Ob novem letu.
Slovenski športniki smo v splošnem lahko zadovoljni z letom, o‘d katerega se poslavljamo. Razvoj našega sporta, ki se je tako lepo razmahnil po našem osvobojenju, je prišel zopet lep korak dalje. Športno življenje, v prvem zaletu morda malo preveč zunanje in preračunano na blesk, je postalo intenzivnejše, doslednejše in brezdvomno tudi bolj vsestransko. Porodne težkoče in opasne dečje bolezni so hvalabogu že za nami in brez samohvale in samoljubja smemo trditi, da se razvija naše športno življenje že sistema-
metne igre gojiti z vso vnemo tudi razne panoge lahke atletike, ki tvori nujno potrebno dopolnilo nogometa. Lahkoatletične prireditve v Ljubljani, Mariboru in Celju so nudile zadovoljive dokaze, da ima naša mladina vedno več umevanja za prave športne naloge. Poleg iniciative posameznih agilnih klubov v Ljubljani in drugod gre na tem polju upravičena pohvala zlasti Ljubljanskemu nogometnemu podsavczu, od katerega se nadejamo, da bo smotreno in vztrajno nadaljeval začeto delo.
Smuški teren v Podutiku pri Ljubljani.	Kunaver.
tično in naravno. Vse športno delo ni usmerjeno več v prvi vrsti na briljiranje pred publiko, ampak na edino pravi in resnični športni cilj, na čim popolnejšo telesno in duševno okrepljenje posameznika in naroda.
Razveseljiv je v tej smeri zlasti pojav, da so začeli skoro vsi naši nogometni klubi poleg nogo
Nepričakovano lep in razveseljiv )e dalje razmah slovenskega kolesarskega sporta. Cela vrsta novih klubov širom Slovenije priča, da je ta nekdaj že čislana, a pozneje skoraj pozabljena športna panoga zopet vzbudila zase ono zanimanje in ljubezen, ki ji po njeni važnosti gre. Slovensko kolesarstvo zavzema danes brez dvoma prvo mesto v vsi državi in bo
lahko v najkrajšem času stopilo z mirnim srcem v tekmo z ostalim svetom.
Toplo in dolgo poletje je bilo zelo ugodno za gojenje vodnega sporta, ki je lepo napredoval zlasti v plavanju. Žal finančne neprilike niso dopuščale, da bi se v enaki meri razvilo tudi veslanje. Tu leži še lepo polje za delo v bodočnosti.
Naše male razmere niso pustile, da bi se razvila tudi avtomobilistični in konjski šport. Vendar je začetek storjen in dana podlaga za bodoči razvoj. Pač pa je zbral lepe vrste navdušenih pristašev zimski sport, zlasti smučanje, ta morda najlepša In najbolj zdrava športna panoga.
Nadaljnji pojav, ki nas navdaja z zadoščenjem in z utemeljeno nado v še lepši razmah našega sporta, je rastoče umevanje in zanimanje najširših plasti javnosti za naš pokret. Besieda »šport« je izgubila oni nekdajni pomen za našega človeka, ki je razumel pod »sportom« neko zabavo za ljudi, ki imajo dovolj denarja in dovolj časa in nimajo drugih skrbi in težav. Danes uvideva in priznava že tudi starejša generacija, ne samo mladina, da je tudi sport resno in koristno življensko udejstvovanje, neobhodno potrebno dopolnilo drugim granam boja za obstoj in .razvoj posameznika in celote. Sistematično delo naših športnih organizacij v preteklem letu lahko beleži v tem pojavu enega svojih najlepših in najboljših uspehov.
Ko tako z zadovoljstvom motrimo napredek prešlega leta, si pa seveda ne prikrivamo, da nas čakajo še ogromne naloge, da je pred nami še mnogo težkega dela in da smo še vedno daleč za drugimi naprednejšimi narodi. Da jih dosežemo, bo treba še mnogoletnega vztrajnega in sistematičnega delovanja vseh naših športnih organizacij in vse one javnosti, ki se zaveda važne naloge sporta v narodovem življenju. Tudi mi moramo stremeti in moramo priti do tega, da bo posvečala država telesni vzgoji enako pažnjo, kakor jo posveča umstveni, in do tega, da se bo vsak državljan zavedal nujne potrebe in nepregledne važnosti sporta. Pa kakor rečeno, led je prebit in poit do cilja odprta, čeprav še dolga in težavna.
V navedenih točkah je obsežen tudi program našega lista. Ogromne so težkoče, finančne in druge, s katerimi smo se miorali in se še moramo borili. Zato »Šport« morda ni dosegal tega, kar bi lahko v boljših razmerah. A kar se je dalo storiti, je storil. S pomočjo svojih starih in novih prijateljev, katerih si želi čim največ, hoče stati tudi v prihodnjem letu vedno zvesto ob strani vsem vnetim bojevnikom športne misli.
Našim naročnikom in čitateljem.
Drugi letnik našega ilustrovanega športnega glasila smo zaključili. Kljub vsem oviram, kljub velikim denarnim težkočam se nam je posrečilo, obdržati ves letnik v neizpremenjeni obliki, da vam podajamo knljigo športnega gibanja v Sloveniji, ki je v okras vsaiki knjižnici.
Za bodoče leto je pretila nevarnost, da list sploh ustavimo. Silno podraženje v tiskarni, pomanjkanje oglasov, neredno plačevanje naročnikov in precejšnji deficit na eni strani, na drugi strani neredno ali sploh
nikako prispevanje gradiva s strani sotrudnikov je našo namero opravičevalo. Toda nepregledna škoda, ki bi s tem nastala v našem športnem gibanju, nas je dovedla do odločitve, da bomo tudi v bodočem letu izdajali »Sport«, vendar v drugi obliki. Opustili bomo začasno chromo-papir in ovitek ter ga bomo izdajali na 8 straneh. Slike bomo prinašali redno, po možnosti od časa do časa tudi posebne priloge. Primorani smo pa, dasi neradi, povišati ceno posamezni številki na Din. 1-50, v naročnini 1'25, vendar ostanemo še vedno najceneijši jugoslovanski športni list. Do sezone, to je do 1. aprila, bo izhajal vsakega 1. in 15., potem pa zopet tedensko.
Uverjeni smo, da nam ostanejo naši naročniki tudi v bodoče naklonjeni; dolžnost vseh športnih klubov in vseh športnikov pa je skrbeti, đa se število naročnikov v najkrajšem času podvoji, ker le tedaj bo listu obstoj zasiguran. Istotako je dolžnost vseh klubov, da izberejo stalnega in spretnega dopisnika za »Spiort«, ki bo svojo nalogo vestno izpolnjeval ter točno skrbel za poročila o športnem gibanju svojega kluba ter za ostalo gradivo.
Športniki, širite ob vsaki priliki svoje edino glasilo ter skrbite, da pridobite do prve številke v novem letu dvojno število naročnikov! Vsi na delo!
Športna zveza.
O
V. Joca:
Smučarstvo in turistika.
Ljudje tudi najbolj sorodne pojme in bistva iz navade zelo radi razdružujejo in ločijo. Tudi smučarstvo in turistika sta postavljena kot dva ostro različna pojma.
če hočemo razpravljati o smučarstvu kot je »samo po sebi« ali pa prostega vseh relacij, potem zadenemo na posebno težkočo: namreč, da je ločitev smučarstva od turistike nemogoča. Razmerje med turistiko in smučarstvom oziroma med smučkami in gorami se zelo težko reši. Med turisti je bilo že mnogo razburjenja radi smučarstva. To je bilo pri nas osobito takrat, ko je T. K. »Skala« vzel tudi smuško turistiko v svoj program. Opetovano so se glasile pritožbe: smučarstvo napravi konec pravim zimskim turam. Nihče pa se ne zaveda, da ima pojemanje »pravih zimskih tur« to prednost in dobro stran, da število lažjih zimskih izletov in tur jako narašča, N. pr. ture na Vel. Planino oziroma Kriško planino, kjer so bili včasih zastopani samo »Dre-novci«, so bile lansko leto zelo številne. Pravzaprav bi se morale te ture prištevati že smuškim izletom. Kakor mi je znano, bo letošnja smučarska sezona veliko bolj živahna in se bo vršilo več pravih težkih zimskih tur, katere dosedaj še niso bile izvršene. — Prej omenjene tožbe so bile nepremišljene, ozir. so povod nezadostnega poznanja smučarstva in zimskega velegorja. Pričakovani močni prirastek zimskih vele-tur bo pač vedno izostajal; niti v primeri ne bodo dosežene »sezonske« številke gorskih obiskov. Vzrok temu je »čisto športna« gojitev smučarstva, oziroma to, kar se misli z besedami »tekmovati, skakati« itd.
