282 Naši dopisi. Iz Rusije 12. avguata. —77. — (Konec.) - Mi kon-statiramo samo prve rezultate kongresa. Turki so zga-bili od svoje lastnine več kot nadpolovico Balkanskega polotoka. Samostojnost Srbije inRumunije je objavljena, samostojnost Crnogore formalno potrjena. Meje kneževin so razširjene. Bosna in Hercegovina ste vzeti Turški administraciji in osvobojeni od odrtije. Bolgarija na severu od Balkanskih gor je postala avtonomna kneževina, zvezana s Turčijo samo po davku. Večidel južae Bolgarije je združen pod imenom „vzhodne Rumelije'^ v eno provincijo z administrativno avtonomijo in s kristijaaskim namestnikom pod nadzorom Evropejskih držav. Ostalim provincijanot Turčije se bodo dale ustave, načrtane in vpeljane s pomočjo delegatov Evropejskih držav. Kar se tiče same Rusije, je jej vrnjen v Evropi tisti del zemlje, kateri je bil od nje odrezan po Krimski vojski, in ona se je tedaj ^pet pomaknila naprej do Donave. V Azij i smo mi pridobili cel nov teritorij z važnimi strategič-nimi pozicijami, ki delajo ondi nas in nase razvitje varne. Krivično bilo bi preveč poviševati, pa tudi krivično bi bilo preveč poniževati te rezultate. Res da ti rezultati še daleč niso taki, do katerih bi imela Rusija pravico po tolikih žrtvah in po tako slavni vojski; oni se cel6 ne vjemajo popolno z interesi vshoda in Evrope, kateri bi mnogo pridobili s tem, ko 283 bi se Turška kriza razrešila radikalno. Ne d& se tajiti, da Berolinski traktat ima slabe straoi. Najmanj more prestati kritiko to, da se je preveč oziralo na ^eografične in politične, a premalo na etnografične pogoje. Ruska vlada je svetovala druga osnove razme-Janja, bolj racijonalne in pravične, namreč po principu narodnosti, kateri bi dajal vaem narodom poloo svobodo k razvitju, vsacemu v svojih predelih. Ali k nesreči je ta princip bil zavržen! Vendar vse odvisi od tega, kako bodo izpol-neni sklepi kongresa. Ne moremo si kaj, da bi ne ponovili: vsa težava, ki je napoti razrešenju vshodnega vprašanja, se imenuje, ne Turčija, ampak Evropa. Naj bi bilo vshodno vprašanje težko samo po sebi, kakor hoče, omikani narodi Evrope imeli bi dovolj moči ga razrešiti. Ali vpliv Evrope na vahod je vedno paraliziralo čuvatvo vzajemnega nezaupanja in ne vošlj i vos ti Evropejskih kabinetov. Ko bi se države združile k obČoemu trudu, da bi se utrdila načela kongresovih sklepov, da bi v teh načelih narodi vzhoda imeli izhodno točko bodočega razvitja, tedaj delo kongresa ne bilo bi brezplodno ne za Evropo, ne za vzhodne narode. Ruska vlada, ko sa je po dolgih skušnjah prepričala, da solidarnost in soglasje edino pelje k miru in k sreči vzhodnih kristijanskih narodov, se je do zadnjega držala miroljubja. Zdaj bo njena naloga, gledati in paziti, da ae propadejo vspehi dosedanjega truda. Rezultat našega dosedanjega prizadetja ni malova-žen. Traktata 1856. 