potrebujejo veliko materine pozornosti, kadar delaš ponoči, je pa vse zmedeno. Največkrat vidim otroke zjutraj in zvečer. Pri nas je praksa, da so tkalke samo ženske. Na zahodu so tkalci moški. To bi tudi pri nas rešilo problem nočnega dela žensk. JULKA BEGIČ — TKALKA NA 4-STROJNEM SISTEMU 1. aprila smo začeli na 4-strojnem sistemu. Norma — kakšen dan jo dobro presežeš, včasih pa ne gre. Odvisno je največ od materiala. Ko smo zvedele, da bo treba delati 4-strojno nam ni bilo ravno lahko. Saj bi še šlo, le čiščenje dela težave. Material bi moral biti v redu, bi šlo še laže. Počutimo se v redu, se razumemo, dela je pa veliko več. Če bodo pištole za čistiti, bo že v redu. Bomo videli, kako bo z OD — normo v redu presegamo. Material se mora izboljšati. Plača — pravilnik je treba spremeniti. Sedaj dobimo od presega norme in kvalitete. Iz tkalnice ne bi šla, ker sem najbolj vajena. Le prahu se naješ, zelo se praši. Obljubljajo, da bodo vse poskusili, da bo bolje glede prahu. Nočna! To je pa res hudo. Ne ve, kdor ni poskusil. Težko je za- radi družine in otrok (od vsega nimaš nič). REZKA KUNAVER — TKALKA NA STARIH STROJIH Stare stroje so preselili v I. nad. Delo je isto kot prej, le prostora je manj. Vendar kar gre, da greš le lahko okoli stroja. Razlika je tudi v tem, da je dnevne svetlobe dovolj, ker so okna. Ropot me ne moti, sem ga tako navajena, da ne občutim. Drugače smo kar zadovoljne. Prej so bile tri izmene, nekatere so bolne, nekatere starejše in res dobro, da ni več nočnega dela. Je namreč res hudo delati ponoči pa naj bo delavka mlada ali stara. Posebno sedaj, ko stanujemo v blokih, kjer res ni miru. Ko smo prišle gor, je bilo bolj tako — tak občutek kot da nas tiste, ki so ostale dol, prezirajo, kot da smo manj vred- Bolnike smo začeli obiskovati nekako pred 13 leti na pobudo direktorja tov. Rodeta, ki je želel, da bi se bolnikom dalo več pozornosti. Prvi obiski so bili namenjeni tistim bolnikom, ki so dalj časa bolevali in za katere še ni bilo izgleda, da bi se vrnili na delo. Prvotno so te obiske delali v popoldanskem času od 12. ure naprej. Sedaj pa smo prešli na dopoldanski čas. Gremo okrog 8. ure, kajti bolnikov je več. Obiščemo tiste, ki so v bolniškem staležu nad 30 dni. Prej so obiskovali trije člani na ravni DO, sedaj pa vsak TOZD obiskuje svoje bolnike, kar je tudi prav. Obiskov v našem tozdu je približno od 10—15. Če je tako veliko število bolnikov, imaš zelo malo časa, da se z vsakim bolnikom kaj več pogovoriš. Vsak ti pa rad pove svoje težave, posebno če je po katerikoli težki operaciji. Običajno jim nesemo skromno darilce, šopek rož, piškote ali sok. Bolniki, ki jih obiščemo, so presenečeni in srečni, ko se jih spomnimo. Tudi mi smo veseli, ko slišimo, kako sproščeno pripovedujejo, kako so prestajali te bolečine, ki so za večino že mimo. Tisti, ki jih obiščemo v bolnici ali v zavodih, kjer okrevajo, pa so še posebno veseli. Ker imamo precej naših delavcev, ki živijo izven Ljubljane se tudi več zamudimo s samo vožnjo. Pri vsakem bolniku se ustavimo le malo časa. Rad pove, kako je prestajal svojo bolezen, operacijo, fizioterapijo in vse drugo in kako sedaj okreva. Sodelavci, ki med zdravljenjem (bolniškim staležem) ne upoštevajo zdravnikovih navodil in opravljajo doma različna (tudi težja) dela, gledajo na naše obiske kot na kontrolo in jih niso veseli. Seveda je res nerodno, če imaš bolno hrbtenico, pa te sodelavci dobijo pri delu na vrtu. Resni bolniki pa se tega ne bolijo, pa tudi če včasih kaj malega postorijo v svojem stanovanju. Zelo se bojijo hoditi zunaj, da jih kdo ne vidi. Mislim, da tisti, ki so na okrevanju po operacijah ali po kateri drugi težki bolezni, če so le toliko zmožni iti ne. Vendar je sedaj tudi to že bolje. Drugače vse v redu, delamo pač. Če si zdrav, vse gre. MINKA ZABUKOVEC — PREDDELAVKA NA 4-STROJNEM SISTEMU Nimam pripomb, smo zadovoljni, material je že boljši, le čiščenje je problem. Nočna ni zame tako huda, majhnih otrok nimam, spim lahko. Vsekakor bi raje delala v 2 izmeni. Čeprav dovolj spiš, ni isto kot spanje ponoči. V grupi se vsi dobro razumemo. Čiščenje je res problem: prah je, umazana so, niso navajene. Nočna seveda vse delavke moti. md ven, naj gredo, ker to tudi spada v njihovo čimprejšnje ozdravljenje. Premalo se zavedamo, kakšen zdravnik je zrak, posebno če je čist. Ni treba delati težkih sprehodov, mogoče 1 uro 1 1/2 in greš nazaj, se malo okrepčaš in ležeš v posteljo, če si je potreben. Tako počasi spoznavaš, da se ti bliža čas, da boš lahko za dalj časa ostal na svežem zraku in zagrnil posteljo, ki si je že ves naveličan. Tako misli vsak bolnik, ki je prestal težko bolezen. Seveda tisti, ki še ni bil resno bolan, si tega ne more predstavljati in ne razumeti. Zato ni čudno, da vsak skoraj pravi: komaj čakam, da grem delat, pa čeprav dobro ve, da bo začetek in še nekaj časa težko. Večine bolnikov dobimo doma. Vseh ne. Nekateri hodijo na fizioterapevtske vaje in kontrole k zdravniku. Pri tistih bolnikih pustimo darilo pri sosedu, če pa ima svojo hišo, pa kje na vidnem mestu. Nekateri so užaljeni, ker jih nismo obiskali. Namreč bolnike obiskujemo pred pomembnimi prazniki. Lahko so delavci v bolniški dalj časa in če gredo delati ravno takrat, so seveda za to prikrajšani. Pa še nekaj je. Znajdeš se pred pravo hišno številko, na vratih stanovanja pa zaman iščeš njegov priimek, tako moraš iskati številko njegovega stanovanja na podrtem nabiralniku na spodnjih zvoncih ali pri sosedih. To ti pa vzame precej dragocenega časa, ki si ga namenil njemu. In če vse to dobiš, je v redu. Verjemite, zelo nam je pa težko, ko jih ne dobimo in ko moramo njihovo darilce nesti nazaj v tovarno. Zato moramo tudi vnaprej gojiti to povezavo s temi našimi bolniki, kajti s tem jim dajemo voljo in upanje v njihovo zdravljenje, da se bodo čimprej vrnili med nas in bodo zopet zaživeli tisto, kar so doživljali pred svojo boleznijo. Vsi obiskani bolniki prisrčno pozdravljajo vse sodelavce. Želijo jim vse dobro, posebno zdravje. Marica Mustar Obiskali smo bolnike Še dan — dva Drage sodelavke in sodelavci! Oglašamo se vam po prvih dneh našega dela na delovni akciji »Šamac—Sarajevo 78«. V naselju