V dejstvu so postale smučke le tehnični pripomoček, kakor derezi in plezalke, vendar ne smejo turisti smatrati smuško-tehničnega znanja za odveč, ker se lahko poslužijo ket sredstva za dosego cilja tudi drugih orodij, katerih uporaba ne zahteva po-
sebne tehnike; uporaba smuči pa zahteva vsaj primitivno tehniko. Dejstvo je, da se ni v zimi še nikdar toliko vršacev posetilo, kakor takrat, ko so bile vzete smuči na pomoč. Smučarstvo je po svojem bistvu turistika, kakor hitro se ločimo od vežbališča; smučarstvo je turistika, ki vsebuje stalne probleme, ki rodijo vedno nova vprašanja, na katera se mora odgovarjati.
Ni popolnoma pravilna trditev, da na smuških turah ni prilike, voziti v zavorih ozir. izvajati skoke in da se pride tudi s plužnimi zavori do cilja.
Višek smučarstva je v hitrosti, v prosti vožnji in v svobodnem obvladanju elegantne umetnosti pod najtežjimi razmerami in ovirami, ki so dane smučarju samo na turah in jih more le-ta mnogokrat popolnoma nepripravljen in nepričakovano premagati. Smuški sport vpliva na smuško turistiko deloma ovi rajoče, deloma pospešujoče, ter se imamo predvsem njemu zahvaliti za razvoj zimske turistike. Smuškemu sportu so pridobile mnogo privržencev v prvi vrsti zdravstvene koristi.
Ker nudi smuška turistika mnogo koristi in prednosti, jo moramo sistematično in racionelno gojiti. To
vita in gorata, in nudi pogostoma nevarnosti in tež-koče. Tako je smučarstvo za mnoge šola turistike, ki sicer ne nudi popolne turistične izobrazbe, pač na mnoge možnosti: vztrajnost, opreznost, spretnost itd*
Da se nahaja precej smučarjev med turistovskinn vrstami, ni redek slučaj, temveč dokaz, da so si ti dve športni panotgi najbolj sorodni, povzročajo enake telesne in duševne lastnosti ter nudijo isto na veselju in nevarnosti, na naporih in težavah.
V Južni Nemčiji je lepo število izključno turi-stovskih klubov a la »Skala« v novejšem času uvrstilo v svoj izvršujoči program tudi smuški sport. Da so se tekom časa osnovani smučarski klubi v Franciji, Nemčiji in Italiji oprijeli tudi turistike, je razumljivo. Tam večina smučarskih klubov ne deluje izključno športno, kakor se sodi. Smuško-sportne prireditve so javne, turistična podjetja pa se vršijo v skupinah ali posamič, so izvedena popolnoma tiho in se samo takrat c njih govori, če so se dosegli izredni uspehi.
In končno še nekaj. Znati je, da vsak smučar ni sposoben za smučarja-turista. Zimska turistika zahteva mnogo več, nego hoja po gorah v ostalih letnih
Start kolesarskega kluba Zvezde k dirki Ljubljana—Vrhnika.
pa dosežemo, ako gojimo smučarstvo ozir. smuško turistiko s športnega stališča. Smučar-sportnik v pravem pomenu besede bo vedno tudi dober — vsaj kar se tehnike tiče — smučar-turist, nikakor pa ne nasprotno. Zato je za smučarja-turista gojitev nepretiravanega smuškega sporta pogoji
Da ne boi nesporazumljenja, bi opomnil, da tu pri pojmu »sport« in »športnik« ne mislim vedno na tekme. Smučar misli pri »športnem smučanju« bolj na tihe vožnje, katere posebnost je raznoličnost tehnike in lahkotno obvladanje gotovih situacij. V tem smislu je kot športne zaznamovati vožnje mnogih pravih smučarjev-turistov. Bistveno je pri smučar-stvu in turistiki določeno tehnično znanje, ki je vezano z gotovo nevarnostjo.
Smučarstvo se odigrava skoro samo v gorah. Svojega gospodarja vodijo smuči, četudi sprva v gozd ali predgorje, končno vendarle v gore; smuči nas vodijo' v zimsko naravo, ki je mnogokrat zelo hribo-
časih; zahteva zdravo in vztrajno telo ter jeklenih mišic. Tudi duševno mora biti človek sposoben za smuške ture. Smučar-turist mora biti pogumen, samozavesten in odločen, kajti nevarnosti zimskih tur so mnogo večje nego v turistovski »sezoni«, bodisi v srednje- ali visokogorskem svetu.
Mrki zastopniki zimske turistike se nimajo povoda hudovati, če zapeljejo urne deske mnogo nji hovih tovarišev, ker je smučarstvo — tudi turistika!
©
G.:
Razmah slov. kolesarskega sporta v I. 1921.
Ko smo po osvobojenju obnavljali one sporte, ki so se gojili že pred vojno, je bilo kolesarstvo eno izmed onih, ki ije bil najmanj razvit in ki je kaza!
največ težkoč pred seboj. En sam klub smo imeli, mnogo1 truda in dela je stalo, da smo ga oživili in ga športno dvignili. Končno so bili izgledi le boljši, Ilirija je razvila živahno delovanje in kolesarstvo je počelo pridobivati vedno večji krog dirkačev. Ali, ostalo je ob enem klubu in ni bilo športnikom one izpodbude, ki jo povzroča tekmovanje raznih klubov med seboj — in delovanje je zopet ponehavalo. Letošnje leto pa 'je prineslo kolesarskemu športu nov, velik napredek, ki je osigural športnemu delovanju pravo podlago in ki obeta v bodočnosti resne uspehe.
Že pomladna sezona je kazala obširen program. Do 1. julija se je izvršilo osem dirk, v dolžini 279'2 km. Pri vseh dirkah so bili doseženi časi zelo povoljni ter so v več dirkah prekosili dosedanje rezultate. Vse te dirke so tvorile več ali manj trening za glavno sezono, ki se je začela z mariborsko dirko. Dirka v Maribor je bila prva večia dirka Slovenije in Jugoslavije sploh s 50 dirkači. Število, ki je pri velikih dirkah v državah z razvitim kolesarskim sportom že
Celje in po eno Zvezda in Mariborsko delavsko kolesarsko društvo. Ostale dirke so priredili Podsavez, Savez in Športna zveza.
Najbolj razveseljiva je živahna delavnost novih klubov, ki prav resno streme za napredkom in uspešno tekmujejo. Od 11 klubov ljubljanskega kolesarskega podsaveza le trije niso pokazali delovanja, eden pa se je šele osnoval, medtem ko so sicer vsi klubi prav mnogo delali. Vsi klubi, razen Ilirije, so osnovani v letošnji sezoni, oziroma ako so obstojali, a niso delovali, so bili letos zopet na novo oživljeni.
Poudarjam, da je to začetek. Gotovo je še mnogo napak, tu in tam manjka še pravega razumevanja, prave športne discipline in marsičesa, ali glavni začetek je s tem narejen in dolžnost kolesarskega podsaveza bo, skrbeti, da ta delavnost ne pojenja. Z osnovanjem kolesarskega saveza in podsaveza bo gotovo gibanju tega sporta precej pomagano.
Eno mi je še omeniti. Za vse to ogromno delo, organiziranja klubov in dirk, je v prvi vrsti zasluga
častno. Druga novost v našem kolesarskem sportu je bila poskus zvezdne dirke v Novo mesto, ki je lepo uspel in iz katerega se je razvila prva velika zvezdna dirka v Celje s šestimi dirkami in 74 dirkači. V tem času beležimo prvi uspeh slovenskega kolesarskega sporta v tujini, kjer si je priboril naš Šiškovič IV. mesto pri 400 km dirki Dunaj—Graz—Dunaj. V dirki za jugoslov. prvenstvo so imeli naši dirkači uprav neverjetno smolo in nesrečo. Prvi je prispel šele na četrto mesto. Priborili smo si pa jugoslovansko gorsko prvenstvo, prvo in drugo mesto, ter prva mesta pri dirkališčnih dirkah v Zagrebu v dneh 6. in 30. oktobra. V 26 dirkah glavne sezone so prevozili dirkači 1279-5 km, kot gostje-tekmovalci so se pa udeležili tudi osem dirk, deloma na Dunaju (1), deloma v Zagrebu (7). Skupno je bilo tedaj prevoženih v prošli sezoni 35 kolesarskih dirk s 1566'5 km in dve motor-ski dirki zli km. Naši dirkači so tekmovali vrhu tega še v osmih dirkah s 436 km in v eni motorni na 10 km. Največ dirk je priredila kolesarska Ilirija, in to 15, po tri dirke Novo mesto, Šoištanj in Ježica, dve dirki
predsednika kolesarske Ilirije, g. Jak. Gorjanca, ki predstavlja danes eno najdelavnejših osebnosti na slovenskem kolesarskem športnem polju.
O
Izredna glavna skupščina L. N. P.
18. t, m. se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani izredna glavna skupščina L. N. P. Na skupščini je odstopil dosedanji upravni odbor, ki je 1. 1920 ustanovil L. N. P. in ga vodil 2 leti s popolnim uspehom. V novem odboru ni niti enega dosedanjega odbornika.