1., tega spominka političnih strasti, katere so porodile krivično (Krimgko) vojsko in krivični mir, — tega akta, ki je vrgel Rusijo v položaj nedostojno velike države in 22 let vezal roke kakor Rusiji tako vsej Evropi, Turški vladi pa dajal prestopno varnost, in netel vedne zmešnjave do poslednje vojske, — tega traktata, katerega so vsi prestopali in najbolj tisti, ki 80 ga vatvarili — ni ga več. ZmagoQO§ne Ruske armade so ga raztrgale, Berolinski kongres gaje izpisal iz zgodovine. Rusij*a je dobila polno pravo paziti na rezultate svojega truda; ona ne privoli, da bi jih kdo uničil. Sicer pa, kar se je delalo zdaj pred našimi očmi, to se je delalo vselej ob času naših vojsk s Turčijo. Pri vseh naših vspehih nikdar nam niso dali izpolniti naše naloge temeljito. Vselej je bivalo tako, da smo se ustavljali pred nepremagljivimi težavami, pred trdo steno interesov in strasti, katere so zbujali naši vspehi. Vendar z vsako vojsko smo stopili za korak bliže k svojemu cilju. To je nit osode, slavna nit, potegnjena po vsi naši zgodovini, le-ta nit nas bo neogibljivo pripeljala k cilju naše zgodovinske misije — k osvobo-jenju kr isti jansk ega vzhoda. Otomanska država je stopila v novo fazo razmer h kristijanski in omikani Evropi. Ako bo ona šla po novi poti, ki se jej je odprla, z odkritosrčno željo, toČno izpolniti pogoje, ki garantirajo avtonomijo njenih kristijanskih podložnih, onda se bo pred njo odprla srečna bodočnost. Rusija, ki ima na svoji široki zemlji milijone muzulmanskih podložnih, katerih vero varuje, ne bo nevarna Turčiji, ampak bo lahko njena najboljša prijateljica, sicer pa Turčija sama podpiše si svojo obsodbo. Ruska vlada ne bo nehala si prizadevati, da jo obdrži na tej poti. Ona bo, kakor do zdaj, tako tudi za naprej skušala privleči Evropo k skupnemu delu in bo točno izpolnjevala svojo dolžnost. Priznati se mora, da je Ruaija svojo nalogo izpolnila pošteno in možko. Ona ni mešetarila s svojimi vspehi. Iz čuvstva vernosti, katero jo veže s svojim vladarjem, je ona zajemala nepremagljivo moč^ katera jo je pripeljala k zmagi in katera jej bo povrnila žrtve# Taka čuvatva so lastna samo velikim narodom. Niso tedaj zastonj prelivali svojo kri hrabri naši vojaki v bitvah v Bolgariji in Armeniji, na nasipih Plevne in na stenah Karsa, v jarkih Šibke in na ravninah Rumelije. Ni ne zastonj nosil Ruski narod brez mrmranja veliko breme vojske, mlad ia star je dokazal čudovito zatajevanje samega sebe, katero izvira iz vere, patriotizma in človekoljubja; na zastonj je on, zmeren po veliki zmagi, podvrgel pravice zmagovalca pod više interese občnega miru in solidarnosti. Te žrtve zo že prinesle plode in jih še več prines6 v bodočnosti. Na milijone ljudi je prejelo svobodo, — nov svet, svet kristijanski je poklican v življenje in napravljen na pot omike. Nov svet je ozaril mračne globočine vzhodnega carstva, ki so skrivale v sebi toliko neznanih nadlog, toliko nezmernega trpljenja, toliko skelečih ran, katerih l-^čitev, zadržana toliko stoletij, je zdaj le šo vprašanje časa. Dasiravno ni še vse storjeno, dasiravno so se v delo vmešali nezaupnost, predsodki, politična nevošlji-voat, materijalna samogoltnost, borba strank, vendar mora vsak priznati, da storjeno je že mnogo. Rusija se lahko ponaša s priznanjem, da ona je največ po-mogla, delo pripeljati do konca izprva s svojim veliko-dusjem in določnim delovanjem, potem pa s svojo ume-renostjo. V letopisih svetovne zgodovine njeno delo zasluži na veke biti zapisano z zlatimi Črkami. Berolinski kongres je le počitek, oddihlej na težki poti, katera pelje do tistega nepremakljivega cilja, ki mu ga je pokazala previdnost Božja. Na ti podlagi Rusija zajema iz prošlosti zaupanje v bodočnost.