Žepače, v katerem biva naša brigada, nas je deset brigad. Naša brigada nosi ime »Milan Mravlje« po narodnem heroju Dolomitskega odreda, ki je padel leta 1944 v zasedi, ki so jo postavili belogardisti. Brigada šteje nekaj manj kot sto brigadirjev. Zbrali smo se mladinci iz delovnih organizacij in šol naše občine Ljubljana-Ši-ška. Na trasi, kjer gradimo drugi tir proge, delamo že štirinajst dni. Pridobili smo veliko izkušenj in še več žuljev, kajti velika večina nas brigadirjev še ni imela v roki tega za nas tujega orodja, toda s časom se bomo navadili še na to in se bomo še kdaj prijavili na delovno akcijo. Življenje v našem naselju je, lahko rečemo, zelo pestro. Tukaj delujejo razne sekcije. Najbolj priljubljena je sekcija za kulturo, ki prireja brigadne večere, ki so zelo priljubljeni pri nas brigadirjih. Brigadirski večeri so ena od oblik spoznavanja in zbliževanja mladih, ki živimo v našem naselju. Zbrano nas je okoli tisoč brigadirjev, to je deset brigad iz več krajev naše domovine. Tukaj so brigade iz Sarajeva, Kraljeva, Ilidže, Lukavcev, Zenice, Zagreba, Črne gore, Mostara, Prijedora. Na kratko smo vam poskušali predstaviti delo in življenje v naši brigadi. Pred nami je še nekaj delovnih dni na trasi, delali bomo še več kot do sedaj, da bomo opravičili zaupano nam dolžnost, in da se bomo vrnili v našo občino Šiško in vsak brigadir v svojo delovno organizacijo in šolo kot udarnik. Obvezali smo se na samem začetku akcije, da bomo progo gradili in dokončali do dneva republike in to moramo tudi uresničiti. Za vse sodelavce vam pošiljajo vaši sodelavci, sedaj brigadirji brigade »Milan Mravlje«, veliko brigadirskih pozdravov ZDRAVO za vse sodelavke pa brigadirski CMOK Dukič Dragan Mištrafovič Katica Andelkovič Rade Naša sodelavka Katica Mištrafovič je nekaj dni pred zaključkom delovne akcije Šamac—Sarajevo napisala naslednje razmišljanje o svojem življenju v brigadi: Še dan ali dva in na stotine fantov in deklet bo širom naše domovine pripovedovalo zgodbo o nekem kratkem — in dolgem — obdobju našega mladega življenja. Res, morda je v tem našem delovnem tovarištvu bilo tudi kaj težkih trenutkov, morda smo bili včasih tudi razočarani, toda prepričana sem, da so bili tudi drugi mnenja, da bi se akcija podaljšala vsaj za trenutek — vsaj za en dan... Slovo je blizu, tako zelo, da je težko pomisliti nanj, kajti teh dni, ki smo jih preživeli skupaj, ne bomo nikoli pozabili. Slovo je pred nami, vendar v resnici dragi bratje in sestre to sploh ne bo slovo, kajti v svojih srcih bomo nosili to skupno življenje naše čudovite mladosti, življenje, ki ga bomo čez leto dni spet zaživeli s še večjim ognjem na drugi akciji. Dan slovesa, če lahko sploh rečemo, da bo to slovo, kajti tudi po ločitvi bomo ostali združeni, dan, ki se ga vsi tako bojimo, je blizu. Težko se bo ločiti od lopate, krampa, vozička, od stotine kubi- §m kov zemlje, vsakodnevnega hitenja, da bi presegli normo ... Vse to smo imeli zelo radi, vse brigadirske dogodivščine, ki so nas resnično vezale. Vse to bo ostalo v naših srcih, lepo in nepozabno, ta občutek tovarištva bomo odnesli s seboj na vse strani sveta. No, ne smemo biti žalostni, samo žal nam bo, da je ta lepi del našega življenja trajal tako malo časa, žal, da se nismo še bolje spoznali med seboj. Še enkrat vsem: zdravo, zdravo, zdravo. Katica Mištrafovič Naši brigadirji so se že vrnili. V naslednji številki nam bodo več povedali o svojem delu. od 15.—19. maja: Še nestanovitno vreme, ki se bo polagoma umirilo, od 19.—31. maja: Z južnimi vetrovi bo po 21. temperatura porasla do 25. stopinj, s tem se bo zopet porušilo ravnovesje in bodo nastopile nevihte s točo. Okrog 30. znatna ohladitev z ekstremnimi vremenskimi razlikami v Evropi, od 1.—8. junija: Po majskih nevihtah bo nastopilo sorazmerno mirno vreme, temperatura bo zopet narasla in s tem soparno ozračje, ki bo doseglo svojo kulminacijo okrog 5. od 5.—15. junija: Hladen zrak bo zopet prodiral na celino in povzročal nevihte in ohladitve. Medmonsun nad Evropo bo prinesel izredno nizke temperature v višjih legah. od 17.—23. junija: Višinski tlak, ki se bo ustali nad Azori bo prodrl s seve-ra ter ustvaril pri nas sončno in toplo vreme posebno v zahodnih in severnih predelih, od 23.—26. junija: Ponovno nevihtno vreme z nalivi. od 28.—30. junija: Z dvigom temperature bo nastalo zopet težko in soparno vreme. A. J. PRIZNANJA IN NAGRADE V lanskem letu 1977 smo prejeli na raznih sejmih in razstavah za pohištveno opremo ter notranjo dekoracijo kar 5 priznanj. Zbirka teh priznanj je kar pestra, in sicer: dva Ljubljanska zmaja kot največji priznanji na sejmih »Moda 77« in »Salon pohištva 77« v Ljubljani, nato bronasta plaketa, pridobljena na Razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, diploma za dober dizajn, zaslužena na XV. Mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu ter častna pohvala na BIO 77 v Ljubljani. Poleg tega naj še omenimo razne pohvale in jubilejna priznanja, po številu kar petnajst, od raznih delovnih organizacij, s katerimi poslovno sodelujemo bodisi kot nabavitelji ali kupci. Tu so še priznanja raznih društev, katera smo prejeli v znak zahvale za human odnos. Vsa ta priznanja imajo tudi reklamni in prodajni pomen, ker povečujejo popularizacijo in ugled Dekorativne in njenih izdelkov med širokim krogom potrošnikov in tudi ne nazadnje pomenijo zvrst humane in družbene vloge naše delovne organizacije v družbi. Vladana Pardubsky Kam naj dam otroka ? Kje bo otrok, ko bosta starša na delu? To ni le skrb matere, očeta, to je skrb nas vseh, to je skrb naše socialistične družbe. Stvar, zato so se takoj prva leta po vojni, ko so se matere vedno bolj vključevale v delo, začeli graditi otroški vrtci in »DID« Dom igre in dela. Prva leta varstvena mesta v teh ustanovah niso bila polno zasedena. Toda že nekaj let kasneje so bili vrtci polni in nastajale so nove potrebe po varstvenih ustanovah. V zadnjih 10 letih pa je zaradi hitro nastajajočih stanovanjskih sosesk in vedno večje zaposlenosti žensk ta problem že tako akuten, da ga po ustaljeni poti ne moremo razreševati. S sredstvi samoprispevka I in II bomo v Ljubljani pridobili visoko število