Skupščini je prisostvovalo 21 delegatov 14 podsaveznih klubov. Otvoril jo je ob pol 12. uri predsednik podsaveza g. ravn. A. Jug z običajnimi pozdravnimi besedami. Govoril je nato o okoliščinah, ki so dovedle do izredne skupščine:
Vsled razmer, ki so se v poslednjih mesecih pojavile v slovenskem nogometnem sportu in ki jih bo skupščina spoznala tekom debate, je bil u. odbor soglasnega mnenja, da treba stopiti pred skupščino in predložiti račune. Paralelno k temu sklepu u. odbora je vodil bivši podsavezni tajnik akcijo za sklicanje izredne skupščine s tem, da je pridobil del organiziranih
klubov za zahtevo, naj se skliče izredna skupščina. Zahteva ni bila predložena na način, kakor ga predpisujefo pravila, upravni odbor pa je neglede nato ostal pri svoji nameri in po lastni iniciativi sklical izredno skupščino, ker ima čiste in jasne račune. Odbor nima ničesar prikrivati, kar pribi/em, da izpodbijem napade v raznih dnevnih listih. Skupščina bo imela priložnost slišati stvarna in točna naša poročila in na podlagi teh poročil dognati, da 'e delal odbor za stvar z ljubeznijo in po-žrtvovanjem. Ob tej priliki moram žal povedati, da sedanje razmere nogometnemu sportu zelo škodujejo, posebno vsled tega, ker odbijajo merodajne kroge in da bi bilo v svrho po-vzdiga ugleda nogometnega sporta nujno potreba idealnega, koncentriranega dela. Svoje mandate vrača odbor s hipom, ko bo zaključil letna poročila, isti skupščini, od katere je bil izvoljen skoro soglasno. V interesu stvari želim, da se vsa debata vrši v dostojnem, stvarnem, športniku primernem tonu. — Gg. delegati, če pogledate nazaj na poslovno dobo pod-saveza in motrite ta čas sicer s kritičnim, pa objektivnim očesom, tedaj boste soglašali v tem, da ima zabeležiti slov. nogometni sport tudi letos uspehe. Ugotoviti se da napredek, četudi je na drugi strani res, da je tisti ogenj za to vrsto sporta, ki se je razvnel po prevratu, nekoliko pojemal. Svitle točke iz letošnje sezone, ki jih je treba posebno poudarjati, so obisk francoske reprezentacije in predsednika mednarodne federacije, omenim naj dalje obisk praške Slavije, reprezentančne tekme mest v Športnem tednu; vse to so prav lepo popisani listi v zgodovini slovenskega nogometa. Odbor se je trudil nadalje, izboljšati tudi notranjo organizacijo podsaveza; konstituiranje pododborov se je praktično popolnoma obneslo. Podsavez je prirejal nadalje lahkoatletične meetinge in pripomogel k udomačenju za nogometaše tako važne lahke atletike. Skratka, odbor se je resno potrudil, da !e bil dani nalogi kos in to kljub nastalim internim zaprekam, ki so se pojavile polagoma sredi najlepšega dela, morda le radi napačnega pojmovanja plemenite športne borbe, tekme in razmerja med klubi.
Zapisnikarjem je bil imenovan g. Gregorič, ter overovate-Ijema gg. Hartman in Šepec.
Pred prehodom na dnevni led se je oglasil k besedi g. Kralj (Svoboda, Ljubljana). Utemeljeval je svoj izstop oz. izstop gg. Bašina, Slamiča in svoj iz u. odbora, češ da se njihovo mnenje v odboru ni upoštevalo, da so bili majorizirani in izpostavljeni osebnim napadom. Prečita izjavo, ki so jo objavili imenovani bivši odborniki v dnevnih listih in v kateri se očita odboru neobjektivnost, uničevanje slovenskega športa itd. Misli, da bi se bila morala sklicati izredtia skupščina že vsled te iz’ave. Trdi, da u. odbor ni sklical skupščine iz lastnega nagiba, temveč na pritisk opozicije. Tudi sklicanje samo da ni po pravilih, ker se ni objavilo 14 dni naprej v službenem glasilu.
Odgovarja podpreds. g. Betetto; Zahteva odstopivših 3 odbornikov po izr. gl. skupščini ni bila utemeljena po pravilih. Upošteval je vsled tega ni niti podsavez niti savez. — Izredna skupščina je bila sklicana že pred dobrim mesecem, definitivni termin se v »Sportu« ni mogel objaviti prej, ker izhaja »Sport« začasno polmesečno. 0 glavni skupščini so bili klubi obveščeni pravočasno s posebnimi vabili in z objavami v dnevnih listih.
Sledi nato poročilo I. tajnika g. dr. Koprivnika;
V upravnem odboru so nastale med poslovno dobo sledeče spremembe: odstopila sta gg. prof. Birsa in dr. Gross vsled službene premestitve; na nihovo mesto sta bila kooptirana gg. Slamič in Koritzky. V poslednjem času so odstopili vsled nesoglasja z večino gg. Kralj, Slamič in Bašin; na njih mesto se je kooptiralo gg. dr. Koprivnika, Premelča, Kepca in Černeta.
Začetkom posl. dobe je bilo včlanjenih v L. N. P. 13 rednih članov in 2 začasna. Med letom so nastale v članstvu sledeče spremembe: SK. Hertha in SV. Vesna v Mariboru sta se vsled gmotnih težkoč razzdružila, Athletiksportklub v Vojniku je bil vsled prekoračenja delokroga oblastveno razpuščen. Na novo so pristopili LNP. S. K. Slavija in S. K. Svoboda, Moste (Ljubljana), S. K. Korotan in S. K. Svoboda (Maribor), Vidašk, Novo mesto, S. K. Svoboda, Kočevje in S. K. Mura, Murska Sobota. S. K. Rote Elf je spremenila svoj naziv v Mariborski atletik-klub. Danes šteje L. N. P. 19 rednih ter 5 začasnih članov.
Med letom je imel upravni odbor 18 sej, poslovni 26 in kazenski 13.
Z J. N. S. smo stali v rednih, precej živahnih stikih in dobrih odnošauh. Enako tudi z ostalimi podsavezi J. N. S., v kolikor smo bili z njimi v poslovnih stikih.
Kot odsek Športne zveze je deloval LNP. z osobitim uspehom zlasti tudi na polju lahke atletike in v Športnem tednu 1921, v katerem smo razpisali reprezentančne tekme mest Slovenije. Prvenstvo v teh tekmah je pripadlo Ljubljani.
Reprezentančno moštvo LNP. je nastopilo v sezoni 1921 dvakrat: 5. junija v Zagrebu proti reprezentanci Zagrebškega N. P., 23. junija proti izbranemu moštvu nogometne federacije.
V LNP. včlanjeni klubi so igrali v letošnji sezoni skupno 188 tekem in sicer v Ljubljani 82, v Mariboru 67, v Celju 19, v Ptuju 4, v Kranju 1, izven LNP. 15. — V tekmah je padlo skupno 991 golov.
Delovanje upravnega odbora: Sklepi redne glavne skupščine so izvršili v sledečem obsegu: Razdelitev v okrožja se je izvedla točno in z dobrim uspehom. Omeniti treba posebno mariborski posl. odbor, voditeljema gg. kap. Šuputu in Šepcu gre popolno priznanje. — Da se uvede v vse klube lahka atletika kot dopolnilni sport, se je intenzivno vplivalo na vse podsavezne klube. Sestavil je načrt za sistematičen nogometni trening, po katerem se bistveno ravnajo vsi naši klubi. V Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju so se na našo iniciativo vršili lahkoatletični meetingi. — Pomanjkanje nogometnih sodnikov se je skušalo odpraviti s tem, da se je priredil v Ljubljani kurz za sodnike; izmed kandidatov so se pritegnili 4 najboljši kvalificirani začasno k sodništvu, V Mariboru in Celju se kurzi letos še niso vršili. — Zavarovanje igralcev proti nezgodam se doslej ni posrečilo, ker so ponudbe zavarovalnic predrage ter nudijo premajhne koristi.
Božični večer na Križki Planini.
Fot. J. Kunaver.