*' — Iz mojih dopisov morda mnogi čitatelji sklepajo, da Rusija ne odobruje Andrassjeve politike in da se ne sklada z Rusko politiko to, da Avstrija zasede Bosno in Hercegovino. Določen odgovor na to se čita v tej izjavi Ruske vlade privedeni iz „Pra-viteljstvennega Vestnika''. Z Rusko politiko se je že iz prvega začetka homatij na Balkanskem polotoku skladalo , da se imenovani deželi združite z Avstrijo , a z njeno politiko se ne sklada hinavstvo in zvijača! Ko bi bila Avstrija takrat vzela ti Turški deželi, ko jej je Rusija to predlagala, bilo bi se veliko manj krvi pre-lilo v Bolgariji pa tudi v Bosni. Al Avstrija se je raje z Anglijo potezala za celotnost in samostojnost Turčije, a zdaj, ko je Rusija, vkljub vsem Andrassjevim in Be-konsfildovim mahinacijam, sijajno potolkla Turke in kristijane osvobodila, zdaj Avstrija hiti z Anglijo razdeliti Turčijo. To je, kar se Ruskemu narodu ne do-pada, — to je, kar bo zgodovina strogo obsodUa, — to je to, kar blagoslova Božjega ne bo prejelo. Skoda le, da se slovanska kri zastonj preliva! Iz Istre 23. avg. (Konec.) — Ni se pa čuditi, dragi sosedje Slovenci, če Italija slovansko Istro kot en kos ,,neo8Vobojene Italije'* po taborih zahteva, kajti tujec, ki pride v Istro, prav lahko misli, da je ona od pam-tiveka Italijanska provincija pod Avstrijo. V slo^^an-8ki Istri namreč je v vseh uradih, političnih, sodniških, poštnih in ceI6 občinskih*) službeni jezik italijanski, o slovanskem ni duha ne sluha. Edino Božja beseda v cerkvah oznanuje se ljudstvu še v njegovem jeziku. Pa še tukaj nekateri „dušni pastirji**, ki Slovana ljubijo, kakor turčin kristijana, ubogemu Slovanu *) Častno izjemo dela občina Kastavska v Liburniji. Ondi se po božjem in naravnem pravu uraduje vse v domačem, narodnem jeziku. Zato je opazka „Naše Sloge" od 16, avg. v list 16. pod „odprtim pismom** neopravičena. Pis. 284 njegov lepi io gibčni jezik kvarijo, da je joj! — Po uradih Damesteni so tu pa tam cel6 c. kr. uradniki, ki razen italijanščine nobenega druzega jezika ne znajo. Kakor z uradi, taka je tudi s šolami. Ne zavidam sicer mali peščici Isterskih Italijanov niti državne italijanske gimnazije v Kopru, niti komunalne italijanske gimnazije v Trstu tudi ne zavidamo jim vise italijanske realke, ki jo imajo na državne stroške v Piranu, kličem v spomin le strašno, v nebo vpijočo krivico, katera se slovanskemu ljudstvu v Istri godi v tem, da 80 cel6 ljudske šole med čisto slovanskim prebivalstvom po Istri — italijanske, ki jih Slovan s svojimi slovanskimi žulji vzdržuje! — Ker so toraj^ kakor sem rekel, c. kr. uradi italijanski, šole ^) tudi italijanske, kako hočete, da pohlepna in lačna ,,blažena'^ Italija ne bi smela misliti in verjeti, da ima Istra le zgolj Italijanske stanovalce, katere „tujt-i" Avstrija vendar le v njihovem narodnem jeziku odgojuje in vlada? — In vendar Istra je in ostane Slovanska, naj se Laska žaba še tako po taborih napihuje in repenči. Če ne verjame, naj le pride in poskusi vzeti si jo, videla bo gotovo, kakove pesti ima slovanski Istran, pravi in starinski njen posestnik! Isterski Slovan začel se je dramiti; žalostno je le to, da nima rodoljuba domačina, ki bi mu bil vodnik! — Zato nas je zel6 razveselila novica, da hoče Tržaško politično društvo „EdiDost*^ razširiti svoje politično delovanje tudi na zapuščeno Istro in na Kvarnerske otoke. Veče dobrote imenovano