novih mest v vzgojno varstvenih ustanovah, vendar še vedno ne dovolj za sedanje potrebe. Vsi družbeni činitelji se močno zavedajo posledic tega primanjkljaja, zato so predlogi, da tudi delovne organizacije s svojimi sredstvi skušamo rešiti varstvo otrok pri njih zaposlenih staršev. Kako je s to problematiko v naši delovni organizaciji, pa smo želeli izvedeti. Anketa o potrebah po varstvu predšolskih otrok naših delavcev, kako smo v decembru 1977 posredovali vsem našim delavcem, ki imajo predšolske otroke in tudi mladim zakoncem, ki razširjeno družino šele načrtujejo. Anketa je vsebovala 11 vprašanj, nanj pa je odgovorilo 155 delavk in delavcev. Odgovore smo sanirali po krajevnih skupnostih v občini Ljub-ljana-Šiška, kjer je največ naših delavcev, nato po ostalih ljubljanskih občinah in tretje še druge občine od kjer se vozijo naši delavci. Glavni namen ankete je bil, da ugotovimo, kje in v kakšnem času želijo imeti naši delavci urejeno družbeno varstvo svojih otrok. Pričujoči zbirnik dovolj nazorno prikaže želje in potrebe (glej tabelo!). Komentar k tem ugotovitvam je naslednji: Krajevna skupnost Dravlje je naša KS, na katerem območju imamo v zadnjih letih kupili 80 stanovanj. Te stanovanjske soseske pa so žal samo soseske brez potrebnih objektov družbenega standarda. Prav zato velika večina teh delavcev izražajo željo po ureditvi otroškega varstva v lastni delovni organizaciji. Tudi delavci z drugih KS izražajo željo po ureditvi otroškega varstva v delovni organizaciji, vendar ne v tako številnih primerih. Končna številka kaže, da delavci, ki niso v neposredni bližini DO, želijo urejeno otroško varstvo v krajevni skupnosti, kjer živijo. Zanimivi so naslednji odgovori, kjer od 105 dokumentiranih, ki nimajo urejenega varstva, kar 45 želja za varstvo v drugih izmenah z razloženimi časi, premnogo celo do 23. ure. In kakšne zaključke bi lahko strnili s teh ugotovitev? Družbeno varstvo otrok naših delavcev ni zadovoljivo rešeno. Otroci so v večini v varstvu lastnih staršev ob večiz-menskem delu, ali pa kar starih staršev. Ti otroci pa prav gotovo ob preveliki delovni obremenjenosti nimajo tako načrtne vzgoje in priprave za šolo kot jo imajo otroci v VVZ. Tudi varstvo otrok za zaposlene starše v dveh izmenah še ni povsem urejeno. Spalne soseske so rešili samo del delavčevih težav, zato moramo podpirati vsa prizadevanja za celovite stanovanjske soseske. V krajevni skupnosti Dravlje bo potrebno sodelovati z možnimi finančnimi sredstvi za hitrejšo izgradnjo prepotrebne vzgojno-varstvene ustanove. Jožica Krmelj IZ UST OTROK ... Bilo je petnajstega v mesecu. V naši delovni organizaciji je to ponavadi izplačilni dan. Vhod tovarne je tega dne bolj obiskan. Sodelavce iz kolektiva pridejo čakat možje, žene, fantje, otroci. Je pač »plača«. Nujno je hitro poravnati neke račune, dolgove. Domenjeni so za ta ali oni nakup, ki »visi že celi mesec v zraku«. Tudi na drugi strani Celovške ceste na avtobusni postaji je gneča. Z veliko muko se stlačimo v »osmico«. Sedaj je mestni promet tudi samopostrežen. Šofer je obenem sprevodnik. Pred menoj vstopa v avtobus tudi sodelavka iz naše priprave. Z njo je tudi plavolasa hčerkica. Stara okoli deset let. Mogoče manj. Ima čedne modre oči. V avtobus vstopi pred materjo. Mati medtem vrže v skrinjico denar za vožnjo, šofer avtobusa Mladost je neumnost, ki jo more ozdraviti le starost. Mladost je čudovita stvar. Kakšen zločin, da jo dajemo otrokom, ki jo zapravljajo. Mladost je paradiž življenja; radost je večna mladost duha. Večna mladost je v izvirih, ne v steklenicah in sodih in kleteh. pogleda deklico, nato mamo ter začne vpiti. »To ni prav, da se deklica, ki je stara več kot deset let, pelje za polovično ceno. Tovarišica, takoj plačajte preostanek. Sicer ne bom odpeljal!« Naša sodelavka je začela šoferja ogorčeno prepričevati, da ji to še na misel ne pride, da bi hotela mestni promet preslepiti in sebe okoristiti; povedala je šoferju, da ji je žal, ker nima nobene hčerkine izkaznice pri sebi, da bi mu dokazala, da še ni stara 10 let. V avtobusu je zavladala napeta tišina. Nenadoma pa skoči dekletce pred šoferja in se postavi pokonci in reče: »MOJA MATI NIKOLI NE LAZE!« V avtobusu ni nihče zinili besedice. Šofer je molče pritisnil na gumb, zaprl vrata in odpeljal. Vse do postaje na Ajdovščini je v vozu vladala nenavadna tišina. Večina potnikov je bila zamišljena. Celo šofer je pozabil ustaviti na eni vmesnih postaj, mudilo se mu je. Na pločniku pred »Semenarno« na Ajdovščini, kjer je večina potnikov izstopila, je k naši sodelavki in njeni hčerkici pristopil starejši sivolasi tovariš, tudi potnik iz avtobusa. Pobožal je deklico po licih, ter materi glasno povedal: »Tovarišica, iz ust svojega otroka ste si pripravili hvalo!« Potniki smo se razpršili po ljubljanskih ulicah. In glej, tudi ta odvečni aprilski sneg je prenehal padati. k-i Zmota mladine: številu svojih doživljajev pripisujejo večjo važnost kot njihovi globini. Škoda, ker se z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko mislimo, da smo najbolj pametni. Mlad človek brez nadarjenosti je star človek. OBČINA KRAJEVNA SKUPNOST Zakonci brez otrok Delovni čas matere, očeta Za varstvo skrbijo število otrok v družini Ne po- trebu- Kje želi JeJ° varstvo varstva Cas varstva Do katere ure Otrok že VVZ 1 2 3 1 2 3 starši bratje, sestre podnaj. sosedje otroci sami 1 2 3 več ne KS DO dopoldne 2 izmeni, 16 18 20 23 da SISKA Dravlje 9 13 3 5 6 12 11 1 2 3 9 13 2 4 6 11 11 8 8 2 1 5 4 Koseze 2 2 — 1 1 1 2 2 2 1 1 1 2 Kom. Staneta 2 2 2 1 1 2 1 2 1 1 1 2 Litostroj 1 2 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 Medno 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Medvode 3 3 2 4 2 4 6 1 5 2 2 3 1 2 3 2 1 2 2 Milan Majcen 2 1 1 1 1 1 1 3 1 2 1 1 2 1 1 2 Pirniče 2 1 2 1 3 2 1 1 2 2 2 Podutik 2 2 2 3 5 1 1 3 1 1 2 3 2 2 3 2 3 2 2 Zg. in Sp. šiška 1 10 2 3 8 3 2 3 1 1 11 3 1 8 2 7 2 7 2 6 Šmartno 1 1 1 1 Šentvid — Stanežiče 4 5 3 6 4 2 6 1 1 6 5 1 4 3 4 2 5 3 1 1 1 3 — Gunclje Šercer j evo 1 1 1 1 1 1 1 Vižmarje 1 3 2 2 2 2 2 2 1 3 1 3 1 3 1 1 Skupaj SISKA 4 37 37 20 38 21 28 38 2 9 5 42 40 6 18 34 25 31 29 30 5 3 17 25 Bežigrad 8 6 4 12 3 1 