Viobče je delal upravni odbor na to, da vzdrži slovenski nogomet v zdravem razvoju, da mu ojači temelj, da izpopolni organizacijo. Varoval je kolikor le mogoče športne interese. Poslovanje se je opiralo na pravila in pravilnike ter je bilo vsekdar stvarno in nepristransko. Od J. N. S. se je izposlovala podpora K 10,000 za izboljšanje nogometnih igrišč; iz tega fonda se je izplačalo klubom, pri katerih se je moglo računati na plodonosno uporabo, K 2500, ostanek se prenese v sezono 1922. Potom »Sporta« se je propagirala ideja sporta, informirala se je javnost o športnih dogodkih doma in drugod, skušalo se je strokovno izobraziti članstvo. Žal ni bilo na razpolago več delavnih sil, da bi se moglo razširiti to delovanje tudi na dnevne liste, ki sport vedno bolj razumevajo in so mu vedno bolj naklonjeni. — Ker je bilo med člani in igralci slejkoprej premalo športne zavesti in discipline, je bil u. odbor primoran, izreči več težjih kazni, da omeji nered in nesportnost na igriščih. Razmeroma pogosto so se vlagali letos na u, odbor
razni protesti. Ti protesti so bili vsleđ nestvarnosti v oviro rednemu delu. Posebno mnogo neumestnega protestiranja je izzvala znana afera vsled nediscipline in motenja društvenega življenja iz Ilirije izključenih 3 igralcev, katerim je u. odbor po § 11. o. p. za 1 leto zabranil prijavo za vse klube L. N. P., nadalje afera bivšega podsaveznega tajnika, ki je zlorabil svojo funkcijo v upravnem odboru na ta način, da je v interesu svojega kluba potvoril nek dopis na JNS. in bi! zato seveda kaznovan, nadalje ovadba SK. Hermesa radi nagovarjanja dveh njegovih igralcev za prestop v Ilirijo, ki je bila po soglasnem sklepu upravnega odbora kot neutemeljena zavrnjena. Glede bivših podsaveznih odbornikov gg. Kralja, Basina in Slamiča izreka upravni odbor javno svoje obžalovanje, da so te vsakemu nepristranemu motrilcu v smislu pravil storjene sklepe
Kamniška Bistrica,
kjer se je mudil te dni pokrovitelj jugoslovanskega sporta kralj Aleksander I.
upravnega odbora izrabili za javne napade v političnih listih in za to, da so skušali ustvariti mrd klubi nezaupanje in ne-razpoloženje proti vodstvu LNP. — Letošnjo pomlad je uveljavil JNS. nove pravilnike. Po novem pravilniku prvenstvenih tekem je bilo treba na novo razvrstiti prvenstvene tekme in klube v sedežu podsaveza na novo deliti v 1. in 2. razred, dočim je delitev v razrede izven sedeža prenehala.
Delovanje poslovnega odbora: Poglavitna naloga poslovnega odbora je bila, izpeljati prvenstvene tekme, verifikacija igralcev ter njih evidenca. Pomladni del prvenstva se je izvršil še po starem pravilniku, jesenski že po novem. Prvenstvene kot prijateljske tekme so se vršile splošno v povoljnem redu, disciplina igralcev je bila sicer nekoliko boljša kot lani, vendar pa še vedno nezadostna. Da omili to bistveno hibo našega nogometa je podsavez opetovano pritiskal na vodstva klubov, naj z vsemi sredstvi delujejo na to, da upostavijo red na igriščih, imel pa pri tem ni zaželjenega uspeha.
Prvenstvene tekme za sezono 1920/1921 so končale s sledečim uspehom: Prvenstvo mariborskega okrožja je dobil S. S. K. Maribor, celjskega Athletiksportklub, ljubljanskega S. K. Ilirija. Prvenstvo LNP. za 1920/1921 si je pridobil S. K. Ilirija.
Jesenski del prvenstvene sezone 1921/1922 se je odigral v redu. Udeležuje se prvenstva letos 18 klubov z 8 rezervami. Udeležbe v prvenstvu so začasno oproščeni S. K. Slovan in S. K. Slavija, Celje. Začasni člani doslej še niso prijavili svojih igralcev, torej niso mogli še nastopiti v prvenstvenih tekmah.
Število verificiranih igralcev je znašalo početkom pomladanske sezone 448, med letom se je zvišalo to število za 354, tako da znaša koncem sezone 802. Na klub odpada povprečno 40 igralcev, kar je za naše razmere, posebno ako upoštevamo, da se prvenstvenih tekem rezerv udeležuje komaj tretjina klubov, preveč. Po nepotrebnem v verificiranje prijavljeni igralci napravljajo evidenco le težavnejšo. Med 354 prijavami je bilo 31 prestopov; v 20 slučajih se je dovolil takojšen prestop, v 11 slučajih pa se je naložila karenčna doba šestih mesecev.
Delovanje kazenskega odbora: V 13 sejah kazenskega odbora so se izrekle sledeče kazni: radi nepristojnega ponašanja napram sodniku 13, radi surove igre 8, radi nešportnega ponašanja na igrišču 4, radi hujskanja k odstopu z igrišča 2, radi pretepa na igrišču 1, radi zlorabe odborniške funkcije v L. N. P.
I,	radi igranja z neprijavljenimi igralci 2, radi groženj sodniku po članih 2, radi izključitve iz kluba v smislu § 11. 7, skupno 40 kazni.
Koncem tajniškega referata je poročevalec poudarjal, da se nogometni sport trajno širi. Poleg redno prijavljenih klubov je nastalo zadnje čase nešteto »divjih« klubov, iz katerih nastajajo vedno novi podsavezni klubi. Napredek nogometnega sporta je letos najbolj očiten v Mariboru, vendar je napredek viden tudi povsod drugod. Reprezentančno moštvo podsaveza je doseglo letos sicer manj ugodne rezultate kot lani, ker je moralo nastopiti baš ob času, ko se ni nahajalo v stanovitni formi, napravilo pa je osobito v tekmi s Francozi najboljši vtis; v spominu nam je še splošna sodba, da je bil poraz takrat nezaslužen. V J. N. S. prednjači pač neoporečno zagrebški N. P., ostalim podsavezom pa smo povsem enakovredni.
Sledilo je poročilo blagajnika g. Jerala: Dohodki podsaveza znašajo 27.193 K 31 vin. (vpisnina 350 K, članarina 3600 K, tiskovine 644 K, protestne pristojbine in globe 1190 K, pod-savezne prireditve 6628 K 40 vin., 15% delež prebitka prvenstvenih tekem 4780 K 91 vin., podpora J. N. S. 10.000 K); izdatki: 16.866 K 77 vin. (vpisnina J. N. S. 150 K, članarina
J.	N. S. 850 K, 5% delež prvenstvenih tekem J. N. S. 1594 K 77 vin., povračilo posojila S. K. Iliriji 691 K 20 vin., podpore 4900 K, potni stroški odbornikov 1632 K, stroški reprezentančnih tekem 1800 K, upravni stroški 5248 K 80 vin.). Prebitek znaša 10.326 K 34 vin., vštevši preostanek podpore J. N. S., ki se sme uporabiti le v izboljšanje igrišč, per 7500 K. — Letni denarni promet 44.060 K 08 vin. — Poročilu pristavlja, da knjige niso pregledane, četudi je opetovane prosil revizorje, naj pregledajo knjige.
G. ravn. Jug otvarja debato o poročilih tajnika in blagajnika. Besedo dobi g. Kralj, ki izvaja:
Poročila ne povedo mnogo. Morala bi vsebovati delo in uspehe, ki so povzdignili naš sport. Poročati, da se je doseglo 991 golov, koliko se je verificiralo igralcev, koliko tekem se je igralo itd., je podrejenega pomena. Misli, da se klubom, ki igralsko in financielno niso sami napredovali, ni nudilo sredstev, da bi se opomogli. Hotelo se je nekatere celo uničiti, saj se spominja besed, da imamo preveč klubov. Ni se izvrševalo pravil, posebno ne § 2., ki določa namen in delokrog podsaveza. Trdi, da je nastopila v našem nogometnem sportu reakcija. Rezultati Športnega tedna so bili slabši od lanskih. V nogometu so se udomačile surovost in nekorektnosti na igriščih. Klube se je oviralo v delu; zgled S. K. Slovan, celjski Atletiki. Šibkejše klube se je prepuščalo usodi, dalo se jim ni niti denarne podpore niti se jim niso preskrbela igrišča. Ko so izstopili iz odbora gg. Bašin, Slamič in on, se je kooptiralo člane drugih klubov; klubi, ki so jih omenjeni trije zastopali, so ostali v odboru nezastopani. Predbaciva, da so se po odboru sklicevali sestanki, na katere nekateri klubi niso bili povabljeni. Za travnike, kjer so se igrale prvenstvene tekme, se ni skrbelo, tako da večkrat niso bila niti včrtana. Reprezentativne tekme so se vršile v režiji klubov, zato blagajniško poročilo ni ugodno. Blagajniku stavi vprašanja: Ali je prišel prebitek prvenstvene tekme Ilirija—Atletik S. K. v podsavezno blagajno in kako se je kril deficit tekme MAK—Ilirija? Nadalje trdi, da je poročilo tajnika v aferi Pleš—Dolinar netočno. Ovadba da se ni zavrnila soglasno, temveč z glasovi večine. Čita končno predlog, naj izreče skupščina odstopajočemu odboru nezaupnico.