društvo gotovo ne more skazati zapuščenemu Isterskemu bratu Hrvatu, kakor to, da mu ponudi svojo pomoč. Naj bi le kmalu začelo svoje delovanje! Nadjati se je v mnogem obziru najboljšega vspeha. — C. kr. viaa gimnazija v Pazinu imela je letos prvikrat 8. razred, v katerem so bili 4 učenci. Trije mislijo, da so Italijani, eden se je čutil Slovana. Ti so prvi na tem zavodu skušnjo zrelosti delali. Trije Italijani so jo prestali, eden z odliko, četrtemu, Slovanu, je nepričakovana britka nevšečnost, o kateri se zdaj še očitno govoriti ne more, zrelostni izpit pri pismenih nalogah pretrgala. Gimnazijalni mladeži deli država že več let po 1200 gl. podpore, ki se med potrebne, pa vredne učence razde-iuje. Tudi štipendij ni manjkalo. Nekaj je državnih, nekaj škofa Ravnikarja, nekaj druzih štipendij. Tudi privatnih dobrotnikov učeči se mladeži ni manjkalo, med katerimi se sveti posebno im6 milostljivega škofa Dobrile , znanega rodoljuba in prijatelja učeče se mladine. Sploh so učenci v vsem skupaj prejeli 2833 gold. podpore. — Kakor statistični pregled kaže, imela je gimnazija z razredom za pripravnike 129 učencev. Po narodnosti je bilo 6 Nemcev; 76(1) Italijanov, 37 Hrvatov in 2 Slovenca. Skoda, da si. ravnateljstvo ni dalo natisniti tudi imenika učencev po zgledu drugih gimnazij, da bi se vsaj videlo, koliko je pravih Italijanskih imen mt6, 76 Italijanskimi učenci. Iz Gradca. — Prihodnjo nedeljo, 8. dne t. m., se bode tukaj z veliko slovesnostjo odkril spominek, ki ga otajarska dežela stavi nepozabljivemu svojemu pokrovitelju, svetlemu nadvojvodi Joanu, katerega mi Stajarci po pravici smemo imenovati svojega deželana, ki je med nami mnogo mnogo let živel, ves nam naklonjen kakor oče svojim sinom. Slavnostni komite je načrtal navedeni slovesnosti sledeči program. V soboto zvečer gre vojaška godba po mestu , naznanovaje svečanost prihodnjega dne. V nedeljo zarano zopet vojaška godba prehodi mesto. Slovesno odkritje spominka se začne ob 11. uri, ko dospejo povabljeni gostje in uniformirane korporacije na mesto spominka, z godbo cesarske pesmi in popevanjem slavnostne pesmi „Zur *) Pazinska državna gimnazija je nemška. Pis, Ehre Gottes" (na čast Božjo), ki jo poje nemški Sta-jarski „Sangerbund". Po odpeti pesmi se očitno bere pismo o napravi spominka ; zdaj se spominek odkrije^ deželni glavar ga izroči mestu Gradcu, izročitev sprejme župan; potem se izročilno pismo podpiše in pod spominek vzida. Ko bode vse to končano, gred6 zbrani gostje okoli spominka in ga ogledajo, med tem pevci pGJ6 zbor „Hoch vom Dachstein", z godbo cesarske pesmi je slovesnost pri kraji. — Stajarska dežela je dolžnost svojo spolniia, da spominek stavi možu, ki bode na veke živel v spominu Stajarcev, ki pa niso sama Nemci, temuč tudi Slovenci, katere vse je nadvojvoda Joan, če tudi je v Frankobrodu malo časa fungiral kot „deutscher Reichsverweser*', z eoako ljubeznijo objemal. Spodobilo bi se zato v tem obziru, da bi nemškim slavnostnim pesmam se dodala tudi ena slovenska, — a kdo od ,,fe8tkomiteta*' ima srce za to, za kar je srce imel ranjki nadvojvoda — srce za narod slo-venski? Zalibog, nobeden! Slap v Vipavski dolini 31. avg. {Veliko kmetijska tombolo) napravi kmetijska podružuica v Vipavi prihodnjo nedeljo 8. septembra, s sledečimi dobitki: 1. Tombola^ velik stroj za turšico žuriti, vrednosti 40 gold.. 2) Gin k vi na: grozdni mlin z roblalno mrežo, vrednosti 30 gold. 3) Kvaterna: holandski filtrirni aparat za vina čistiti, vrednosti 26 gold. 4) Ter na r zbirka vrtnarskega, to je, sadjerejskega orodja, vrednosti 26 gold, 5) Druga amba: dva velika meha za grozdje žvepljati, vrednosti 5 gold. 6) Prva amba: panj čebel, vrednosti 5 gold. Kartelca stane 20 kr. 