11 1 6 10 2 1 10 6 11 5 10 2 3 1 7 Center 1 2 2 1 2 1 3 1 1 1 2 2 Moste-Polje 3 2 1 3 3 3 1 3 3 4 1 4 1 4 1 2 Vič-Rudnik 1 6 8 4 10 3 4 11 3 1 11 4 3 4 9 5 9 5 7 2 1 3 2 Skupaj ljubljanske občine 55 53 31 65 30 34 65 2 14 7 62 60 8 3 24 58 38 57 40 53 9 7 22 36 Druge občine 6 9 8 5 i 7 4 6 8 1 3 6 3 3 5 3 2 3 4 VSE SKUPAJ 61 62 31 73 35 35 72 2 18 7 68 68 9 3 27 64 41 60 45 56 9 9 25 40 XI. TEKSTILIADA V KEGLJANJU LJUBLJANSKE REGIJE Naši kegljači zlati V soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila je na kegljiščih v domu samoupravljalcev za Bežigradom potekala XI. Tekstiliada Ljubljanske regije, katere pokrovitelj in organizator je bil kolektiv Centromerkurja. Naša ženska in moška ekipa se je za to pomembno tekmovanje pripravljala že dalj časa. Organizirali in udeležili so se vrsto tekem z več kegljaškimi društvi iz delovnih kolektivov v naši občini in izven nje. Na teh tekmovanjih so opravili selekcijo in izbrali med seboj prve ekipe. Obenem so si pridno nabirali telesno kondicijo, ki je pri kegljačih še kako potrebna. Kapetan naših kegljačev tov. Vovk Silvo, ki je tudi član prve ekipe je pred začetkom tekmovanja, dajal svojim varovancem še zadnje taktične napotke. Vsi tekmovalci tako ženske in moški so bili umirjeni, pripravljeni, da se trdo zagrizejo in z natančnimi meti, čimčastnejše zastopajo oranžno barvo naše Dekorativne. Ob tej priliki so bili oblečeni v nove drese. »Silvo, kako si zadovoljen s pripravami in kaj pričakuješ od današnjega tekmovanja?« »S pripravami sem zadovoljen. Vsi kegljači so se redno udeleževali vseh tekem in treningov-. Stvar so vzeli zelo resno. Nekoliko manj sem zadovoljen z žensko ekipo. Naš cilj je, da se uvrstimo v republiške finale. Zasesti moramo eno izmed prvih treh mest.« Iz ogrevanja na dvorišču pred kegljiščem se je vrnil tov. Ri-felj Jernej. »Jernej? Si pred današnjo tekmo optimist ali pesimist?« »Jaz sem vedno optimist. Videl sem, da si se pred trenutkom pogovarjal s tov. Vovkom. Menim, da je nujno povedati, da je Silvo izredno sposoben organizator. Če ne bi imeli v naši sredini njega, ne bi bilo tako kot je. Nekje pričakujem, da se bodo danes pokazali sadovi našega večletnega dela na tem športnem področju. Saj kegljanje ima v Dekorativni že, kar tradicijo. Že nad sedem let, kar je nas za kegljanje začel navduševati tov. Keršič Tone. To je pionir kegljanja v Dekorativni. Njegovi nasveti so vedno koristni.« In kaj meni najboljša keg-ljačica tov. Soklič Mimi?« »Ženske v Dekorativni nismo še nikoli razočarale« Ostalo naj povedo rezultati in dosežena mesta na XI. Tekstili-adi: Našim kegljačem želimo veliko uspeha na republiškem prvenstvu, ki bo maja v Medvodah. Vabljeno je čim več navijačev. F. H. Foto: Stane Zavašnik Moški-borbeno Ekipno moški in ženske: 1. Rašica 2. E-Centramerkur 3. Tekstilcommerce 4. Julon 5. Dekorativna Tekmovalo je 11 ekip 801 kegljev 786 kegljev 781 kegljev 752 kegljev 745 kegljev 1. Dekorativna 327 točk 2. Centromerkur 264 točk 3. Rašica 228 točk 4. Tekstilcommerce 210 točk 5. Tekstilna Medvode 191 točk Tekmovalo je 13 ekip. Ženske-posamezno Moški posamezno 1 X 200 lučajev 1. Merkur J. Dekorativna 868 kegljev 1. Petač F. Rašica 407 kegljev 2. Pečaver M. Dekorativna 866 kegljev 2. Gluhak S. E-Centromerkur 395 kegljev 3. Biček S. Tekstilcomm. 854 kegljev 3. Soklič M. Dekorativna 383 kegljev 4. Stefane K. Tekstilcomm. 853 kegljev 4. Ermenc M. Nama 383 kegljev 5. Pribernik P. Pletenina 851 kegljev 5. Gubo S. T. Medvode 378 kegljev 15. Rif el J. Dekorativna 830 kegljev 6. Kalin R. Dekorativna 377 kegljev 30. Vovk S. Dekorativna 803 kegljev 9. Hrastnik O. Dekorativna 354 kegljev 38. Tomažič J. Dekorativna 782 kegljev 20. Naglič M. Dekorativna 320 kegljev 40. Šinkovec E. Dekorativna 781 kegljev Tekmovalo je 43 kegljačic Tekmovalo je 78 kegljačev Zenske — pari 2 X 100 lučajev 1. Soklič-Kalin 2. Gubo-Jesih 3. Pelko-Petač 4. Burja-Seljak 5. Gluhak-Pevec 6. Naglič-Hrastnik Dekorativna 760 T. Medvode 734 Rašica 727 Rašica 693 E-Centromerkur 689 Dekorativna 674 Tekmovalo je 21 parov kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev kegljev Moški — pari 2 X 200 lučajev 1. Merkun-Pečaver Dekorativna 1734 kegljev 2. Sajovic-Štefanc Tekstilcomm. 1684 kegljev 3. Pogačar-Rihar E-Centromerkur 1668 kegljev 4. Biček-Podjet Tekstilcomm. 1663 kegljev 5. Škrjanc-Novak E-Centromerkur 1657 kegljev 12. Rif el j-Tomažič Dekorativna 1612 kegljev 17. Vovk-Sinkovec Dekorativna 1584 kegljev Tekmovalo je 39 parov Ženske ekipno Moški ekipno 1. Dekorativna 1434 kegljev 1. Dekorativna 4930 kegljev 2. Rašica 1420 kegljev 2. E-Centromerkur 4929 kegljev 3. Tekstilna Medvode 1339 kegljev 3. Tekstilcommerce 4895 kegljev 4. E-Centromerkur 1290 kegljev 4. Julon 4810 kegljev 5. Totra 1258 kegljev 5. Nama 4792 kegljev Tekmovalo je 12 ekip. Tekmovalo je 13 ekip Naši novi upokojenci Zanimivo življenje. Predvsem v mladosti, polno bridkosti. Če jo človek gleda tako, kot sem jo tisto nedeljsko dopoldne, ko sva se dobila v njeni hiši, ni videti, da je njen življenjski list, ki ga izpisuje dvainpetdeset let, takšen. Rozka je bila vseskozi tisti čisto neposredni proizvajalec iz baze, ki je zrastel iz naših zdravih, poštenih, proletarskih ljudskih množic. V Dekorativni je bila 30 let. Vseskozi je bila tkalka. »Doma sem iz Prežganja — tam blizu Janč, na ono stran proti Litiji.« Tako se začne njena pripoved. Osnovno šolo je končala v domačem kraju. Pisala se je Gorše. To ime kmetije, predvsem njenega očeta, je bilo pred vojno in med njo znano daleč naokoli. ROZKA BENEDEK Svojo pripoved je razpletala počasi in vedno bolj podrobno. Ves čas vojne je bila aktivistka. Bila je članica SKOJ. Velikokrat v nevarnosti, da izgubi življenje. Bila je kurirka, teren-ka, proti koncu vojne skojevski aktivist. Ves čas NOB je sodelovala s partizani Zasavskega bataljona in šlandrove brigade. Povedala mi je veliko doživljajev iz tega obdobja. Kako je nosila pošto partizanom na položaje, hrano, cigarete. Kako je pomagala zdraviti in skrivati ranjence na svojem domu. Najbolj v spominu ji je ostal partizan, katerega so zdravili več kot leto dni. Ozdravel je. Nato je odšel med borce šlandrove brigade. »Pa koliko skritih bunkerjev smo naredile skojevke. Ti hribi in goščave okoli Janč so bili prav pripravni za to.