G. Jerala poroča: Od tekme Ilrija—Atletik S. K, sc je v redu vplačalo 15% prebitka kot pri vsaki drugi prvenstveni
tekmi. — Deficit tekme Ilirija—MAK, pred katero se je vršila neka drugorazredna prvenstvena tekma, je nosila Ilirija, ki se ji pa k deficitu ni moglo diktirati še kakega prispevka za predigro. — Financielno so se podpirali izključno mlajši klubi. — Na razpolago so priloge blagajniškim knjižbam.
G. Kralj izvaja iz tega, da se je priznalo, da so bili oškodovani drugorazredni klubi, in še pripomni, da je Ilirija prošnje malih klubov za prepustitev igrišča redno zavračala, češ da igrišča ne miore pustiti »peglat«.
G. Logar (Ilirija) ugovarja, češ, da v Ljubljani ni kluba, ki ne bi opetovano užival gostoljubnosti Ilirije. Igrišče se je odstopilo vselej, če ni bilo zasedeno z lastnimi prireditvami.
G. Betetto odgovarja na očitanja g. Kralja: Pravi, da si je g. Kralj zapomnil iz tajniškega referata le 991 golov, bistvene točke pa je preslišal. Zahteva, naj se navede namesto pavšalnih obdolžitev konkretna dejstva. V režiji klubov se je vršila edino reprezentančna tekma s Francozi, ki jo je že početkoma aranžirala Ilirija im za katero poidisavez tudi ni hotel prevzeti rizika. Izjavlja, da ni sklical odbor niti enega sestanka, pač pa očita opoziciji, da je sklicevala agitacijske sestanke proti upravnemu odboru, na katere niso bili vabljeni klubi, za katere se je mislilo, da ne soglašajo z opozicijo. Glede očitka, da je podsavez hotel uničili Slovana, poživlja Slovanovega delegata k izjavi.
G, Kos (Slovan) izjavi, da mu ni o tem nič znanega in prepušča odgovor g. Kralju.
Napada podsaveznega kapitana g. inž. Bloudka, češ da ni vršil svoje funkcije in da je neprestano odsoten. — Uspehov mariborskega in celjskega pododbora da si nima pravice lastiti centralni odbor; pododbora sta razbremenila! upravni odbor, upravni odbor pa je pošiljal v Maribor in Celje kvečjemu kazni, zabrane in diktate. Trdi, da je tudi mariborski pododbor nezadovoljen z L. N. P. in da stremi po osnovanju lastnega pod • saveza. — Na podlagi svojih izvajanj predlaga ponovno nezaupnico odstopajočemu odboru.
Predsednik g. ravn. Jug. želi, da se ugotovi, v koliko so očitki g. Kralja utemljeni ter da besedo g. Betettu, ki poroča najprej k predbacivanjem glede Slovana, oziroma igralca Grilca. Po o. p. je zvezana z vsakim prestopom šestmesečna zabrana igre. Upravni odbor pa ima na točno utemeljeno prošnjo do-tičnega igralca pravico, da zabrano skrajša ali sploh črta. Igr. Grilc je predpisano prošnjo vložil, utemeljitev (nepoštenosti v garderobi, nobenega igrišča, nobenih treningov) je smatral upravni odbor za zadostno ter dovolil takojšnji prestop. Storil je isto kasneje za druge igralce Slovana, n, pr. Kernca ml. za Svobodo, Hariša za Hermes in se čudi, da interpelira g. Kralj le radi Grilca, Sploh obstoj kakega kluba ni zavisen nikoli od enega samega igralca, zadevo pa pojasnjuje, da se skupščina prepriča, da je upravni odbor postopal po pravilniku.
G. Svetec (Svoboda, Moste) pripomni k temu, da je za ■ obračal upravni odbor pravila vselej tako, kot mu je prišlo prav
Smučarska božičnica na Veliki Planini.	' Kunaver.
G. Kralj izvaja: Kot en slučaj postopanja proti Slovanu je vzeti verificiranje igralca Grilca za Ilirijo. Grilc je bil kapitan Slovana, z dovoljenim prestopom se je Slovanu tako škodovalo, da je bil blizu razdružitve. — Nadalje zahteva pojasnila, zakaj se je potvoril telegram, v katerem je J. N. S. prepovedal igralcu Tavčarju nastopiti v prvenstveni tekmi proti A. S. K. — Očita odboru, da ni poskrbel za sodniški naraščaj, tako da imamo v Ljubljani le dva izprašana sodnika. — Poročila sodnikov da niso dohajala v določenem roku 48 ur ter so sodniki zamolčali v par slučajih težke prestopke na igriščih, tako n. pr. psovke pri tekmi Ilirija—A. S. K. v Celju in Ilirija—dunajski Rapid v Ljubljani. — Trdi, da je imela Ilirija v oblasti vse časopisno poročanje. — Označuje za nepravilno, da se je iz Ilirije izključene štiri igralce kaznovalo z 12 mesečno zabrano prijave ter izključenje sploh. Vsi štirje igralci da imajo velike zasluge za slovenski sport. Obljublja, da se bo zavzel za to, da se njih kazen omili, četudi bi bili zopet sprejeti v Ilirijo. — Navaja nato afero Pleš-Dolinar, ki sta smela brez karenčne dobe prestopiti iz Hermesa v Ilirijo, ne da bi podsavez temeljito preiskal ovadbo radi nagovarjanja k prestopu. — G. Betetto da se je nekoč izjavil glede Slovanovega sodniškega kandidata Kunaverja, da ni sposoben in da ne pride v poštev za sodnika. —
Glede Tavčarjevega telegrama izjavi g, Betetto, da mu je zadeva poznana iz Ilirije, podsavez pa ni imel z njim ničesar opraviti, torej odklanja zanj vsako odgovornost. Prepusti besedo g. Sl. Pretnarju, ki izjavi, da je napravil stvar kot takratni kapitan Ilirije. Vprašal je J. N. S. sam, podpisal telegram le s svojim imenom ter prejel tudi odgovor le na svoje ime. Pripomni, da se mu zdi zadeva malenkostna in da jo hoče g. Kralj le tendenciozno izrabiti.
Glede pomanjkanja sodnikov opozori g. Betetto na tozadevno poročilo v tajnikovem referatu. Sodniški kandidati so bili opetovani pozvani, da naj polože v Zagrebu izpit, zasigural se jim je cel prispevek k potnim stroškom. Zato, da se kljub temu ni prijavil k izpitu niti eden delati odgovoren upravni odbor, je nesmisel. — Poročila sodnikov so dohajala v splošnem redno; če je katero izostalo, se je je urgiralo, več storiti ni mogel upravni odbor. V slučajih, ki jih je gospod Kralj izrecno navedel, sita sodila gg. kap. Šuput in Vodišek. Od obeh se je zahtevalo podrobno poročilo, oba pa sta izjavila, da navedlcnih incidentov nista opazila.
Izključenje igralca Pretnarja K., Vrančića ter Bregarja iz Ilirije označi g. Betetto za interno zadevo Ilirije. Omeni, da je z navedenimi igralci imel opraviti že prej kazenski odbor
L. N. P. in da so vsi opetovano predkaznovani. Zaslug za slovenski nogomet jim Ilirija absolutno ne odreka, v hipu pa, ko so ogrožali obstoj Ilirije, je razumljivo, da jih je Ilirija vseeno odstranila iz svojih vrst. Prepoved prijave za dobo 12 mesecev je sklenil upravni odbor L. N. P. v smislu § 11. o. p. potem, ko je priznal upravičenost izključitve. Storilo se je to na predlog bivšega tajnika g. Slamiča; na njegov predlog se tudi ni upoštevala izjava Ilirije, da se morejo ti igralci takoj verificirati za druge klube. Ko so se ti igralci prijavili za S. K. Primorje, je skušal isti g. Slamič doseči, da bi se kazen razveljavila. Šel je v tej stvari tako daleč, da je potvoril dopis podsaveza na savez, v katerem je predlagal anuliranje kazni. Ko odbor izrečene kazni ni preklical ter je v interesu ugleda vodilne nogometne organizacije izročil g. Slamiča vsled zlorabe odborniške funkije v korist njegovega kluba kazenskemu odboru, se je začela sistematična agitacija proti upravnemu odboru.
G. Bašin (Primorje) izjavi, da je g. Slamič revidiral svoje stališče, ker prvotno ni bil točno informiran in ker se mu ja zdela kazen previsoka.
Igralcema Plešu in Dolinarju dovoljeni prestop brez ka-renčne dobe utemeljuje g. Betetto slično kot v prej opisanem slučaju igralca Grilca. Večina upravnega odbora je smatrala prošnjo obeh igralcev za zadostno utemeljeno, vsled česar se je dovolil takojšen prestop. Prečita prošnjo obeh igralcev, v kateri navajata kot vzrok za prestop, da v Hermesu nista imela rednega treninga (večkrat ni imel klub niti žoge) ter priložnosti za nadaljnjo izpopolnitev.