'j pričetek tombole točno ob 5. uri popoldan. S tombolo v zvezi bode razstava in poskusnja nekaterih vin deželne vino- ia sadjerejske šole, in pa razstava raznega v Vipavi rastečega grozdja. Ob dveh popoldan bodo stali v Vipavi prav pa ceni vozovi tistim gospodom tujcem na razpolaganje, kateri si želijo deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu in njeno kulturo ogledati. Lidtki za vožnjo dobili se bodo v vinski in grozdni razstavi. Zvečer bode v čitalnici gledisna igra s petjem in plesom. Po igri pa skupni obed članov kmetijske podružnice Vipavske. Iz Spodnje Idrije 28. avg. B. L. {Čudna prikazen,} Naj oznanim „Novicam^*, da nam je voda Idrijca pretekli teden v spodnjo Idrijo in v spodnjo Kanomljo pripeljala veliko rib. To se je pa tako zgodilo. V nedeljo 18. avgusta zjutraj ob pol 6. uri je Idrijca prar črno motna pritekla , popoldne po 3. uri, ko ljudje izr cerkve od Božje službe gredo, zapazijo pod mostom nenavadno veliko rib. Eden vrže kamen med-nje, al one ne bežijo , le malo se umaknejo. Iz tega so spoznali^ da so ribe omotične. Drugi dan, 19. avgusta , so pa nekatere ribe že postrani na vodi ležale , tako , da so jih odraščeni otroci in drugi z rokami lahko vjeli. Se cef6 dva voznika iz Železnikov sta si za južino nalovila več rib, ki so ob kraji Idrijce omotene ležale. Tako smo tisti dan toliko rib tukaj povžili, da toliko še nikoli.*) Pobrale in polovile so se vse velike ribe po Idrijci od fabrike do Tominskega okraja, le majhne ka-peljne so mrtve v vodi ležati pustili. Do leta 1870. sta imela stare pravice za ribštvo po Idrijci le c. kr. rudarski svetovalec (Bergrath), od Divjega jezera^ (Wilden3ee) pa do mosta pod cerkvijo M. B. v spodnji Idriji, od mosta naprej do Tominskega okraja pa po starem daritnem pismu župnik v spodnji Idriji, Sedaj *) Nas bi pa veliko bolj kakor množino rib mikalo zvedeti, ali povžitek že na pol mrtvih rib nič ne škoduje zdravju in ali nikogar ni, ki bi tako pojedino zabranil ?! Vred. 285 je pa ribji lov naša c. k. gozdarska gosposka prevzela. Kako f ne vem; vsaj mi ni znaoo ^ kaka da so stare pravice ob svojo veljavo prišle. Se bo ii gozdarska Soap6dka za škodo rib kaj pritožila ali ne? — Radovedno pričakujemo, kako da bodo gospodje profesorji vodo Idrijco presodili, ali jo za škodljivo živini proglasili ali ne? Kmetje imajo dosti skušinj, da ob vodi Idrijci prav nič drobnice (ovdc) rediti ne morejo, in krave jim pa večidel le mrtva teleta delajo. Iz Krke. — Pri novih volitvah občinskega starešinstva 80 bili izvoljeni: za župana Janez Skubic, posestnik iz Osele, za svetovalce pa Janez Kosak, po-sestoik iz Lesevja, Jožef Hribar, posestnik iz Gmajne in Ignacij Bregar iz Snojil. Iz Žažeraberka. — 20. avgusta smo imeli nove volitve; izvoljeni so bili: Jožef K us m a n , posestnik v Žužemberku, za župana, — za 1. svetovalca France Peha ni, posestnik iz Žužemberka, za 2. Janea S koči r, posestnik iz Prapreč, za 