« Zaradi sodelovanja v NOB ima priznana dvojna leta. Zaslužila jih je. Kmalu po vojni je prišla v Ljubljano. Rozka je iz tiste generacije, ko so morali mladi zapustiti kmetije in se zaposliti v industriji. Revolucija je tako zahtevala. »V službo me je sprejela tov. Jožica Krmelj, še danes se jo spomnim. Bila je mlada in lepa. Zelo prijazna. Odšla sem v tkalnico.« Vprašal sem jo, zakaj se tudi vnaprej ni vključevala v aktivistično delo. Saj sposobnih in za- vzetih žen, ki bi delovale na družbenopolitičnem področju nam primanjkuje še danes. Rozka mi je odgovorila, da za tako delo po osvoboditvi ni bila rojena. V vojni je bilo to drugače. Po osvoboditvi je bilo potrebnih veliko pridnih rok. Gradili smo novo domovino. Stroji so oživeli. Gradile so se ceste, tovarne. Tam za strojem v tkalnici se je nadaljevalo njeno delo in življenje. Bila je tudi v brigadi. Nekaj mesecev. Trdo smo delali. Bilo pa je lepo, ker smo nekaj ustvarili. Med pogovorom je Rozka večkrat pogledala na steno. Tam visi pohvala Dekorativne, ki jo ji je dal delavski svet. Na pohvali piše, da ji delavski svet daje pohvalo za pridno, vestno in požrtvovalno delo. Da je za vzgled drugim. Ponosna je na to pohvalo. Med najinim pogovorom je v kuhinjo večkrat pritekla štiriletna Irenca. To je hči njenega brata, s katerim imata skupaj hi-šo-dvojčka. Rozka se je vedno vidno razveselila Irence. Zdelo se mi je, kot da ji je zasijalo sonce v očeh. Irenca je Rozko vedno za kaj poprosila; ... »teta Rozka, obleči mi hlačke, teta, daj mi to sliko, teta daj, mi...« »Ja, to Irenco imam tako rada, kakor bi bila moj otrok. Sedaj imam čas, njej se bom posvetila. Vzgoja otrok v današnjem času je izredno pomembna. Za to bom imela dovolj časa. Samo, da z možem narediva še fasado na hiši!« Na vprašanje, kateri trenutki so ji najbolj pri srcu iz Dekorativne, mi je Rozka povedala, da so bili to tisti časi, ko smo izgradili kakšen nov obrat, potem pa je bila veselica. Veselila se je delovnih zmag. Tudi na teh praznovanjih ni mirovala, takrat je kelna-rila. Vseh trideset let se je dobro počutila v Dekorativni: »Največkrat sem se psihično odpočila v tovarni. Ja, in to za strojem. Pozabila sem na težave, Jci so se nakopičile doma.« Na vprašanje, kako se je razumela s svojimi sodelavci in nadrejenimi, mi je Rozka duhovito odgovorila: »Mi vsi v Dekorativni bi pripravili izvrstno solato. Nekateri bi bili kis, ker so vedno kislega obraza z jedkim jezikom in jezljivo naravo. Drugi bi bili sol, ker so tako »pametni«, da so nam vedno pamet solili in hoteli vse najbolje vedeti. Drugi pa smo bili kot olje. Mislim, da je Rozka s tem primerom odkrila veliko življenjsko modrost. Ker sem še kar naprej »vrtal« v njo, da bi to prispodobo analizirala, sva prišla do naslednje ugotovitve, ki je pač najina. človek v družbi, predvsem pa v delovnem kolektivu, mora biti kakor olje, ki vse ublaži, da gladko teče, brez vročega trenja in glasnega škripanja; pri tem pa se sam nikoli ne zlije z drugo tekočino, marveč ohrani svojo samostojnost in posebnost. Menila sva, da je to res vsa prispodoba samostojnosti in ravnotežja v družbi. So pa ljudje, ki so v kolektivu kot kis: kisli in jedki, da bi vse razjedli, a so po svoje dragoceni in potrebni, če niso preveč kisli; drugi so res kot »sol zemlje«, potrebni, da s svojo pametjo svetijo v okolici, tretji pa so zato dobri in gladko tekoči; kot olje, ki ga je treba povsod priliti, kjer začne škripati, da preprečimo trenja in da vse gladko teče. Rozka je menila, da kolektiv različnih ljudi lahko zelo složno živi, samo nekateri morajo biti kakor olje. Juha na štedilniku je lepo zadišala. Dišalo je po vseh vrtnih začimbah. Človeku tak vonj povzroči tek. V kuhinjo je spet pritekla štiriletna Irenca. »Teta Rozka, veš kaj, sosedova muca pa je ...« Rozka, še na mnogo srečnih in predvsem zdravih let ti želimo tvoji sodelavci! Franci Hriberšek ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se spominjam svojega prvega prihoda v Dekorativno. Tedaj sta me sprejela bivši generalni direktor tov. Rode in kadrovik tov. Kermelje-va. Stara sem bila 49 let in do tedaj nevajena dela v tovarni, vedno sem delala le na kmetih. S težkim srcem sem prestopila prag tovarne. Prijazne besede vodilnih pa so mi vlile veliko zaupanja vase, ki sem ga takrat potrebovala. Dvajset let sem delala kot snažilka. Vsako delo sem opravljala z veseljem in se veselila uspehov Dekorativne. Na vseh oddelkih sem srečavala dobre kolege in tovariše. Vodilni delavci so bili vedno prijazni, nikoli mi niso dali čutiti, da sem kot znažilka manj vredna, nasprotno, spoštovali so moje prizadevanje in delo. Tovarna je postala moj drugi dom. Leta so hitro minila in v zadoščenje mi je, da sem bila zdrava in sem kljub visokim letom svoje delo lahko opravljala, ne da bi bila en dan v bolniški. Letos, ko stopam v pokoj pri 69. letih, mi je pri srcu težko, obenem pa sem vesela in ponosna, da me je imel kolektiv rad, Lepa darila, ki sem jih dobila, prisrčen stisk rok in tople besede ob slovesu, ki jih slišim še sedaj, mi narekujejo posebno zahvalo. Ganjena sem bila nad prisrčno pozornostjo vodilnih tov.Nebca, Koleša, Kočevarja in Krmeljeve, ko sem se poslavljala od Dekorativne. Vsem delavcem želim še v naprej mnogo delovnih uspehov in priznanj v domovini in izven nje. Jančarjeva DRAGI NEKDANJI SODELAVCI IN SODELAVKE! čeprav sem v pokoju nimam mira prej, da vam za praznik dela iskreno čestitam. Vesela sem, ko dobim vaš časopis, vsega prečrtam, vsakega uspeha sem vesela z vami. Saj leta, preživeta v takem kolektivu, se ne pozabijo tako hitro, zdi se mi, da smo se vedno privajali na nekaj novega. Tovarna pa je rastla in se razvijala, enkrat novi stroji, tehnologija in zidava, pa spet moderni stroji. Če se mi prikaže v spomin stara barvarna v obratu B, ko smo v vreli črni barvi po dve uri obračale prejo, pa sopare, da na dva metra nisem videla sodelavke, moraš biti vesel napredka in razvoja tovarne, kakršna je danes. Če še pomislim na sušilnico preje v obratu B, kjer smo se vsako jutro eno uro prav kuhale v vročini in obešale palice s prejo. Pa se mi zdi, da smo bile kar zadovoljne. Spomnim se govora tov. direktorja, ko je ob neki priliki dejal: »Tovarišice, mi lahko zvišamo osebni dohodek, toda treba je obnavljati, če ne bomo zaostali in čas nam bo ušel.