G. Herbst (Hermes) je naziranja, da bi bil moral upravni odbor vprašati prej za mnenje S. K. Hermes.
G. Betetto nadaljuje k stvari; Hermesu je bila prosta pot do protesta, ki se je je poslužil pa šele po enem mesecu —-najbrž na tujo iniciativo. Protest je združil z ovadbo g. Vidmajerja in njega, Betetta, radi nagovarjanja k prestopu. Prečita tozadevne akte, iz katerih se vidi, da je upravni odbor uvedel disciplinarno preiskavo, zaslišal vse prizadete, toda glasom sklepa seje dne 2. oktobra našel soglasno, tudi z glasom Hermesovega odbornika v L. N. P., da je ovadba neosnovana.
G. Hartman (L. A. S. K.) je mnenja, da bi se prestopa zlasti dobrih igralcev ne smelo dovoljevati, ker se s tem škoduje klubu, kjer so ti igralci prej nastopali.
Glede pods. kapitana g. ing. Bloudka ugotavlja g. Betette, da je svoje funkcije točno vršil; vse reprezentance, izvzemši v Športnem tednu, je sestavil sam. Trenutno je pač za nekaj časa odsoten.
Glede podpor klubom izvaja: Preskrbeti klubom igrišča, kakor je zahteval g. Kralj, je v danih razmerah nemogoče; treba bi bilo za to stotisočev. G. Kralj ni kot pods. odbornik tozadevno nikoli podvzel kake akcije ali predložil predloge, operira s tem le kot vodja opozicije na skupščini. Denarne podpore so možne le v mejah, kakor jih dopušča stanje blagajne. Podsavez se je vestno trudil izgladiti pot do napredka. Če so kateri klubi kljub temu nazadovali, leži krivda v klubih samih, saj vidimo le prepogosto, da se ne brigajo odborniki raznih klubov za interno delo v klubu. Tako se zgodi, da n. pr. Slovan že poldrugo leto nima niti tekem niti rednih treningov. — Pododbori osobito mariborski, so se obnesli tako dobro vsekakor vsled požrtvovalnosti in ambicioznosti lastnih odbornikov, a iz tega še ne izhaja, da L. N. P, na njih uspehih nima deleža. Načrte za delo in iniciativo sta črpala oba pododbora iz upravnega odbora L. N. P. — Poročil v časopisih ni oskrbela Ilirija, temveč on, Betetto, sam. Bil je k temu primoran, ako je hotel, da so poročila sploh zagledala beli dan, ker se ostali gospodje z redkimi izjemami niso vzeli niti toliko truda, da bi bili poročali vsaj o prireditvah svojih klubov. G. Kralj da je opetovano identificiral podsavez z Ilirijo, ki je v desetih letih svojega obstoja ustvarila slovenski sport in ga vedno častno reprezentirala, — Skupščina je slišala predlog za nezaupnico; voliti ima na eni strani osebe, ki so vodile in organizirale slovenski šport — prvič iz lastne ambicije, drugič, ako so hoteli, da napreduje tudi slovenski sport, primorani, ker drugi klubi niso dajali delavcev za skupno stvar — in na drugi strani osebe, ki se doslej niso žrtvovale v prid celote ter z neumestnim oponiranjem kvečjemu ovirale delo. Pojasnil je zadostno, da je postopal odbor v vseh navedenih slučajih stvarno in v smislu pravil ter priporoča konec debate.
G. Kralj ponovno predlaga nezaupnico in poimensko glasovanje.
G. Logar stavi protipredlog, naj se izreče odstopajočemu odboru zaupnica.
Pri glasovanju ne dobi noben predlog večine (7 ; 7), odstopajoči odbor odloči v smislu pravil glasovanje v svojo korist.
Nato slede volitve novega odbora. Prodrla je lista opozicije, odstopajoči odbor ni postavil nobenih kandidatov. Skruti-natorja gg. Logar in Kralj sta naznanila izvolitev sledečega odbora; prof. Birsa (Primorje) 12 glasov, Betetto (Ilirija) 12, Kan-dare (L. A. S. K.) 11, Kepec (Hermes) 11, Svetek (Svoboda,
Moste) 10, Kos (Slovan) 12, Herbst (Hermes) 12, Kregl 11, Bašin (Primorje) 12, Kotnik (Sparta) 12, Koritzky (Ilirija) 12, Kralj (Svoboda, Ljubljana) 12, Osebig (Rapid) 11, Krell (Atletik S. K.) 10, Šepec (Maribor) 12. — 5 glasovnic je bilo oddanih praznih.
Na poziv g. ravnatelja Juga je prevzel predsedstvo gosp. Kralj kot najstarejši novoizvoljeni odbornik. Zahvalil se je v imenu novega odbora za izraženo zaupanje ter pozval odbornike, da smatrajio za svojo dolžnost sprejeti poverjene funkcije.
Gg. Betetto in Koritzky izjavita, da izvolitve ne sprejmeta, ker jima sestava novega odbora ne daje jamstva za uspešno delo. Ostali navzoči odborniki so izvolitev sprejeli.
Po gg. Betettu in Koritzkemu izpraznjena mesta se je sklenilo prepustiti S. K. Iliriji.
Ob pol 15. uri se je skupščina prekinila, nadaljevanje se je določitoi na pol 16. uro.
Drugi del skupščine je vodil g. Kralj. Izvzemši Sparte so prisostvovali skupščini isti klubi kot dopoldne.
Preglednikom so bili izvoljeni gg. Klopčaver, ravn. Jug, Saksida.
K točki »Sanacija slovenskega športa« je izvajal g. Kralj med drugim sledeče; L. N. P. mora ustvariti vse pogoje za razvoj športa in za razvoj posameznih klubov. Podpirati mora klube, da si dobe igrišča. Spočetka sicer ne bo mogoče storiti mnogo, poskusilo pa se bo, da se zgradi v Ljubljani, Mariboru in Celju vsaj po en prostor za prvenstvene in lahkoatletične tekme. Podsavez naj bi spojil klube v edinice, ki bi si po vzoru zadružništva pridobile skupen športni prostor. Potreben kapital naj bi dajale reprezentančne tekme, globe in protestne pristojbine ter primerne zabavne prjreditve. Kot program novega odbora je našteval: pridobitev športnih prostorov, zabavne prireditve v svrho zbiranja denarnih sredstev, ustanovitev nabav-Ijalnice športnih potrebščin, objavljanje kazni v časopisih, revidiranje poslovanja prejšnjega odbora, prirejanje poučnih predavanj, povišanje števila sodnikov. Kritiziral je, da so velike naprave, n. pr. Nušakova jahalnica, v zimskem času na razpolago le enemu klubu namesto vsem. — Konstatira! je, da ni bilo na skupščini nikakih osebnih nasprotstev in zagotovil namesto neobjektivnosti prejšnjega odbora stvarno poslovanje novega.
G. Gregorčič (L. A. S. K.) je predlagal reformo pravilnikov. Nepopolna mu je zlasti organizacija kazenskega odbora, ki naj bi bil samostojen odbor z delokrogom, kot ga imajo običajno častna razsodišča. — Predlagal je, naj bi podsaveznega kapitana volila v bodoče glavna skupščina.
Raznoterosti; Na privoljenje skupščine je dobil besedo diskvalificirani funkcionar S. K. Primorja g. Slamič, ki je pojasnjeval svojo zadevo, napadal prejšnji odbor in zahteval od novega odbora zadoščenja. Sprožil je nadalje predlog, naj se v J. N. S. določi namesto gg. Vodiška in Betetta druge odbornike.
G. Kralj je glede prve zahteve odvrnil, da ji za sedaj ne more ugoditi, glede drugega predlaga, da se bo sklepalo o njem na redni glavni skupščini.
Ob tri četrt na 17. je g. Kralj zaključil izredno glavno skupščino z apelom na odstopivše funkcionarje, naj delujejo tudi vnaprej v korist sporta in z zahvalo delegatom za udeležbo.
O)
V višini 12.435 m.
Dne 28. septembra je brzojav iz Ohia naznanil, da je ameriški letalec Mac Ready prekosil svetovni višinski rekord s tem, da se je dvignil 12.435 metrov.
Po zadnjih novicah bo menda ta junaški čin uradno priznan, zakaj po pristanju letala je merske aparate pregledal poročnik Patterson, načelnik tehniškega oddelka v Dati. Uradno zabeležena višina znaša 40.800 čevljev, to je 12.435 metrov.
Mac Ready je o svojem poletu povedal sledeče: »Dvignil se nisem bil z namenom, da bi prekosil svetovni višinski rekord, ampak da preizkusim nov propeler, kajti naloga ženijskih čet je proučavati izboljšanja pri letalih in pri opremi, določeni v vojaške namene. Toplo ozračje in jasen dan sta bila kot nalašč za višinski poskus.