3. Jakob Kline, posestnik iz Žužemberka, za 4. Jakob T ur k, posestnik iz Žvirč, za 5. Mihael Pečjak iz Piešivce, in za 6. svetovalca Dominik Derejani, posestnik iz Žužemberka. Iz Ljubljano. — Tudi Kranjski deželni zbor se prične prihodnji teden, 12. dne septembra. Začetek mu je napovedan 12. septembra ob 11. uri; ob 10. uri pa je slovesna velika maša v stolni cerkvi. — Iz seje družbe kmetijske 1, sept,), C. k. deželna vlada je naznanila družbi kmetijski sklep cesarski od 20. junija, po katerem ima nehati tudi c. k. Kranjska deželna komisija za konjereje, zato naroča družbenemu odboru, naj nasvetuje, kako bi se dala nadomestiti dozdanja komisija. Odbor svoj nasvet kmalu predloži vladi. — C. k. deželna vlada želi od družbe zvedeti mnenje, kedaj so teleta ugodna za klanje, da ne škoduje to zdravju. Tudi na to vprašanje se bode kmalu odgovorilo, poprej pa se bode mestni mesogled vprašal za njegovo mnenje. — Sklenilo se je razpisati od si. minister-stva kmetijstva dovoljene premije za marljivo za-sadbo gozdnega drevja, za umno obdelovanje senožet in dobro planinsko gospodarstvo. — Oosp. odbornik Seunig je bil naprošen, da gre na gornje Stajarsko nakupit M ur iš k i h j un ce v, gosp. odbornik Lasnik pa, da gre na Koroško kupit Belanskih juncev, skupaj za 2450 gold., ki jih ima družba iz letošnje državne subvencije. Belanska živina (rdeča) se bo prihodnji mesec vKranji, Muriška (siva) po v Ljubljani po očitni dražbi prodajala. Ker je predstojnik, kmetijske podružnice Bohinjske gosp. župnik Meaar odboru na prodaj ponudil posebno lepega* junČeka čistega Belanskega plemena, družba ga pa zato ne more kupiti, ker je junček še le pol leta etar, tedaj za letošnji proda) za pleme ne še pripraven, je odbor v današnji seji bklenil, to naznaniti v današnjih „Novicah'', da bi lepo živinče kupil kak gospodar, ki more ž njim za pleme čakati vsaj še polleta. — Vsled vabila si. deželnega odbora, naj bi se ž njim združila družba kmetijska pri svečanosti, ki bo v nedeljo v Grradcu, ko se bo svetlemu najvodvodu Joanu odkril spominek, je odbor povabil nekoliko odbornikov k tej udeležbi. — Gogp. vitez Gutmansthal je na vabilo centralnega odbura ravnokar naznanil, da bode pri slovesnosti Joanovega spominka v Gradcu rad zastopal družbo kmetijsko. — {Iz seje deželnega odbora SI. avg. in 2. sept.) Predlogu za definitivno potrjenje učiteljice Emilije G ušel na ljudski šoli v K r š k e m je deželni odbor pritrdil. — Na poročilo muzejnega kustoza o izkopanih grobovih in starinah iz starodavnih časov pri Vačah je deželni odbor dovolil primerno zalogo za nadaljevanje izkopavanja. — Sklenilo se je, da se prihodnjemu deželnemu zboru^ ki se začne 12. dne t. m«, stavi na^ svet, da sa pri deželnem stavbinem uradu v pomoč de-želnega inženirja sistemizira služba še enega stavbinega uradnika. — Pri slovesnem odkritji spomenika ranjcega nadvojvode Joana v Gradcu 8. dne t. m. bode deželni glavar vitez Kaltenegger deželni odbor zastopal. — (Z gruntnim davkom preobloženi deželi Kranjski) je na podlagi cesarskega ukaza od 31. decembra 1864. leta C. k. finančno ministerstvo za letošnje leto zemljiškega davka s cesarskimi dokladami odpisalo 69.547 gold. 92 kr. Odpisi so za vsak davkovski okraj posebno odločeni. — {Uspeh velike zabave v podporo sirotam v Bosno odslih reservistov), ki