« Prav je imel. S časom v korak smo gradili, mnogo je bilo v zadnjih dvajsetih letih narejenega, in VI gradite dalje. Tilka Schiveiger Ob svojem odhodu v pokoj se zahvaljujem delovni organizaciji za prijetno slovo, sodelavcem tkalnice pa za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje in na leta, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem delavcem »Dekorativne« želim še veliko uspeha pri delu. Marica Kern Krvodajalci — hvala človek pravzaprav v našem tempu življenja živi zelo zase in za svoje osebne potrebe in želje. Vse prevečkrat si moramo priznati, da se nas težave, problemi in stiske drugih ne tičejo. Vendar nam vsaj nekatere stvari vračajo vero v človeka, v solidarnost in občutek dobrote, tako je tudi s krvodajalstvom. Darovati kri — rešiti življenje — največ, kar lahko človek stori človeku dobrega. Ne moremo biti vsi zdravniki, kirurgi itd., da bi vsak dan reševali ljudi njihovih bolečin in stisk. Lahko pa pomagamo drugače — s svojo krvjo, ki jo bodo zdravniki dali neznancu, potrebnemu pomoči. To prav dobro vedo in vestno izpolnjujejo vsi krvodajalci. Skromna pozornost za ta humanitarna dejanja so priznanja, ki jih za 5-krat, 10-krat, 15-krat in 25-krat darovano kri podeljuje RK. Letos so naši krvodajalci ta priznanja prejeli v naši DO. Govorila sta jim, poleg predsednika sindikalne organizacije, tov. Šinkovca in generalnega direktorja, tov. Nebca, tudi tov. Burič, predsednik komisije za krvodajalstvo in dr. Voglar, predsednik občinskega RK občine šiška. Krvodajalec Rudi Škulj je prejel priznanje za 25-krat darovano kri. Taka srečanja krvodajalcev bodo vsako leto za vse tiste, ki bodo prejeli priznanja RK, tj. za tiste, ki bodo darovali kri 5-krat, 10-krat, 15-krat in 25-krat. Evidenco krvodajalcev je vodil občinski RK in vse, ki so bili pomotoma izpuščeni, naprošamo, da se oglasijo v kadrovski evidenci. Vsem krvodajalcem izražamo vse spoštovanje do njihovega humanega odnosa do ljudi; vsem sodelavcem, ki se še niso odločili za to humano dejanje, pa svetujemo, naj premislijo, ali morda ne bi mogli tudi oni postati krvodajalci. PONOVNO! KADIMO, KAJ PA POŽAR? Ravno na dan, ko je izšel Glasnik in je bil v njem objavljen članek gasilskega društva o nevarnostih, ki jih lahko povzroči malomarno prižgana cigareta ali tako odvržen cigaretni ogorek je v naših obratih zagorelo. K sreči neke velike škode ni bilo. Govorimo pa že lahko o veliki škodi, ki jo nam danes jutri povzročijo malomarni, nepoučeni sodelavci v skladišču gotovega blaga. Nepoučeni v preventivi, ki jo moramo upoštevati vsi. Preventivo, ki jo moramo obvladati vsaj tako kot svoje delovno opravilo, če ne bolje. Zagorelo je 13. 4. ob 8.15 v skladišču gotovega blaga. Skoraj zanesljivo ugotovljeno je, da je iz malomarnosti povzročil požar embaler v skladišču tov. Glumač Husein. Zagotovo pa je s svojim nestrokovnim gašenjem pokazal, da je nepoučen in ne opozarjan, kako je potrebno ravnati pri začetnih požarih. S svojim »gašenjem« bi kmalu zažgal vse skladišče in še samega sebe. Zapisnik iz raziskave pravi naslednje: Glumač Husein: ob nastanku požara nisem bil v delovnem prostoru, temveč na stranišču v »jami«, ki je oddaljen 30—40 metrov proč od mesta požara. Med potjo v stranišče nisem videl nobenega. Ko sem se vrnil na svoje delovno mesto, kjer sem že od 6.30 pakiral in s Savanalom lepil etikete na bale, sem zagledal plamen nad pločevinko z lepilom. Pritekel sem k delovni mizi in vrgel gorečo pločevinko na tla ter ogenj začel teptati (gasiti!) z nogami. Ker se mi je lepilo prijelo za čevlje in začelo na njih izgorevati, sem se umaknil od požara in začel otresati noge ob tla. Začel sem klicani na pomoč. Gori, gori! Nakar je pritekel Lučič Niko in z ročnim gasilnim aparatom požar pogasil. Pri tem požaru je bilo deset bal blaga delno zažganih. V skladišču je pa prek 200.000 metrov blaga! Iz zapisnika tudi sledi; da vsi zaslišani delavci iz skladišča in Pisarne niso videli delavca Glumač Huseina, da bi se v času neposredno pred požarom oddaljil iz odpremnega mesta. Kjer je njegovo delovno mesto. Iz raziskave požara je ugotovljeno, da je požar trajal kratek čas, ker razen manjših količin lepila na tleh, ki ga je razmazal Husein, drugih znakov ni bilo. Kajti, če bi požar trajal dalj časa bi morali opaziti sledove saj tudi na stropu. To lepilo izloča veliko saj in črnega dima. Ugotovljeno je tudi, da je bil v tem času med prisotnimi v skladišču edini kadilec prav Glumač Husein. Raziskovalci so si mnenja, da je povzročitelj požara tov. Glumač, ki ga je povzročil iz nevednosti, malomarnosti in neodgovornosti z odprtim ognjem vžigalice ali cigarete. In še izjave: Poveljnik Gasilskega društva tov. Grum Janez. »Na velik nered v skladišču gotovega blaga smo ob kontrolnih pregledih vedno naleteli. Vedno jih opozarjamo. V skladišču po tleh dobiš cigaretne ogorke. Tudi pisarna je nastlana z odvrženimi cigaretnimi ogorki, smetmi. Odpadki iz zabojev se neredno odvažajo. Da so nepoučeni, ni res. Sam sem v skladičču gotovega blaga vodil že štiri tečaje. Gasilsko društvo je naredilo vse. Nepoučeni so predvsem od svojih predpostavljenih. Nadrejeni teh delavcev ne upoštevajo in ne izvajajo navodil. Zakaj je lahko v drugih oddelkih tovarne primeren red. Vzroke za ta požar in neurejenost je potrebno iskati in jih izkoreniniti pri preddelavcih, skladiščniku pač tistih, ki so odgovorni za delo v skladišču gotovega blaga. Za zaključek pa še tole. Izvedel sem, da v popoldanskem času ti delavci perejo svoje avtomobile z gasilskimi cevmi, ki jih priključijo na hidrant...!« Predsednik društva tov. Krvina Anton: »Kljub vsem opozorilom, ki jih izvaja naše društvo ne dosežemo zaželenega. Gasilci vseskozi apeliramo na vodje oddelkov, izmen, skladišč. Ti tovariši naj o tem resno razmislijo. Kako bi izglodalo, če bi začeli kaditi v tkalnici, pripravi. Se pravi, kar med stroji. To je ravno tako, kot je kadil ta delavec med balami blaga. Tudi sam sem videl tiste čike, ležijo po tleh v pisarni skladišča. No, potem se ti dogaja, da v teh prostorih kadijo tudi tuji delavci, razni šoferji, spremljevalci. Če se situacija ne bo izboljšala bomo morali uvesti druge ukrepe. Takega, da bo sploh prepovedano kaditi v tovarni! Tak ukrep že velja v večjih tovarnah. Na primer v Colorju.« Upajmo, da bo zavladala mera razumnosti in previdnosti... F. Hriberšek no v gore, seveda na Triglav. Planinstvo je za velik del slovenskih planincev potreba. Takšni pravi planinci se povzpnejo na Triglav, ker je tudi ena izmed lepih gora, ne pa zato, da bi izpolnili svoj dolg — biti kot Slovenec enkrat v življenju na vrhu naše najvišje gore. Vendar pešačijo takšni planinci še raje na druge vrhove, na mladeniško lepi Jalovec, kopasti Stol, razgledni Grintavec, mogočni Mangart. Odhajajo tudi na nižje vrhove, ki niso tako mogočni po višini, vendar včasih prekašajo svoje velike sosede po drugačnih lepotah. Odhajajo seveda tudi na nizke-holme in griče, ki se pogosto kitijo s preprogami cvetja. Takim in drugačnim planincem bi rad namenil nekaj vrstic, da bi znali — vsak zase — poiskati skrite in odkrite lepote prelestne domovine. Morda za začetek, ki bi mu dal naslov: Planinec od glave do pete nekaj besed o opremi od katere je odvisno počutje v hribih. V dolinah pritiska poletna vročina, v gorah se lahko zgodi, da začne nenadoma zmrzovati in temperatura se spusti celo do deset stopinj pod ničlo. Pogosto poleti v dolinah dežuje, v gorah sneži. Gotovo sodijo med najpomembnejše dele planinske opreme čevlji: če so noge že prvi dan ožuljene, planinec ne vidi lepot narave. Čevlji naj bodo visoki in s profiliranimi gumijastimi podplati, nikakor pa ne novi, da ne ožulijo. Le s takimi čevlji je mogoče varno hoditi po skalah, grušču in snegu. Na nogah naj bodo volnene nogavice ali dokolenke, v nahrbtniku pa še en par rezervnih. Najprimernejše hlače so pumparice pa tudi lahko kavbojke, ki pa ne smejo biti preozke v zgornjem delu in preširoke spodaj, ker sicer ovirajo pri hoji. Srajca naj bo flanelasta ali volnena in primeren pulover. V nahrbtniku (ne v kakšni potovalni torbi ali krušnjaku) naj bodo vetrovka ali anorak, ki varuje pred nenadnim vremenskim spremembam, smučarske ali volnene rokavice, rezervna srajca, volnena kapa, nekaj obližev, povojev in tablet za prvo pomoč, nekaj kock sladkorja ali vitergin, kot čokolade in čutarica s čajem ali kavo. Ker so zadnja leta planinski domovi dokaj dobro oskrbovani, ni potrebno nositi iz doline vse hrane, ker je topla kupljena v koči celo boljša in primernejša. Koristni so sadni sokovi v priročni embalaži (ki pa je ne bi smeli odvreči, temveč zakopati ali shraniti v nahrbtnik in jo odvreči v koči ali dolini). Sebe in nahrbtnik pokrijemo s plastično pelerino, vendar številni zadnji čas propagirajo dežnik v gorah. Celo naši himalajci so imeli vsak svoj dežnik v najvišjem pogorju sveta — in če so ga imeli oni, čemu ga ne bi tudi mi nesli (zložljivega) v naše gore. V nahrbtniku naj ne bi manjkal nož, koristen je košček vrvice; posebno v zgodnjem poletju tudi dereze in cepin, ki pa je uporaben le v rokah izkušenega planinca. Seveda ne bi smela v nahrbtniku manjkati krema za roke in obraz ter posebna krema za ustnice. Mnogi prijatelji gora pozabljajo, da je sončno sevanje v gorah močnejše kot v dolini, da je sončna doza masivnejša, ne samo z ultravioletnimi žarki, marveč tudi zato v večjih višinah pojema zračna masa, skozi katero žarki prodirajo. Planinec naj ne bo pozoren na to samo ob sončnih dneh, ampak predvsem v megli in pri lahni oblačnosti. Grobo pravilo: Na vsakih 1000 m višine se sevanje okrepi za 75 do 100 %. Tile nasveti so zdaj veljavni: na ture na vsak način jemljite specialno kremo zoper sončne opekline. Imeti mora visok faktor zaščite pred svetlobo — vsaj 6, ker samo tako dalj časa obdrži varovalno moč. Mažite se z njim večkrat, predvsem nos, čelo, tilnik, ramena. Čim bolj se znojite, tem več mazila porabite. Ohlajeni, izsušeni slani znoj pospešuje sončne opekline. Zelo prav pride kozmetični mazilnik za ustnice. Če ga ima spremljevalka, pride prav tudi tak, vendar je učinkovitejši brezbarvni zaščitni svinčnik, če ima zadosti visok faktor zaščite pred svetlobo. Mnoga zdravila povečujejo občutljivost za sončno žarčenje: antibiotiki, anti-diabetiki, sredstva zoper krvni pritisk in sulfonamidi. Če ta zdravila jemljete, je zaščita zoper opekline še bolj važna. Na raznih ekspedicijah so se dobro izkazali proizvodi firme Bayer-Le-verhausen in to: Delial: Grand Prix-Delial, Skl Delial, Piz Buin. Če so opekline hude, spadajo pod zdravniško oskrbo. Naposled bo prišla prav baterija, če ne drugje na poti iz jedilnice v sobo planinske koče. Toliko za danes, prihodnjič pa kaj več o tem, kaj storiti, če nas v gorah zateče slabo vreme. Iztok Kavčič Gorate prelesti domovine Star pregovor pravi: »Gora ni n°ra, nor je, kdor gre gor«. Švicarski gorjanci celo trde: »Ljudje Sredo do 1500 m visoko, krave do 2000 m, koze do 2500 m, še višje Pa norci«. Čemu torej hodimo v gore? Hodimo radi v naš lep gorski ®Vet, da se naužijemo svežega zra-^a. si utrjujemo zdravje, krepimo telesne moči, si tešimo hrepenenje po lepoti, da si širimo obzorje in spoznavamo svojo domovino. Tudi zato hodimo, da utrjujemo tovarištvo, brez katerega v hribih ne gre, da poiščemo sprostitev v neomadeževani naravi, se spoprimemo z naravnimi silami in s samim seboj ter si ob takšni zmagi napišemo pozitivno točko. Tudi z vidika splošnega ljudskega odpora nam bogate izkušnje z raznih gorskih pohodov še kako koristijo. Planinstvo je zadnja leta moda. Moda je iti vsaj enkrat let- gasilski kotiček Pri nas je že v navadi, da nam marsikatera dobronamerna opozorila ne zaležejo, kajti še vedno je veliko takih, ki svoje konjičke puščajo pred trgovino, nekateri pa so celo tako nesramni, da jih prislonijo tam, kjer mora biti prazno, da vozniki viličarjev lahko nemoteno prevažajo robo v skladišče. V notranjosti naših zgradb je tu in tam že opaziti bistvene spremembe, ker moramo vzeti v obzir tudi pomanjkanje prostora, o čemer se razglablja in išče možnosti rešitve na mnogih sestankih v proizvodnji. Resnica je ta, da moramo na istih prostorih, s katerimi bodo vsaj nekateri še nekaj časa razpolagali, upoštevati in uvesti strogi red in disciplino. V mnogih primerih res težko pokažemo na posameznega povzročitelja, ker so ti številni in skupno vplivajo na okolje. Najhuje je, če ne upoštevamo reda, dogovorjenih načinov in se brezobzirno do drugih obnašamo samo po svojih potrebah in željah. Neupoštevaje dogovorjenih rokov se je tudi pri nas že marsikje preveč razpaslo. Koliko jeze, slabe volje povzročijo tisti, ki ne upoštevajo dogovorjenih rokov. Če pač nekdo ne naredi do določenega časa, tisto, kar bi moral, sproži verižno reakcijo in drugi ne morejo delati naprej. Kot primer v praksi lahko navedemo recimo naše skladišče ob cesti, ki zadnje čase že dobiva pravo podobo, pa so mu roki »španska vas« že od začetka njegovega nastanka in razvoja. Pravijo, da imamo dve vrsti ljudi: Ljudje, ki so v življenju naredili kaj pomembnega za človeštvo, so sloveli po svoji točnosti. Na sestanke — poslovne ali zasebne so raje prihajali kakšno minuto prej, kot pozneje. Delo, ki ga prevzamejo, dobro poznajo ter ga tudi natančno in pravočasno opravijo. So pa še drugačni — ljudje — o njih govorijo, da radi pozabljajo, če je le mogoče, se ogibljejo resnih zadev. V zasebnem življenju so to zelo simpatični predstavniki človeškega rodu, vendar jim je vse drugo prej kot pa resno delo. Če boste kdaj pa kdaj morali začeti odkrivati lenobo, nesposobnost, malomarnost, površnost, nestrokovnost, se lotite ljudi, ki ne upoštevajo rokov in povem vam, da ne bo zaman. Vse tako izgleda, da se tudi naše električne žarnice ne držijo roka vzdržljivosti, ker že dalj časa zelo hitro mrknejo. V prostorih, ki so manj na očeh, se na srečo dalj časa nihče ne zmeni, da bi jih zamenjal in tako imajo vsi mladi zaljubljenci tam svoj temni kotiček, kjer si lahko privoščijo nekoliko nežnosti tudi v podjetju. Dober glas seže v deveto vas, zato je vsem znano, da naša organiziranost klapa na vsakem koraku, na področju produktivnosti dela in proizvodnje ter ravno tako na družbenopolitičnem področju. Vsekakor pa to ne moremo trditi pri naših prihodih in odhodih z dela, kjer smo skrajno nedisciplinirani in so stvari nekaterim že prešle v navado. Zjutraj celi, ob zaključku izmene pa se lahko postavite tudi pred tovarno, kjer si lahko privoščite dokaj žalostno zabavo, kako izgleda, ko spustiš na svobodo trop kokoši. Posamezno ali v grupah bežijo čez prehod za pešce, ko pridejo do sredine, se premislijo in skesano vrnejo, neozirajoč se na cviljenje gum in kletvice tistih, ki jih motijo na poti domov. Sezona je pred nami, zato vam želim pri tem skrajno previdnost. Lep pozdrav . Kronika VSTOPI: Korošec Dragan — šivalnica Siječič M us te — apretura Zmijanjac Nenad — apretura Dragišič Rade — sklad. got. blaga Sunarič Jovo — pripravljalnica Antunovič Marko — apretura Kajtazovič Zahid — tkalnica Bordič Drago — sklad, surovin Simončič Tihomir — prodajna služba IZSTOPI: Dolamič Stane — barvarna preje Todosovski Ljiljana — pripravljal. Koprivec Pepca — roč. tkalnica Bizjan Francka — kadr. sploš. služba Fočič Adem — sklad. got. blaga Jurčevič Bara — pripravljalnica Morarevič Borde — apretura Kern Marija — tkalnica Benedek Rozka — tkalnica Sopčič Anica — šivalnica Zmijanjac Nenad — apretura POROČILI SO SE: Karu Miro Zore Ignac Kuhelj Bernarda por. Zore ROJSTVA: Arhar Tončka-Janez — hči Knaflič Ilonka — sin Strnad Dušan — sin Štiftar Stane — hči Knapič Cilka — hči Požun Franc — sin Zavašnik Stane — hči OBISK VOJAŠNICE »IVAN CANKAR« Novinarji v združenem delu smo preživeli prijeten in poučen dan kot gostje JLA. Povabili so nas, da nam povedo nekaj o informiranju v JLA in o JLA, da nam razkažejo vojaško gimnazijo Franc Rozman-Stane za Bežigradom in vojašnico Ivan Cankar na Vrhniki. Ob sprejemu so nas opozorili na vlogo internih glasil pri usposabljanju vseh delovnih ljudi za obrambo domovine, kajti vsak delavec mora vedeti, kako se bomo borili, če bo treba. Vojaška gimnazija vzgaja slovenske fante za poklic vojaških starešin, da bi bili Slovenci procentualno dovolj udeleženi v JLA. Zato je treba posvečati več pozornosti pravilnemu prikazovanju vojaškega poklica mladini, ko se odločajo za smer študija. Ogledali smo si šolske prostore, kjer se mlad človek lahko resnično vsestransko izobrazi. Po ogledu gimnazije in dijaškega doma smo se odpeljali tudi na obisk vojaške enote. O enoti Boška Ratkoviča vas bomo obvestili prihodnjič. ZAHVALI Ob izgubi moje mame se sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje. Ana Poberaj Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu za pismeno sožalje ter darovan denar namenjen za venec. Prav lepa hvala vsem. Mojca Bizjak Tovarna pohištva MEBLO Nova Gorica je praznovala 30. obletnico ustanovitve. V ta namen je bila velika slovesnost, kamor so bili povabljeni tudi naši predstavniki. Ob tej priliki so nam v znak priznanja dobrega in uspešnega sodelovanja poklonili umetniško sliko znanega primorskega slikarja Jožeta Spacala. Veber Franc — hči Dečman Ana, Jože — hči DELOVNI JUBILEJI V MAJU po 10 let: Zorman-Podpeskar Francka, Pečan Bogdan po 15 let: Cankar Rozalija, Lenard Srečko, Marinko Angela, Nartnik Ana, Rozman Marija, Tonšič Stane, Urbančič Julka, Verač Olga, Rožnik Marija, Bartelj Pavla, Umek Ivanka, Pečjak Jožefa, Kovačič Marija po 20 let: Kristan Franc, Hočevar Helena, Mandič Marija po 25 let: Puhan Ivana, Kogovšek Jelka po 30 let: Santelj Olga Marija Tanko 17. maja je bilo v naši DO tradicionalno srečanje upokojencev. O srečanju, pogovorih, prijetnem razpoloženju bomo pisali v naslednji številki. Danes objavljamo kroniko naših upokojencev: Naša DO ima 252 upokojencev, od tega jih je 210 starostno upokojenih in 41 invalidsko upokojenih. Od zadnjega srečanja so bili upokojeni naslednji delavci: Schweiger Tilka Anžur Marija Zibelnik Francka Zidov Bariča Anžič Ana Tomc Marija Prestenjak Nanda Brate Tončka Jančar Milka Čarman Malči Brankovič Ana Starc Vera Kern Marija Žerovnik Angelca Snoj Francka Ulčar Fani Cerar Francka Klobučar Ana Švajger Marija Bizjan Francka Koprivec Pepca Benedek Rozka Od zadnjega srečanja so umr- Jeras Pavel Kodela Viktor Planinšek Anton Smolinsky Zofija Valjavec Milka