Vsa nepotrebna oprema je bila odstranjena, da se letalo olajša, in vzel sem tudi manj goriva s seboj kot po navadi.
Stroj se je dvigal lahko radi velikega vijaka, katerega hitrost pri tleh je 1100 obratov na minuto. Gostota ozračja se manjša z visino in propeler, ki se vrti počasi pri tleh, ima vedno večjo 'hitrost, čim lažji je zrak, ki ga reže. Pred več koit enim letom sem skušal prekositi svetovni višinski rekord, a vsakokrat sem bil prisiljen spustiti se dol, ker se je nekaj pokvarilo, bodisi da so se cevi zlomile, bodisi kak drug del stroja. Nekega dne sem celo izgubil s v oj vijak.
Vsakikrat sem dosegel približno 25.000 čevljev. To pot je že od začetka vse dobro šlo: uporabljal sem kisik v višini kakih 20.000 čevljev, a le po malem. Bil sem dobro zavarovan proti mrazu s plaščem, rokavicami in čelado, vse je bilo podloženo s perjem in volno. Naočniki so mi bili pritrjeni na zunanji strani maske. Posebna želatina, s katero so bili namatzami moji naočniki, ne zmrzne niti pri 60" Fahrenheita pod ničlo. Razen rezervoarja za kisik, ki je imel tlak 1000 kg, sem imel še drugega s tlakom 675 kg, ki je bil s cevjo zvezan z mojimi usti.
Pri 10.000 čevljih sem letel skozi goste oblake, pri 20.000 sem zašel v dru^e oblake, ki so zatem-njevali zemljo, tako da ie bilo vsako geografsko opazovanje nemogoče. V višini 30.000 čevljev sem čutil zaspano utrujenost in otrplost je naraščala z višino Kisik me je rešil!
Do 39.000 čevljev nisem imel nobenih neprilik V tej višini je led, nastal pri mojem izdihavanju, zaprl odprtino za kisik in začutil sem v gotovi meri bolečine, ker sem bil brez njega. Dvignil sem nekoliko masko in vtaknil kisikovo cev naravnost v usta in imel spet normalne občutke. Pri 42.200 čevbih je biG kontrola instrumentov odveč, ker je nemogoče vzeti zaželjeno smer. To je trajalo pet minut, nato mi je bilo jasno, da se ne morem više dvigniti. Spustil sem se navzdol v drsalnem poletu.
Moje misli niso bile v tem trenutku čisto jasne in moji možgani niso delovali. Vendar sem vedel, da bom v manjši višini prišel spet v normalno stanje. Spomnil sem se tudi. da mi je maior Bar rekel, naj p od e da m, ali se vidijo zvezde v tej višini. Nisem jih videl, a ozračje je bilo izvanredno1 jasno in lahko modrikasto.
Po jako zbeganem padanju sem prišel pri 30.000 čevljih spet čisto k sebi in pri 20.000 čevljih sem drsal 20 minut do tal.«
Od 27. februarja 1920 r>a do takrat ie imel svetovni višinski rekord ameriški major Rud. Schroeder z 10.093 metri.
Georges Kirsch. ki ima francoski rekord, se je dvignil na 10.600 m in prekosil Schroederja, toda ker ni pristal na mestu, odkoder je bil odletel, mu ga uradno niso priznali.	B.
Zima noče in noče na dan. Mraz in dež se vrstita, le snega ni. Še ono malo, kar ga je bilo, je izginilo in stojimo brez snega, medtem ko je Hrvatska in Srbija mnogo bolje obdarjena s snegom. Naše planine, ki so do sedaj pogrešale večjega snega, so šele v zadnjih dneh dobile svežo
odejo. V Bohinju je zapadlo toliko, da se otvori na Novega leta dan sankališče Belvedere, smuški teren pa še ni primeren. Upajmo, da bo januar uspešnejši, tako da bo mogoče v označenih terminih izvesti tekmovalna prvenstva. Podrobnosti objavimo v prihodnji številki.
Sankališče Belvedere v Bohinjski Bistrici se otvori na Novega leta dan. Kakor je znano, je sankališče letos poglobljeno in popolnoma preorano, nasipi so napravljeni, tako da bo nudilo čim več športnega užitka. Pohitite vsi na lep zimski dan v Bohinj!
Prvenstva v smuških tekmah v Avstriji so razpisana za 1. in 5. februarja na Semmeringu.
Razmere v Ljublj. nogometnem podsavezu se z iz
volitvijo novega upravnega odbora nikakor niso konsolidirale. Po dobljenih informacijah sta odklonila S. K. Ilirija in S, K. Sparta vsako sodelovanje v upravnem odboru, ker jima sedanja večina ne priznava zastopstva v sorazmerju z velikostjo in močjo kluba. Iliriji in Sparti na razpolago dani trije mandati so začasno nezasedeni. Možno je, da se situacija razčisti na rednem občnem zboru, ki se ima vršiti tekom meseca januarja.
Redna glavna skupščina Jugosl. nogometnega saveza se vrši 29. jan. v Zagrebu. Dan prej zboruje Zagrebški nogom, podsavez. Vsi podsavezi so pozvani, da skličejo svoje redne skupščine pred 29. januarjem.
Avstrija—Italija. 15. januarja se vrši v Milanu tekma med reprezentancama Avstrije in Italije.
Praška Sparta zmagovalka v Španiji! Praška Sparta je tekmovala na božični dan v Barceloni proti F. C. Barcelona, ki je eno najmočnejših kontinentnih moštev, znano po svoji zmagi nad Newcastle United, ter je zmagala 3 : 2. Tekmi je prisostvovalo nad 25.000 ljudi.
Zunanji rezultati IS. decembra.
Dunaj. Sportklub — Amateure 3:2; s to zmago pride Sportklub na prvo mesto prvenstvene tabele. Ha-koah—Ostmark 5 : 2, WAF : Rudolfshiigel 3:1.
Budimpešta. Reprezentančna tekma med Ogrsko in Poljsko je končala z zmago Madžarov 1 : 0; 10.000 gledalcev; Ogrska vso igro v znatni premoči.
V Pragi je nogometna sezona 1921 oficielno zaključena. Najboljši češki klubi se nahajajo na turnejah, tako je Sparta odpotovala na Špansko, Union Ž. v Lisabono, Deutscher F. C. na Holadsko in Slavija na Nemško.
Zunanji rezultati 11. decembra.
Praga, Reprezentanca Prage—Plzen 5:2; sestava praškega moštva-. Chafia (Slavia), Nytl (Slavia), Hojer (Sparta), Miha (Union Ž.), Hajny (Viktoria Ž.), Seifert (Viktoria Ž.), Mazal (Sparta), Prokop (Viktoria Ž.), Me-duna, Janda, Sedlaček (vsi Sparta).
Hamburg. Severna Nemčija — Severna Holandska 5:1.
Dunaj. Prvenstvene tekme I. razreda so prinesle iopet več nepričakovanih rezultatov, oba vodilna kluba Rapid in Amateure sta izgubila proti mnogo slabše stoječim klubom, Wr. Sportklub, ki je trenutno v jako solidni formi, je zavzel vsled tega drugo mesto v prvenstveni ta-
beli in ima mnogo šans, preskočiti tudi Rapida. Rezultati: Vienna—Rapid 3 : 1, Rudolfshiigel—Amateure 2 : 1, Her-tha—Hakoah 0 : 0, Wr. Sportklub—Admira 2 : 0, Sim-mering—WAF 1:0. — Prvenstvo II. razreda: WAC—Be-wcgungsspieler 4 : 0, Slovan—Donaustadt 3:1, Gersthof —Nussdorf 9—1, ostali rezultati niso važni.
Ustanovni občni zbor kolesarskega kluba »Zvezda« v Hrušici pri Ljubljani se je vršil ob polnoštevilni udeležbi članov v Štepanji vasi. Klub je že v sezoni počel z delovanjem ter je pokazal precej agilnosti. Priredil je lastno dirko na progi Ljubljana—Vrhnika z lepimi uspehi ter par družabnih sestankov, ki so istotako lepo uspeli. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Ivan Goltes, podpredsednik Ivan Glavan, odborniki Ivan Pogačnik, Vinko Pogačnik, Ivan Židan, namestnika Silv, Židan in Jožko Hudnik; prvi reditelj Janko Verbinc, drugi reditelj Lovro Jerančič. — Za prihodnjo sezono je sklenil občni zbor prirediti sledeče: 1. prvenstveno dirko na 1 in 10 km ter vmesne dirke; 2. prvenstveno na 50 km; 3. gorsko prvenstveno na 10 km; 4. dirko L ubljana—Bled. — Razen tega priredi klub še več izletov in se udeleži ostalih razpisanih dirk. V imenu jugoslov. kolesarskega podsaveza je pozdravil občni zbor g. Gorjanc, ki je izpodbujal člane k vztrajnemu in smotrenemu delu ter jim je želel obilo uspeha K!ub je prijavi! svoj pristop k jugoslovanskemu kolesarskemu podsavezu.