ste jo napravili narodni družbi „Citalnica" in „Sokol" v Ljubljani, je bil ta-le: Vstopnine 245 gold., dohodek loterije 232 gold., po gospeh Murnikovi in Zami&ovi nabranih 166 gld. 90 kr., skupnega dohodka 633 gold. 90 kr. Skupni stroški so znašali 123 gld. 40 kr. Toraj je oataio čistega dohodka 510 gld., ki se je izročil deželnema odboru. — Kako je o Turkih „rajtengo brez birta'' delal gruf Andras3y, ki je za vse bolj vstvarjen, kakor za mesto ministra vnanjih vprav, vidi se žalibog prejasno iz tega, da še več tisoč vojakov mora v Bosno in Hercegovino, da zadušijo upor Turški. Naša dežela pa trpi posebno, kajti — zdaj se kličejo cel6 namestni reservisti (Ersatzreservisten) v vojno službo. — (4, izkaz milodarov dežel, odboru poslanih za za-puŠ^ene rodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po 3. izkazu 4321 gold. 46 kr. Po okrajnem glavarstvu v Crnomlji^ poslana nabira v fari Metliški 5 gold., gosp. Ivan Šolar, c. kr. deželni šolski nadzornik 8 gold., po okrajnem glavarstvu v Kranji 154 gold. 20 kr., in sicer: od župnega urada v Sorici 4 gold., od župnika v Trbojah 3 gold. 20 kr., od županstva v Železnikih 9 gold. 80 kr., od županstva v Mavčičah 11 gold. 20 kr., od mestne občine v Kranji 126 gold.; po okrajoem glavarstvu Kočevskem nabira občine Morovec 5 gold., nabira c. k. finančnih uradnikov in C. k. finančne prokurature v Ljubljani 78 gld. 30 kr., občina Videm 60 kr., baron Gussich, c. k. okr. glavar v Logatcu 10 gld., nabira občine Radoljške 21 gld. 10 kr., C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu nabranih 11 gold., C. kr. okrajna sodnija v Radečah 5 gold., hiša Karol C. Holzer v Ljubljani 30 gld., nabira občine Meagiške 30 gold. 53 kr., nabira občine Vodiške 3 gold., nabira občine Planinske 31 gold. 30 kr., gosp. dr. vitez Gut-manathal-Benvenutti v Dvoru pri Ratečah je daroval za ranjene, 100 gold. pa za sirote Kranjskih resarvistov 100 gold., baron Karol Oodt^lli-Fahnenfeld 20 gold., gosp. A. Klemen, župnik v Smledniku 6 gold., gosp. prof. dr. Valenta 10 gold., gosp. Gilbert Fuchs, graj-ščak in fužinski posestnik v Hribu 100 gold., gosp. Janez Demšar, župnik v Ledinah nabiro pri faranih 2 gold. 20 kr., gospodiČini Marija in Hermina Regnard v Ljubljani 15 gold., gosp. Karol Voltman, klobučar v Ljubljani pri nekem omizji^v Domžalah nabranih 6 gld., županstvo mestne občine Crnomalj dohodek glediščine igre v narodni čitalnici Črnomaljski za družine reservistov 30 gold., — skupni zneaek 5003 gold. 69 kr. — (Vabilo na pevski veČer) v nedeljo 8. dne t. m. na čitalničnem vrtu, s sledečim programom: 1) Hend-rych — „Poziv k spevu', moški zbor. 2) Benj. Ipa-vic — „Vojaška*', zbor (novo). 3) Vašak — >,Radostno popotovanje", komičen zbor. 4) B. M. „V Bosno**; deklamuje gospod Schmid. 5) Vašak — „Slovan**, zbor. 6) Nedved — „Prošnja**, čveterospev. 7) Otto — „Pevdka popotnica**, komičen zbor. 8) Srečkovio — „Turčija in nje konec v Evropi'*; balada s petjem in spremljevanjem glasovira. 9)Tovačov8ky — 286 ,,Ruske narodne pesmi*', osmoBpev s spremljevanjem glasovira (novo). 10) Zaje — ^Pesem hrvatskih dijakov, zbor (novo). Začetek veselice pri vsakorsnem vremenu ob 7V<2 uri zvečer. Za drustvenike čitalnice je vstop prost, za druge je vstopnina 20 soldov. Na to veselico vabi vljudno vso narodno občinstvo pevski odbor.