Srečno novo leto želi vsem športnikom
Športna zveza.
Nove smuči so prispele ter naj se vsi člani športnih klubov, ki si jih žele nabaviti, oglase v pisarni Športne zveze. Onim, ki so jih naročili, se hranijo do 10. januarja 1922.
Športna zveza.
Jugoslovanski Nogometni Savez sklicuje na osnovi §§ 14. in 15. pravil svojo redno glavno skupščino na dan 29. januarja 1922 v Zagrebu s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo revizijskega odbora, 5. protest I. H. G. Š. K. radi tekme Grad-janski—Hajduk v Splitu, 6. protest Splitskega N. P. radi suspenzije igralca Manthlerja, 7. razpust Spl. N. P„ 8. vprašanje službenega glasila, 9. absolutorij, 10. volitev novega odbora, 11. predlogi, 12. morebitnosti. Čas in kraj se objavi pravočasno,
Ljubljanski nogometni podsavez.
Sekcija nogometnih sodnikov priredi v Ljubljani pred otvoritvijo sezone 1922 teoretični kurz za sodnike. Kurzu bodo slediili kasneje teoretični in praktični izpiti. Gospodje, ki se hočejo kurza udeležiti in so v nogometnem sportu
in igralnih pravilih že približno verzirani, naj se prijavijo do 15. januarja Ljublj. nogometnemu podsavezu, Narodni dom Klubi se istočasno pozivajo, da pridobe za stvar po nekaj svojih članov, ki jih smatrajo za sposobne za ta posel. Izbirajo naj po možnosti med neigralci.
Dne 22. t. m. se je vršila I. seja novoizvoljenega upravnega odbora L. N. P. Na dnevnem redu je bila v glavnem konstitucija raznih odborov, od katerih se je konstituiral samo redakcijski odbor, in sicer sledeče: gg. prof. Birsa, Kepcc Al., Kandare Boris. Vsi ostali odbori se vslcd odklonitve mandatov s strani izvoljenih članov S. K. Ilirije in S. S. K. Sparte niso mogli konstituirati. — Za gospodarja je bil izvoljen g. Al. Bašin.
Tajnik.
Jugoslovanski kolesarski podsavez Ljubljana priredi svoj redni občni zbor v Celju v nedeljo, dne 8. januarja 1922, ob 9. uri dopoldne. Klubi, ki še niso prijavili delegatov, naj store to nemudoma. Opozarjamo, da morajo imeti delegati poverilna pisma svojih klubov s seboj. Označijo naj tudi, kdo izmed delegatov ima glasovalno pravico. Neobvezen predrazgovor delegatov bo v soboto zvečer istotam. Udeležite se zborovanja polnoštevilno.	Tajnik.
Občni zbor kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma dne 6. januarja ob pol 9. uri dopoldne. Udeleže naj se ga polnoštevilno vsi člani.
Klub kolesarjev »Ježica« ima svoj redni občni zbor dne 15. januarja 1922 ob 3. uri v gostilniških prostorih g Ramovža v Stožicah. Klub priredi dne 31. decembra ravnotam svoj prvi Silvestrov večer z zelo bogatim sporedom. Vsi dobrodošli!
S. K. Slovan ima v nedeljo, dne 8, januarja 1922, ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Novi svet« v Prešernovi sobi svoj redni občni zbor, na katerega se vse redno in podporno članstvo opozarja in najvljudneje vabi. — Dnevni red: Poročila funkcionarjev, sprememba pravil, volitev odbora, delovanje v bodoči sezoni, raznoterosti. Vsi in točno!
Popravek. V zadnji, 48. številki, se nam je pripetila pri naslovni sliki neljuba zamenjava klišejev, tako da ]e podpis napačen. Glasiti se mora: Smušk: teren iz okolice Blok na Notranjskem.
RAZNO
J
Turistika in olimpijski sport. K predlogu, da naj se turistika uvrsti med olimpijske sporte, ,e izšla nedavno v »Kolnische Zeitung« notica, ki jo vsled zanimive vsebine prinašamo: »Pred kratkim so poročali francoski listi iz dobro informirane strani, da namerava razpisati Pariški Olimpijski Odbor novo1 nagrado za alpinsko turistiko. O tem se je že razpravljalo na olimpijskem kongresu 1. 1921. v Lausannu. Alpinska turistika naj bi se sprejela kot posebna točka v program Olimpijade 1. 1924., ki se vrši v Parizu. Ta predlog pa je naletel ravno v alpinskih krogih na najhujši odpor. V švicarskem, angleškem in nemškem alpinskem društvu se o tem živahno razpravlja in se je soglasno ugotovilo, da bi bila določitev nagrad napačno razumevanje turistike, ki bi uničilo idealno stran planinstva.«
Alkohol kot gorivo. Francoska vlada je dala s privoljenjem parlamenta 400.000 frankov na razpolago komisiji, ki proučuje uporabo alkohola kot gorivo pri avtomobilnih in letalnih motorjih. Razen tega dobi ta komisija 500 hektolitrov čistega alkohola za praktične poskuse, ki se bodo vršili v mestu Be-ziers od januarja do marca 1922.	B.
SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. Ej Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. EjEj Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Narodni dom. El@) Izdaja Športna zveza Ljubljana. EjEJ Urejuje Stanko Virant. EJEEJ Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. E
JCajfinejši medicinalni konjak
in vse vrste žganja iz sadja
n	priporoča
parna veležganjarna Jjlobert 3iehl, Celje, Slovenija
32c
1 33®331	i—-Q>	1		D || L	®	1	1	©	1	c=©=l | C	=^=3|	1	0-^-1
JCreditni zavod za trgovino in industrijo
£jubljana, Prešernova ulica štev. 50
^Brzojavke: kredit Ljubljana	u lastnem poslopju	JJelefon Si«'’- 'n 457
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
□ me®:
1	®=L_	□ ||l	®—1	C3-3SI	1	l—®-333 || □ i	1	^0			C=^3=3
3®=) □
11
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiii
HHilUG
JI 'llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'
Lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
i I
II
Ljubljanska kreditna banka
;.......^ v Ljubljani	^
Stritarjeva ulica 2.
Sprejema vloge na knjižice ter na tekoči račun
proti ugodnemu obresto vanju.
Delniška glavnica z rezervo ca. 95,000.000 kron.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje različne kredite.

Podružnice v Splitu, Celovcu, oziroma Borovljah, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Brežicah.
m
...............................................
.........1"......Illllllllll.....lllllllllllllllll...........Illllllll.....Illlllllllllllllllllll
m hi [Si [Si
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuii
0
I!
0
/
IM UŠKiFfNil E9NK9 ]
I Glavnica ZO,DOD DDO K	LjllbljOHO, ŠCICIlbliryO\ltl llHCO ŠtOV. ] Rezerve ohrog 6,000.000 K |
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje
Denarne vloge - /Nakup in prodaja efektov, deviz, valut - Eskompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza

SRGČN© N@V© LGT© 1922
V5€/v\ ŠPORTNIKOM TVRPKA J Q@RGC LJUBLJANA
IB
D	C3 C2 C3 ca t=3 (=3 ca (=1C3 C3 C3 c=]	C=) ca ca CD □
D
Q
□
D
n
D
D
□
n
□
n
□
D
OBRTNA BANKA
v Ljubljani, Kongresni trg št. 4
daje kredite v obrtne svrhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
4°/„
od dne vloga do dne dviga.
Telefon št. 508.	Št. pošt. ček. rač. 12051.
□ca ca t~a ca ca ca ca ca ca ca ca ca ra ca ca ca ca ca can
Menjalnica
Slov. eskomptne banke
Ljubljana
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah.
Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle.
_	Telefon štev. 3.
1 „PROMET" 1
□
D
n
D
□
D
D
□
D
D
D
0
D
©
tehnično ihd. podjetje, d. z o. z.
LJUBLJANA, Gradišče šf. 9
Automobili, amerikanske pnevmatike „Fyresfone", bencin, aufo-olje, aufolaki in barva proti rji, „Philigrafit" (lastni izdelek), uporabljiv za barvanje tovornih aufo-mobilov kakor tudi drugih vozil.
<=©□ |[[=©=) |[0|| cz©=3ll oga
TONE MALGAJ
KOLODVORSKA ULICA 6
Stavbeni in pohištveni pleskar. — Lakiranje voznih koles v peči ter lakiranje automobilov v najfinejši izvršbi. — Cene zmerne.
ojn	0=0=1	0	=0=	c0n
©
Medič, Rakove & Zanki,
d. d. z o. z.
preje ZANKL sinovi LJUBLJANA,
ima v zalogi
T>T*QY71 TlfnOTT v priznano najboljši PTdVl liriltJA in zanesljivi kakovosti ; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiB), strojno olje, prašno olje, karbotinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete. — Ceniki se ne razpošiljajo.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani.