GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 4 • 4. APRIL 1977 DOSLEDNOST IN PRIZADEVNOST NAJ BOSTA VODILO ZA USPEH VSEH NAS VSA PRIZADEVANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU27. APRILU IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM hitrejši razvoj SKUPŠČINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE l i?Takora*cal' smo dokaj globoko v leto 1977 in a ko ob tem že ugotavljamo, kakšni so rezultati sega dela in prizadevanj glede na naloge in pro-grame, ki smo jih ob začetku leta le urejali in pri- ink a*'’ ravno v tem času dobivajo svojo obliko ončno vrednost po uspešno opravljenih razpra-y vseh okoljih. V tem mesecu bomo namreč P ejemali program družbenega razvoja naše ob-'ne za tekoče leto kot del srednjeročnega pro-kakš3 —80 in se dokončno dogovarjali, let ^ ^ b° skupna in splošna poraba letošnjega tma ^ !etošniem zgodovinskem jubilejnem letu l0g..D,° še posebne obveznosti pri izvajanju do-o h Zalcona ° združenem delu. Sprejetje zakona jetK^enem delu in skupni napori, da bi že v za-SamU niegovega izvajanja poglobili socialistične lam°UPr.aVne družbene odnose povsod, kjer de-u ° ln živimo, že sami po sebi izražajo dosežene de v uveljavljanju samoupravne socialistične ter °kracije in v uveljavljanju delovnega človeka osn ^e®0ve8a interesa v združenem delu kot razv*nC15a gibala našega družbenega življenja in v ^ na^em gospodarstvu dosegamo boljše premike lU(j. ukturi proizvodnje in prizadevati si moramo nos(v naPrej, da se bo naša reprodukcijska sposob- priznati ven i, nioramo, da so se lani, po dolgih letih zS(ln. e nekako ustalila inflacijska gibanja, ki pa v ‘'Pst^n Č3SU Ponovno pridobivajo večjo razsež-takih dejanj prihaja zaradi nekaterih dahi n'*1. 8ibani> ki so sposobnost gospodarstva, °krn i* u^'nk°vito razvijalo, s svojimi silami precej dohojj8', 8re seveda za počasneje naraščajoči Za ra zaradi umirjene proizvodne rasti, pa tudi tastaZl?a^ VSefl obbk porabe. Inflacija ni nikoli P°sledi 3 'n ,U<^' ^anes ne nastaja sama od sebe. Je 1Ca številnih vzrokov, ki so zaradi svojega so v -narave in zapletenosti težko odpravljivi, ker OtOram ^en' v družbenoekonomski razvoj. Zato sistem.," Z vscbinskim utrjevanjem delegatskega beoo tln fr°nte političnih sil krepiti vpliv in druž- d'užbe i kontrolo delovnih ljudi nad vsemi sektorji sPloh 06 rePr°dukcije in samoupravne družbe na stvo, Važnejše področje je brez dvoma kmetij-nje mop0 na Pra.8u odločilnega in novega. V življe-^toupr Sprav't' Pomembne dokumente, kot so Pr°8famaVni sP?razum 0 temeljih srednjeročnega delu s teg3 razvoia kmetijstva, zakon o združenem ^tBnjkp ^°^r^a 'n ^ nekatere. To in nekatere fazvoju ki so se pokazale pri dosedanjem S katero nare^uiei° dopolnitev kmetijske politike, dri*ŽbenoekJ Pospešili razvoj kmetijstva, nove arazbo vasi Onoms*ce odnose in nadaljevali preo- ^a- Bo,!?? bomo s posodabljanjem pridelova-drUge ° sedaj bo potrebno poskrbeti tudi za v1110 ktnečwn°St' V ktoetijstvu. Premalo izkoriš-'arn>arsiki ' tUr*zem' domačo obrt, gozdarstvo, l0.5*- To bi b i0' doP0'n'lna, temveč osnovna dejav-, ribovibb rH!(i^T1C,P'ben v*r dohodka predvsem na ^hipleks,, .i,/* .Ph* k'j'h je na našem kmetijskem „ 'otirati ti a" t0 obmo^je bi v bodoče ka-t nie, Če no k posamezne dele industrijske proi-.eni bi tudi boli' ^n1°81* orgauizirati dela na domu. S hnreie reševa t'ZkoriSčali že “Stoječe objekte in omunalno problematiko, vpraša- nje šol in podobno. Skratka, uporabiti moramo vse, kar imamo na vasi in kmetijah. Ljudje bodo ob takem razreševanju imeli večji dohodek, zato bodo ostajali doma na zemlji, pa čeprav v odročnih krajih. Pri prizadevanjih za hitrejši gospodarski in negospodarski razvoj, skladnejši razvoj naših krajevnih skupnosti, izpolnjevanju in uresničevanju smernic družbenega razvoja naše občine ne smemo opustiti prizadevanj za varstvo našega okolja. Varstvo okolja ima hkrati gospodarski, socialni in kulturni značaj, zato moramo pri tem upoštevati tako humane odnose med ljudmi, kakor gospodarske in zlasti razvojne interese, kar je pač mogoče usklajevati na podlagi družbenih planov, ki vključujejo tudi prostorske vidike. Pot do tega se odpira z vse višjo zavestjo delavcev in občanov o pomenu zdravega in urejenega okolja, s proučevanjem pojavov v okolju in z raznimi strokovnimi rešitvami. Le tako bo mogoče obvladati družbene in posameznikove posege v okolje, urbanizacijo, razvoj energetike in prometa, učinke industrializacije, gospodarjenje z rodovitno zemljo in naravnimi bogastvi, zaščito vodnih virov in naravnih znamenitosti. Opozoriti je treba, da mnogokrat izgubljamo najlepša kmetijska zemljišča v ravninah. Vsi investitorji, ki zahtevajo lepa zemljišča, bi morali prispevati k njihovi nadomestitvi na drugih območjih. Prav tako ne bi smela biti samo kmetijskih organizacij skrb za ohranitev kmetijskih zemljišč ali v ravninah ali v hribovskem svetu. Zato naj bo tudi v letoškjem letu naše načelo »Varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja je odgovornost slehernega dejavnika.« V bodoče se bo treba še odločneje zavzemati, da bo pri uresničevanju interesov delovnih ljudi in občanov vedno prevladovala vsestranska odprtost zamisli, pobud, akcije in kadrov ne glede na krajevne ali občinske meje in da bo opredeljevanje, usklajevanje in uresničevanje interesov v občinskem okviru dejansko potekalo v samoupravnem procesu. Vse to terja seveda velike napore pri organiziranju in mobiliziranju delovnih ljudi in občanov za uresničevanje skupnih nalog, usklajenost v to usmerjenega delovanja vseh organizacij v SZDL ter smotrno kadrovsko politiko. Potrebno bo zagotoviti dosledno upoštevanje vzajemnosti in solidarnosti pri teh interesih, pripravljenost za sodelovanje, sporazumevanje in dogovarjanje ter spoštovanje dogovorjenega v vseh primerih, več pozornosti bo potrebno glede uveljavljanja samoupravnega družbenega planiranja ter združevanja dela in sredstev ter graditvi dohodkovnih odnosov. Doslednejši bomo morali biti pri uresničevanju enakomernejšega razvoja krajevnih skupnosti in vse občine, kar je bisteni pogoj za vsestransko odprto sodelovanje med vsemi krajevnimi skupnostmi naše občine in ne nazadnje med petimi ljubljanskimi občinami. Vsa ta vprašanja moramo imeti vedno pred seboj, če hočemo to leto, v letu velikih praznovanj, obogatiti tudi s praktičnimi rešitvami in če hočemo ob koncu leta 1977 zabeležiti ugodne rezultate ob primerjanju izvajanja in uresničevanja programa razvoja, ki smo si ga zastavili. Doslednost in prizadevnost naj bosta vodilo nas vseh. VILI BELIČ j 7,ez,mo 86 svečane seje delegatske skupščine, združene Vjg P rJjv?nie,|1 delovnih ljudi in občanov občine Ljubljana sl« k* bo 27. aprila ob 10. uri dopoldne v Študent-nase5u (Rožna dolina) "0C iubilriikpros,avah' Praznovanjih in svečanosti! ob letošnjih v °bčiii preberite na četrti strani V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: stran VELIKE STVARI SE PORAJAJO IZ MAJHNIH 2-3 PRAZNOVANJA OB LETOŠNJEM JUBILEJU OBČINSKI PRAZNIK BO V ROŽNI DOLINI 4 USPEŠNOST AKCIJ POTRJUJE DOBRO ORGANIZIRANOST SOCIALISTIČNE ZVEZE 5 VTISI S »CRVENOG BABJAKA« 6-7 PRIZADEVANJA SO VEDNO OBRODILA SADOVE 8-9 STANOVANJSKA IN INDUSTRIJSKA GRADNJA NA VIČU 10-11 DOŽIVETJE, KI NAS NAVDAJA 15 NAGRADNA KRIŽANKA OB OBČINSKEM PRAZNIKU 16 40 LET USTANOVITVE KPS • 40 LET PRIHODA TOVARIŠA TITA NA ČELO KPJ • 40 LET USTANOVITVE KPS • 40 LET f PRIHODA TOVARIŠA TITA NA ČELO KPJ • 40 LET USTANOVITVE KPS • 40 LET PRIHODA TOVARIŠA TITA NA ČELO KPJ OBČINSKI KOMITE ZKS IN UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE PRIPRAVILA RAZGOVOR PREDVOJNIH KOMUNISTOV IN SLUŠATELJEV SREDNJE POLITIČNE ŠOLE PRI CK ZKS VELIKE STVARI SE PO RAJAJO IZ MAJHNIH Dolgoletne izkušnje in samostojno ideološko politično usposabljanje bogatijo komunista in akcijo Zveze komunistov decembra 1941, vendar so me nato kmalu spustili. Kasneje sem bila večkrat ujeta, zaprta in mučena. Toda ostala sem zvesta načelom KPS.« ZANIMIVO SREČANJE Občinski komite ZKS Ljubljana Vič-Rudnik in uredništvo Naše komune — glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik sta v sklopu številnih praznovanj in svečanosti, ki jih v tem letu pomembnih jubilejev prirejamo, orga nizi rala srečanje oziroma razgovor s predvojnimi komunisti občinske organizacije ZKS ter slušatelji in absolventi srednje politične šole pri CK ZKS. Na ta razgovor smo povabili izključno tiste predvojne aktiviste, ki so povezani in delujejo v osnovnih organizacijah ZKS v naši občini. V tem prijetnem in živahnem razgovoru je stekla beseda o pomenu in vlogi izobraževanja ter usposabljanja slovenskih komunistov v pretečenem obdobju razvoja slovenske partije kot tudi v sedanjem času. »To je za nas prav tako pomembno in hkrati tudi enkratno predavanje,« s temi besedami je ta razgovor ocenil eden izmed absolventov srednje partijske šole. Na teh dveh straneh našega glasila bomo skušali predstaviti našim bralcem osrednji del tega razgovora. Vprašanje mladim Bolj se učiš, bolj spoznavaš, kako malo znaš l^.lasil« nhrinskc konferenci- S/DI. l.juhljunu Vic-Kudnik. I rcjala i/-najaleljski stel—častni predsednik dr. Josip Vidmar — in uredni odgovorna urednica), in/. Aloj/ Habjan. Jane/ Jagodic. Stane Hnrjančič, Is o / alar. Tehnični urednik t ranče Vn/cl. I 'rednišlvo in npraia I juh-Ijana, Tr); 'UTR 7-1. tel. 2.J-.JHI, int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-5117.V Rokopisni ne vračamo, lisk tiskarna ljudske pravice i I jubljani. (ilasilo dobijo vsa |>ospndinjstsn v občini brc/plač- ZK in mladinski organizaciji. Imenovan sem bil za sekretarja občinske konference ZSMS in se tako ob aktivnem političnem vsakodnevnem delu usposabljal. Obiskal sem številne seminarje in poslušal mnogo predavanj, ob tem pa vedno spoznal, da je moje znanje skromno. Želel sem si ga razširiti in tako sem se odločil za srednjo politično šolo in jo tudi uspešno končal. Toda vedno me spremljajo misli mojega prijatelja iz Beograda, ki mi je rekel: »Veš Vinko, čim bolj se uči^tem bolj spozna^kako malo znaš.« Mislim, da je to resnica, ki se srečujemo vsi. In to me je spodbudilo k novi odločitvi — študiju na višji upravni šoli. »Tako je zbranim povedal Vinko Bilič, ki danes opravlja funkcijo sekretarja MK ZSMS Ljubljana. stavko priključili štrajku italijanskih predilnic. Brez težav seveda ni šlo, vendar je delavce že navdajala zavest, da lahko nekaj storijo, da j njihova prizadevanja niso zaman. Spominja se tovariš Franc še števil- | nih akcij primorskih delavcev in ljudi, tromesečnega zapora v Gorici, težav z italijanskimi žandarji___Od leta 1926 do leta 1928 je bilv pokrajinskem komiteju KPJ za Ljubljano in nato še uspešno deloval kot predstavnik slovenske mladine na ilegalnem zboru v Zagrebu »Brez idejnosti, brez spoznanj,do katerih se mora komunist dokopa11 sam, so vse besede le deklarativne, akcije ni. Dolžnost vsakega člana Zveze komunistov je, da se samostojno izgrajuje, kajti cilja ne dose-žeš z materialnimi dobrinami.temveč z doživetji.« Te besede je tovariš j Franc namenil slušateljem srednje politične šole, ki so ga z zanimanjem poslušali. "Predvojni komunisti iz Tobačne tovarne so bili v tistih časih, kot sami pravijo, veliki prijatelji, iskreni tovariši, čeprav so veliko delali in bili nemalokrat v nevarnosti, se mnogim stvarem odrekali. Toda bili so zadovoljni in srečni, ker so uspeli storiti vse »kar jim je partija rekla«. Potrebno je vztrajati Pošten človek sprejema m osvaja resnico Rdeča organizacija In že smo prisluhnili dogodkom izpred petinštiridesetih let, času,ko se je železničar Anton Šušteršič po svoji službeni dolžnosti vozil v Belo krajino ali natančneje v Gradac in se tam pričel aktivno seznanjati s komunistično literaturo in našel v Jakobu Butari velikega prijatelja in sodelavca. Slednji je bil komunist in eden izmed redkih, ki se is« Idejnopolitično izobraževanje in tako tudi usposabljanje komunistov se odvija v današnjem času bistveno drugače kot v letih, ko je morala komunistična partija delovati v ilegali, ko je bilo na razpolago le neznatno število knjig, brošur in časopisov, ko si je član sposojal literaturo le za nekaj dni, ur, torej pogoji sami se od današnjih bistveno razlikujejo. Mlademu članu Zveze komunistov se danes kot tudi v vsem povojnem obdobju na razpolago številne možnosti in oblike idejnopolitičnega usposabljanja, organizirajo se številni seminarji, politične šole, predavanja — Pa vendar nemalokrat na številnih sestankih in razgovorih Zveze komunistov ugotavljamo, da se kljub tem »idealnim « možnostim to usposabljanje odvija premalo oziroma nezadostno učinkovito. S tem hočemo v prvi vrsti poudariti resnično dejstvo, da je osnova ne glede na obdobje,v katerem komunisti oblikujejo svoje razvojno pot, samo osebno usposabljanje v smislu pravilnega razumevanja marksistične dialektike. KONFERENCA KPS NA BARJU V Črni vasi je bila jeseni leta 1938 okrožna konferenca Komunistične partije Slovenije za Ljubljano. To je bilo v hiši znanega borca in aktivista Toneta Jarca, ki se tega dogodka spominja takole: »V mojo hišo so začeli v mraku prihajati udeleženci konference. Vsega jih je bilo nekako deset. Živo se spominjam Toneta Tomšiča, ki je konferenco tudi vodil, potem Rudolfa Ganzitija, Marjane Draksler in Zalarja iz Borovnice. Imen ostalih članov se ne spominjam.« Razgovoru so se nato priključili tovariši — predvojni komun Anton Legiša, Stanislava Japelj in Ignac Kavčič ter skušali obudi11 spomine na tista predvojna leta, ko je v Tobačni tovarni delovala p>'va partijska celica na območju današnje občine.« V Tobačno tovarn0 sem prišel leta 1935 sicer povsem slučajno,saj so takrat potrebovali z3 ekspedit tobaka v Nemčijo in Francijo večje število delavcev, venda1 Komunisti se v tistem povojnem obdobju tako rekoč delovali povod, in kakšna je bila pot in aktivnost Olge Krajger pred samim spre-Jcrnbm v KPS. »Leta 1933 sem začela zahajati v društvo Delo in eksi-stenca, po razpustu tega društva pa sem pristopila v Zvezo delavskih nna in deklet, ki je bila levo usmerjena in je bila vpdena s strani KPJ. Ve s čas sem se udeleževala akcij te Zveze, v kateri so med drugimi delovale tudi Zdenka Kidrič, Pepca Kardelj, Angela Ocepek. Že v tej ''ezi in kasneje v društvu absolventov partijskih šol (mišljeni so ab-0 venti partijskih šol v Sovjetski zvezi) sem se seznanjala z aktualnimi ogodki, delavskim gibanjem, z literaturo, pa tudi s predavanji,kate-0 se Je udeleževalo tudi do 150 tovarišev. Takrat smo začeli tudi irati pomoč za španske borce v francoskih taboriščih, dvakrat smo uspeli praznovati 8. marec,organizirali smo tečaj prve pomoči... so vzeli samo tiste, ki so imeli družine. »Kaj vas je, tovariši slušatelji srednje politične šole pri CK ZKS^ privedlo do tega, da ste se udeležili te organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja?« S tem vprašanjem najstarejšega udeleženca razgovora, predvojnega komunista in še danes aktivnega sekretarja osnovne organizacije ZKS Kozarje Franca Remškarja je pravzaprav stekel pogovor. Kar hitro so bili temu vprašanju pripravljeni odgovarjati slušatelji sami, vprašanje samo pa je pravzaprav v tistem hipu postalo vprašanje vseh predvojnih komunistov. »Predlagala me je za to šolo osnovna organizacija ZKS v Iliriji, kjer sem zaposlen. Toda brez moje osebne zainteresiranosti in želje, da se idejnopolitično izpopolnim, da zvem več kot prej, verjetno ne bi te šole obiskoval. Same knjige in prebiranje le-teh je premalo.« Takšen je bil odgovor Gabrijela Hrovata, Anton Strle iz Ljubljanskih opekam pa je nadaljeval: »Res je. Brez volje in interesa tudi vsa prizadevanja ne pomagajo in nikomur ne koristijo. Srednja politična šola nam je nudila in dala veliko znanja, mnogo smo pridobili. Naša razmišljanja so ostala bogatejša in spoznanja jasnejša. To potrjujejo tudi odločitve po nadaljnjem študiju mnogih izmed nas. Vendar mislim, da tako obogateni z znanjem moramo storiti več, predvsem pa moramo to znanjeposredovati naprej mlajšim generacijam, sodelavcem.« Olga Krajger, ki je članica KPJ postala novembra 1939, je mimogrede še posebej počrtala dejstvo, da se je moral vsak komunist pred sprejemom razmeroma dolgo idejno politično usposabljati. To pa je bilo težko, saj je bil tudi v stalni nevarnosti, kajti vladni režim mu je bil kaj kmalu za petami. Te tovariši so žrtvovali veliko osebne svobode, vendar se moramo zavedati, da je tudi danes član Zveze komunistov postavljen pod zahtevne naloge, katerim mora včasih celo podrejati svoje osebno življenje. je do takrat že srečal s tovarišem Titom. Železničar Tone pa mu je dobavljal tudi literaturo, letake, pri tem pa je moral skrbno paziti, da je ušel strogim očem žandarjev. Posluževal se je različnih izgovorov od tega, da je Butari, ki je bil krojač, nosil šivat obleke oziroma jih dajal popravljat do tega, da je zaradi vse večje »budnosti« orožnikov odmetaval materiale skozi okno vlaka že pred signalom. Kot komunist (v vrste KPJ je stopil leta 1932) je torej moral biti previden, saj je v tistih časih vsakdo, pri katerem so na primer našli dokument KPJ, dobil tudi do dve leti zapora. »Kmalu smo ustanovili partijsko celico, ki jo je vodil Jaka Butara. Sestanke smo imeli enkrat tedensko in na njih v glavnem študirali literaturo kot je bil Rdeči prapor, Književnost, nato Ljudska pravica itd. Pravzaprav smo pozno v noč debatirali o člankih in knjigah, ki smo jih predhodno prebrali, živo pa smo se zanimali tudi za dogodke v Rusiji in za uspehe ruskih delavcev. Naše debate so se odvijale tudi po nedeljski maši pred cerkvijo, da ne bi Potrebovali so jih tudi kasneje in tako sem ostal v Tobačnitovar^ Tu sem začel delati s Francem Čemetom, Tinetom Bulcem in Jožet Porento. Toda kar osemnajst mesecev sem bil samo kandidat za spre | jem v KPS. Takrat so bili drugačni časi. Saj sem kot kandidat dobiv3 številne naloge, ki sem jih moral izvršiti. To je bil pravi preizkus. Le 1939 me je v KPS sprejel Lojze Ocepek. Seznanjali smo se z literatu1 o nevarnosti vojne, fašizma in še mnoge druge knjige. Naša organih | cija v Tobačni tovarni je bila rdeča, na njenem čelu pa je bil Lesko Luka. Štela pa je sedemindvajset članov. Tomc France in Jože r j renta sta bila med aktivnejšimi, slednji pa se je udeležil pokrajin5 . konference v Tacnu, kjer je bil tudi tovariš Tito. Zanimivo je to’ .. . smo imeli naše politične ure na straniščih,kajti čeprav smo izdelovaH cigarete,le-teh v delovnem času na delovnem mestu nismo smeli ka ^ j ti,« je povedal Ignac Kavčič. .,jstem času so med članstvom krožile tudi okrožnice z aktualno 9 itično vsebino in so bile zelo priljubljene in brane. Morda za zani-IVost> kako radi so posegali po tovrstni literaturi delavci,naj opišem sam dogodek. K nam je zahajal nek vajenec, ki je v prostem času v viru Svobode igral na trobento, katero smo mu pri nas doma tudi «1. Nekega dne mi reče: »Že nekaj tednov se mučim in potim ob e 'fanju Kapitala, pa moram povedati, da skoraj nič ne razumem.« ^°ria bral ga bom toliko časa^da ga bom razumel!« S tem sem hotela 9 ariti, da je za poglobljen študij komunista potrebno veliko tajnosti in potrpljenja.« Komunisti Tobačne tovarne so podobno kot drugod ves čas z^lf ! pomoč že v prvih dneh vojne,tobačne izdelke pa so našim partizanu in ilegalcem ves čas NOB skorajda redno dobavl jali. Budno so sPr<:I1j£, Ijali dogodke v Španiji, razvoj socializma v Rusiji... Tovariš NaC^rt. tudi v času NOB deloval v Ljubljani kot aktivist OF, bil večkrat P ganjan, zaprt in interniran. »Kar je Partija rekla« OHRANITI IN DOKUMENTIRATI SPOMINE Pobude občinskega komiteja o ohranjevanju in dokumentiranju spominov, delovanju KPS na območju naše občine, so na tem razgovoru naletele na ugoden odmev in razumevanje. Žal tudi sedaj ugotavljamo, da skoraj ne razpolagamo z zbranim gradivom o delovanju KPS oziroma predvojnih komunistov. Tovariši — predvojni komunisti se bodo radi, kot so sami dejali, odzvali pogovorom in pisanju za pripravo tovrstnega gradiva. Stanislava Japelj nam je o sprejemu v KPS in prvih začetkih nje^( Stanislava Japelj nam je o sprejemu v isra m prvin zaceiKin delovanja kot članice KPS povedala naslednje: »Posebne idc0 . politične vzgoje pred samim sprejemom nisem imela. Najbrž so vl^flj| da se precej zanimam za te stvari in tako mi je živo v spominu sprejem decembra meseca leta 1939,ko me je v nekem salonu v ČEBINE 1937 . ^stanovni kongres KP Slovenije je bil 17. aprila 1937 ebinah nad Zagorjem. Kongres je potekal v času, ko je pričel naraščajoči val impe-alističnega fašizma neposredno ogrožati mir v svetu, zlasti pa e neodvisnost mnogih evropskih narodov, med njimi tudi slovenskega in vseh jugoslovanskih. Domača buržoazija — tako ®venska kot jugoslovanska — se je ta čas že pripravljala, kako ° služila novim gospodarjem, ki bodo zavladali svetu. Hkrati sili*6 k.0**zaos,ri,i leror, ne samo proti partiji, ampak tudi proti eherni akciji, ki je nameravala organizirati obrambo sloven-v^a naroda pred naraščajočim pritiskom. Tako so si hoteli ^ ovi slovenske buržoazije že vnaprej zagotoviti naklonjenost „ n*ene razredne in lastniške interese. Na ustanovnem kon-•tonv ^ SPreie*‘ ,n*n'les, KP Slovenije in izvolili centralni nii^*>rave na ustanovni kongres Komunistične partije Slovele vodil Edvard Kardelj. ziji sprejel v KPS tovariš Dolinšek. Na sestanke smo hodili neka .|lSD Ižansko cesto. Ti sestanki so bili pravzaprav predavanja.na kute11 f govorili tudi Aleš Bebler, Miha Marinko, Franc Lesko šek. TaiU' |j se pravzaprav vzgajali, izobraževali in nemalokrat smo ou ^ Težj domov pozno po polnoči. Skupaj s svojimi sodelavkami smo v bačni tovarni zbirali pomoč, ta je bila organizirana in tako poma8' ( prvih dneh vojne. Natančno se spomnim moje prve aretacije, bilo) a pot?! vzbujali pretiranega suma, kasneje pa še v društvih kot je bilo društvo kmečkih fantov in deklet (ki je bilo legalno) in predvsem popularizirali uspehe v Rusiji, stresali lepake in kot mladi fantje izvedli nič koliko domiselnih akcij. Ves čas smo to miselnost prenašali na druge mlade ljudi prek pevskih zborov, Sokola in tako naprej. Smatrali smo. da govorimo resnico in da kdor je pošten, jo sprejema in osvaja.« Su: Zanimiva je bila ta oživitev spominov Antona Šušteršiča. Moja življenjska smer - KPS » »Izteka se enajsto leto, odkar sem član Zveze komunistov. Torej izteka se prav toliko let aktivnega političnega dela v ZK. V delovno prganizacijo sem prišel kot nekvalificiran delavec, s trdim delom sem pridobil kvalifikacijo. Deloval sem v samoupravnih organih, v organih Tej svoji življenjski smeri je tako kot mnogi komunisti posvetil delo in ga še danes kot aktivni družbenopolitični delavec nesebično razdaja Franc Remškar. Že v mladih letih se je nič koliko noči in prostega časa ukvarjal s vprašanjem, kam pravzaprav človeštvo plove, ali res človek ne more priti do lastne svobode in odločanja. Odgovor na to vprašanje si je pravzaprav povrnil kar sam z delom in akcijo v KPJ,katere član je postal leta 1926. Zanimiva je bila pripoved tovariša Franca o prvem delavskem gibanju na območju Ajdovščine, kjer sc je kot skladiščnik leta 1921 zaposlil v tamkajšnji tekstilni predilnici. Tu je delalo 1400 delavcev, ki pa so bili slabo plačani, večkrat delali v slabih kot dobrih pogojih. »Ali res nič ne moremo, poskusimo ustanoviti vsaj sindikalno organizacijo, saj so naše zahteve in interesi enotni.« je dejal svojim sodelavcem tovariš Franc. In res, kmalu je bila ustanovljena osnovna organizacija sindikata, v katero so se delavci vključili in počasi se je torej pokazalo, da delavci le niso brez moči, potreben jim je nek motor, nejca vzpodbudni. Tako organizirani so se leja J9J3.S solidarnostno » V čem je potemtakem pomembnost ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije aprila 1937. leta? Kongres je bil v trenutku, ko je naraščajoči val imperialist nega fašizma pričel neposredno ogrožati mir v svetu, zlasti r neodvisnost mnogih evropskih narodov, med njimi tudi slov* ^ skega in vseh jugoslovanskih. Kongres je zrelo in realistih ocenil to situacijo in z dramatičnim poudarkom opozoril si°^.^ ski narod na smrtno nevarnost, ki mu grozi pred naraščajoč1 fašističnim pritiskom. Obenem je s svojo javnostjo in odkritost ' pokazal na edina možna pota in sredstva boja proti tej nevaft sli. Še posebej pa je kongres naglasil veliko zgodovinsko odg varnost slovenskega delavskega razreda za usodo lastne% naroda in s tem tudi za usodo njegovih razrednih interesov revolucionarnih socialističnih smotrov. Klerikalni liber0 * aneg0 vrhovi slovenske reakcionarne buržoazije in z njo povezi malomeščanstva so bili nesposobni in zaradi strahu pred skimi množicami tudi niso hoteli organizirati resničnega n‘,cl milnega odpora proti naraščajočemu pritisku fašističnega rializma. To nalogo je lahko uresničil samo delavski razred^ čelu s svojo revolucionarno avantgardo, Zato jo je ^orrV stična partija Slovenije s svojimi kongresnimi sklepi tudi P vzela.« (Odlomek iz referata Edvarda Kardelja na svečani seji C 15. aprila 1967) K/** rien. v™'in ysestranskega zanimanja kar ni mogel prikriti nobe-^tnunis)3 a"^a 'n razrni5ljanja o tem in onem, o sami vlogi Zveze jih ob spr')V>l' sestanklh osnovnih organizacij včasih in danes, o pogo-Ve*— eJernanju v članstvo in še o marsičem je tekla beseda pozno v več er. k'* sprejet^ se ^clrnled mlade ali med stare komuniste, saj sem ^ot ailad r v^asu NOB. Izhajam torej iz medvojne generacije. nanesla o g0* Sena P°s*u^al kadar je bila prilika in kadar je beseda nekaj2an: omunistični partiji. To sc mi je zdelo nekaj posebnega, ^‘^ijučil par-6*3 ^ Prvem *etl1 okupacije sem bil sprejet v SKOJ in sc ^arca |eta .'I'lz‘lnorn- Živo sc spominjam dneva oziroma večera ‘ POr»zvX: ko Seni hil \i IfDC rv^vl/ltiorto irtiU ^arej |e(;) |'l[',*anorn- Živo sc spominjam dneva oziroma večera mej i,’ Sem k'* ^Prejet v KPS. Približno ob poldvanajstih Pravim. San Z UC*'*.^'**co Oorkšič in mi reke^naj vstanem in se pri-Pe*ial k skup Sem s' *c kaJ nckl sem storil. Potem me je ‘anstvo in retr , * 80 komunisti na sestanku. Sprejelim*' v i.*a,6isli|__j.a l' a me sedaj čaka težka pot. Jiam pri sebi sem: anstvo in reK.. , 1 01,1 80 komunisti na sestanku. Sprejeli so me v i Zamis|j|_ka. ‘‘106 sedaj čaka težka pot.Jiam pri sebi sem se zopet S Partizani v o ^avzaPrav je lahko še težjega od tegi^kar sem doživljal 'z°braževa ■ S *em pa se je začelo tudi intenzivno politično kn nje, izpoln^0 , mun's, sem vedno, lahko rečem vse dosedanje k tiroma "£val naloge oziroma obveznosti, ki mi jih je nalagala 0,Triteja Alojz nZ*i aimun's,ov « Namestnik sekretarja občinskega azgovor. ° ni‘-ar ie ,ako s tem svojim prispevkom obogatil *9ledj družSSak0r danei vlečejo ^hetii skupnosti v svobodni, samoupravni socialistični anskih koftiUnj ,C C e^’ P°kuda, delo in krvavi davek jugo* °v, tako da naše življenje lahko poteka dostojah- nosti^ij^mTo11!!!'^.7 niih°VtiŽiVlienie °Staia n,°Zaik nePozabnih Preizkušenj, grenkih trenutkov in iskrenega tovarištva, doživetih v preda stveno in tvorno. Pred članstvom ZK tudi danes stojijo zahtevne in odrekanj polne naloge na vseh področjih, od razvoja gospodarstva do socialistično usmerjenega šolstva, urejenega zdravstva, socialnega varstva — do ohranitve miru. Vendar komunisti v tem obdobju nismo »podvrženi« strahu in trepetu, grožnjam, zatiranju. Naše skupne akcije zato potekajo in se odvijajo na drugačen način, mirnejše in ne tako »sunkovito«. »Mogoče smo prav zato včasih premalo kritični in samokritični,mogoče se prav zaradi tega včasih ne zavedamo popolnoma, da je Zveza komunistov resnična zveza vseh članov in si tako po nepotrebnem nemalokrat prelagamo naloge in je morda zato naša akcija včasih premalo utečena. Vsak komunist mora z idejnopolitičnim usposabljanjem ustvariti sam pri sebi takšen oseben odnos do ZK in njenega programa, da bo lahko kos vsaki preizkušnji, akciji. Ne smemo pozabiti, nasprotno, delež in izkušnje predvojnih komunistov moramo ceniti, ohranjevati in upoštevati. Zavedati se moramo, da dolgoletne izkušnje obogatijo komunista,« je ob zaključku tega razgovora dejal sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana Vič-Rudnik Darko Perovšek. JANJA DOM1TROV1Č »Komunistična partija je bila zmeraj nosilka ideje humanističnega in revolucionarnega proletarskega internacionalizma kakor tudi ideje prijateljstva, ideje o revolucionarnem bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in delavskega razreda Jugoslavije v boju za družbeni napredek, socializem, demokracijo in svobodo ter enakopravnost narodov Jugoslavije. Prav to je bil duh ustanovnega kongresa, ki ga je posebej poudaril s tem, da je kot moto svojega manifesta zapisal Prešernove stihe v predcen-zurni varianti: Žive naj vsi narodi, ki dan dočakat hrepene, da koder sonce hodi, ne bo pod njim sužnje glave.« (Odlomek iz referata Edvarda Kardelja na svečani seji CK ZKS 15. aprila 1967) Starejši in mlajši komunisti, to so vedno srečanja, ki ne tonejo v pozabo, ampak rojevajo '■—'---' ' nova spoznanja < t 4 \ s s v S PREGLED PROSLAV. IN PRIREDITEV ^ v okviru praznovanja občinskega praznika občine Ljubljana Vič-Rudnikr 40-letnice ustanovnega kongresa KPSr 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ( 1. maja, dneva mladosti in 85. rojstnega dne tovariša Tita _.14. maj Tekmovanje v prvi pomoči v Domu srednjih šol — sode- lujejo štabi za civilno zaščito iz KS in delovnih organizacij, mladina in mladi člani RK: prireja OO RKS Ljubljana Vič-Rudnik skupno z občinskim štabom za CZ od 16. do 21. maja Teden športa za osnovne in srednje šole: organizira TKS Ljubljana Vič-Rudnik Tekmovanje gasilcev — pionirjev: prireja občinska gasilska zveza Slavnostne seje osnovnih organizacij ZK na temo 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, občinskega praznika ob dnevu ustanovitve OF, 1. maja, dneva mladosti in 85. rojstnega dne tovariša Tita Slavnostna seja občinske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik — slavnostni sprejem v ZK in razstava na to temo v avli zgradbe skupščine občine Potujoča likovna razstava na temo letošnjih jubilejev KPS in KPJ PRIČAKAJMO ŠTAFETO MLADOSTI Štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti, bomo letos sprejeli v naši občini 19. aprila ob 16. uri pri vasi Breg na meji z občino Vrhnika. Mladinke, mladinci, pionirji in drugi, bodo nosili štafetno palico s pozdravi in čestitkami tovarišu Titu ob njegovi 85. letnici čez Podpeč, Jezero, Ig do Škofljice, kjer bo predana mladini grosupeljske občine. Osrednja prireditev ob sprejemu štafete bo v Podpeči, kjer bodo štafeto sprejeli s pesmijo in priložnostnim kulturnim programom, nad 40 mladih iz osnovne šole Preserje in iz krajevne skupnosti pa bo sprejetih v ZSMS. Kljub kratkemu času, ki nam je na razpolago za nošenje štafete — vsega skupaj le 40 minut — bo za mlade iz krajev ob trasi sprejem štafete mladosti velik dogodek, na katerega se že sedaj intenzivno pripravljajo. —mg— 18. maj od 1. marca do 25. maja do 25. maja v maju V letošnjem letu bomo združevali praznovanja 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, občinskega praznika ob dnevu ustanovitve OF, 1. maja, dneva mladosti in 85. rojstnega dne tovariša Tita. Vse prireditve in proslave bodo več ali manj posvečene temu jubilejnemu letu, odvijale pa se bodo na krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, šolah ter na ravni občine. od 19, marca do Srečanja gledaliških skupin: odvijala se bodo po kultur-23. aprila (vsako nih domovih; prireja jih občinska ZKPO soboto in nedeljo) 26. marec Športno tekmovanje v streljanju, šahu in kegljanju: organizira OO ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik 26. marec Tekmovanje osnovnih šol v atletiki: organizira TKS Ljub- ljana Vič-Rudnik (<* ^ Udeležence letošnje občinske proslave v Rožni dolini naj spomnimo, da bodo lahko kupili spominske skodelice. v______________________________________________________________________ ------------------------------------------------------- -N NAGRADE Ob občinskem prazniku bo tudi letos občinska skupščina podelila nagrade in priznanja za posamezne uspehe na področju gospodarstva, samoupravljanja, kulture in telesne kulture in drugih družbenih dejavnosti. Za razliko od prejšnjih let bodo letos poleg priznanj in denarnih nagrad do 10.000 dinarjev podeljevali tudi nagrade v obliki umetniških del trajne vrednosti. v_________________________________________________________________y 25. maj Sprejem pionirjev v ZSMS — osrednja prireditev bo v kino dvorani Vič: organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik Osrednja telesno kulturna prireditev ob dnevu mladosti in 85. letnici rojstva maršala Tita: organizira TKS Ljubljana Vič-Rudnik ŠPORTNO TEKMOVANJE ZRVS V POČASTITEV J OBČINSKEGA PRAZNIKA V soboto, dne 26. marca 1977 je občinski odbor ZRVS organiziral že 6. tradicionalno tekmovanje v počastitev občinskega praznika. V letošnjem letu je bilo poleg tradicionalnega tekmovanja v streljanju še tekmovanje v kegljanju in šahu, vseh udeležencev pa je bilo 210. Skupaj se je udeležilo: Streljanje: 19 šestčlanskih ekip (13 ZRVS in 6 DPO) Kegljanje: 18 štiričlanskih ekip (12 ZRVS in 6 DPO) Šah: 8 tričlanskih ekip (7 ZRVS in 1 DPO) V streljanju so udeleženci tekmovali iz treh vrst orožij in to: vojaške polavtomatske puške, brzostrelke in pištole. 28. marec 31. marec in 1. april 2. april 4. april 8, in 9. april od 8. do 11. aprila od 10. do 18. aprila 11. april 17. april 19. april 19. in 20. april 21. april 21. april Tekmovanje v šahu za pokal maršala Tita: organizira TKS Ljubljana Vič-Rudnik Svečana razglasitev napredovanja v višji čin — sklic 400 nižjih oficirjev: prireja OO ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik Tekmovanje osnovnih šol v košarki: organizira TKS Ljubljana Vič-Rudnik Manifestacija na temo SLO, ki jo prireja OO RKS Ljubljana Vič-Rudnik Delovno srečanje med občinskimi odbori ZRVS: Zagreb — Trešnjevka, Beograd — Čukovica, Skopje — III. rajon, Novo Sarajevo Šampionat znanja na temo »Tito, revolucija, mir« — organizira občinska ZPM Štafeta mladosti (lokalna): organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik Tekmovanje v malem nogometu, ki ga prireja TKS Ljubljana Vič-Rudnik Prežihovina — udeležba mladinske pohodne enote, brigadirjev, predstavnikov družbenih organizacij in društev ter drugih — na Preškem vrhu ob odkritju spomenika: organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik Štafeta mladosti — osrednja prireditev v Podpeči: organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik Srečanje mladih pevcev pod naslovom »Tito, revolucija, mir«, ki bo v festivalni dvorani: organizira občinska ZKPO Otvoritev partizanske ilegalne tiskarne »Podmornica« Sprejem za borce — nosilce partizanske spomenice 1941: organizirajo skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in družbenopolitične organizacije naše občine -------------------------------------— \ KULTURNI PROGRAM NA OSREDNJI PROSLAVI V ROŽNI DOLINI REŽISER: BOJAN MARTINEC SCENARIJ: SERGEJ VOŠNJAK in JOŽE HUDEČEK Sodelujejo: KULTURNI DELAVCI KS ROŽNA DOLINA, ČLANI KULTURNO UMETNIŠKIH DRUŠTEV ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Igra: GODBA MILICE Združenim pevskim zborom dirigira: prof. CVETKO BUDKOVIČ s.______________________________________________________J 23 april Kulturni miting gledaliških skupin v Notranjih goricah v počastitev 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 85. rojstnega dne tovariša Tita, občinskega praznika: prireja občinska ZKPO 23. april predvidoma 25. aprila 25. april od 25.do 27.aprila okvirno tik pred ali I tik po 27. aprilu 27. april Množično tekmovanje v krosu: organizira TKS Ljubljana Vič-Rudnik Svečan sprejem za predsednike KK SZDL: organizira OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Množično tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki ga organizira TKS Ljubljana Vič-Rudnik Obisk bližnjih spomenikov: sodelujejo pionirski odredi — okrog 6000 pionirjev — prireja občinska ZPM Svečana seja občinskega sveta ZSS — podelitev srebrnega znaka sindikata Slovenije: prireja občinski svet ZSS Ljubljana Vič-Rudnik Občinski praznik — osrednja proslava v Rožni dolini, kresovanje na sam predvečer — med drugim udeležba vseh mladih in organiziran prihod vseh mladinskih po- • hodnih enot od 27. do 30. apnla Pohod mladinske pohodne enote po poteh borb in zmag: organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik konec aprila Srečanje mladih literatov in recitatorjev — skupno s Pio- nirskim domom v festivalni dvorani konec aprila ali Srečanje lutkarskih skupin v začetku maja 30. april in 1. maj Kresovanje na Rožniku, ki se bo tako kot vsako leto nadaljevalo še naslednji dan s tradicionalnim srečanjem delovnih ljudi našega mesta: organizirajo skupno občinski svet ZSS Šiška, Center, Vič-Rudnik; rajanje mladine ob praznovanju 1. maja, ki ga prireja OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik .»d 4. do 14. maja Kurirčkova pošta, ki bo potekala po območju naše občine: organizira občinska ZPM J. maj Pohod ob žici okupirane Ljubljane: organizira TKS Ljubljana Vič-Rudnik in občinska ZPM, ki bo sodelovala na tem pohodu s pionirskimi odredi maj Pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki ga prireja OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik 11. maj Tekmovanje v odbojki in košarki, ki ga prireja TKS Ljubljana Vič-Rudnik yd 14. do 21. maja MAK teden in Srečanje mladih delavcev: organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik KRAJEVNI PRAZNIKI Ob tej priliki vas seznanjamo tudi o datumih krajevnih praznikov naše občine, ki se bodo odvijali v mesecu aprilu in maju, to je v času letošnjih osrednjih proslav! GOLO-ZAPOTOK 19. marec MILAN CESNIK 27. april VIČ 27. april DOBROVA 7. maj LAVRICA 8. maj POLHOV GRADEC 12. maj ŠKOFLJICA 16- maj IG 17. maj PODPEČ-PRESERJE 18- maj KRIM-RUDNIK 21. maj V________________________________________________^ Doseženi rezultati v streljanju: 1. OO ZRVS Trnovo — 262 krogov 2. OO ZRVS Krim-Rudnik — 248 krogov 3. OO ZRVS Horjul — 244 krogov itd. Kegljanje: 1. OO ZRVS Brdo-Vrhovci — 1509 kegljev 2. OO ZRVS Vič-Kozarje — 1507 kegljev 3. OO ZRVS Horjul — 1494 kegljev itd. Od občinskih družbenopolitičnih organizacij je 1. mesto zasedla ekipa občinskega sveta ZSS s 1647 keglji, 2. mesto ekipa občinske konference ZSMS s 1602 keglji in 3. mesto ekipa občinske skupščine s 1454 keglji. Šah: 1. OO ZRVS Kozarje 2. OO ZRVS Škofljica 3. OO ZRVS Trnovo itd. Na koncu odigranega turnirja med ekipami se je šahistom pridružil še naš znani šahist Parma Bruno, ki je tudi naš član ZRVS in je odigral simultanko na 11 ploščah. Rezultat igre pa je bil 10 dobljenih in 1 nerešena partija. IZOBESIMO ZASTAVE! Le nekaj dni nas loči od praznovanja občinskega praznika 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte ter mednarodnega praznika dela 1. maja. Vsem tem sloves nostim pa smo vsi skupaj dolžni dati še posebno pozornost s tem, da okrasimo svoje okolje in da izobesimo zastave. Prav slednje je dolžnost nas vseh, zato vas bomo v teh vrsticah seznanili z odlokom Mestnega sveta Ljubljane z dne 4. junija 1968, ki nas tudi sedaj polno obvezuje. Omenjeni odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi in načinu izobešanja zastav v Ljubljani zavezuje vse delovne in druge organizacije, stanovanjska podjetja, lastnike oziroma upravitelje zgradb in hišnike na območju Ljubljane, da so dolžni skrbeti, da na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih prilikah pa tudi na splošen poziv pristojnega organa izobesijo državne in republiške zastave na poslovnih in stanovanjskih stavbah. Zastave je treba izobesiti na predvečer pred praznikom, odstraniti pa najpozneje v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi česar so bile izobešene. Delovna ali druga organizacija oziroma stanovanjsko podjetje se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din, če ne poskrbi, da so ob zgoraj navedenih praznikih in posebnih prilikah izobešene državne in republiške zastave. Prav tako so z denarno kaznijo do 100 dinarjev kaznovani posamezniki. -------------------------------------------------------------------- Poleg izobešanja zastav ob letošnjih jubilejnih proslavah in prireditvah poskrbimo tudi za primemo ureditev okolice, čist in lep videz zelenic in dragih nasadov, odstranitev kakršnihkoli odpadkov. __________________________________________________________________J posebnih avtobusov na bomo letos praznovali VOZNI RED dan občinskega praznika 27. aprila, katerega v Rožni dolini. št. avtobusov čas odhoda začetna postaja SMER VOŽNJE 1 8.15, 9.15 Polhov Gradec Dvor — Dobrova — Rožna dolina 1 8.15, 9.15 Horjul Zaklanec — Dobrova — Rožna dolina 1 9.00 Dobrova Rožna dolina 1 8.00, 9.00 Preserje Podpeč — N. gorice — V. gorice — Brezovica — Rožna dolina 1 8.00 Rakitna Kozarje—Rožna dolina 1 8.30 Tomišclj Iška vas — Ig — Ljubljana 1 8.00 Knej Rob — Zapotok — Golo — Ig — Ljubljana — Rožna dolina 1 8.00 Karlovica Slevica — V elike Lašče — Turjak — Škofljica — Rožna dolina 1 8.00 Velike Lašče Turjak — Škofljica — Ljubljana — Rožna dolina 1 8.00, 8.45, 9J0 Škofljica Rožna dolina Povratek ob 13. uri NA GOLEM VAJA ZA KRAJEVNI PRAZNIK Sovražnikovi oddelki so se ob 15.30 pričeli pomikati iz smeri Velikih Lašč*11 Kureščka proti vasi Golo. Hitro so prodrli v vas in pričeli požigati. V tem tf® nutku je stopila v akcijo gasilska enota. Iz. štaba civilne zaščite za krajevfl skupnost Golo—Zapotok, ki je bil nameščen v gasilskem domu na Golem, hitro prihajala povelja. Tri trojke iz enote za prvo pomoč so hitele reševa ranjence. Pol ure kasneje je bil ogenj pogašen, ranjenci preskrbljeni. Tako) potekala vaja mladinske pohodne enote Šercerjevega bataljona in enot civih'* zaščite Golo—Zapotok, v soboto 19. marca. Na ta dan pred 35 leti so v pobočja pod Kurcščkom prilezli Itali jani. Zagor^.e so vasi Golo, Skrilje, Zapotok, Visoko, Rogatec, Selnik.plameni so zajeli kočo pod Kureščkom. Prebivalci Golega so sc odločili, da bodo letos Pr0sla,e. krajevni praznik nekoliko drugače kot običajno. Vaje civilne zaščite se je u . ^ ležilo prek sto občanov, med njimi je bilo kar 60 mladincev, ki so vključ®11 pohodno enoto Šercerjevega bataljona. Vajo so ocenili kot zelo uspešno. S harmoniko na čelu, s pesmijo na ustih so mladi prikorakali pred go®* dom na Golem, kjer je komandant podal raport predsedniku krajevne skupn sti Alojziju Kraljiču. Potem pa v vrsto za pravi vojaški pasulj. Po obilnih pof jah fižola so mladi pričeli z rajan jem, v svoj krog so pritegnili tudi starejše rajanje je bilo tako prisrčno in veselo, kakor v prvih dneh svobode pred 32 le ' Zvečer so na proslavi nastopili Rajko Koritnik in Zlata Ognjanovič, ki ju ic na klavirju spremljal pianist Andrej Jarc. Krajani pa niso čakali le na sode vanje od zunaj. Zavihali so rokave in pokazali,kaj znajo. Tako so se m*a<:li# Skrilj predstavili občinstvu z enodejanko Podlaga zakonske sreče, ki je P°‘ velika priznanja med gledalci. Moški pevski zbot; v katerem so pevci iz škriU Golega, je zapel tri pesmi, mladi pa so pripravili tudi nekaj recitacij. Na vaji in proslavi so bili med drugim prisotni tudi predsednik sltUP^. občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, nekdanji komandant Šercerjev® ^ gade Bojan Polak-Stenka delegaciji Šercerjeve in 10. ljubljanske brig1' . predstavniki občinskih odborov ZZB NOV in ZRVS ter drugih družbenop ličnih organizacij v občini, prišlo pa je tudi 6 miličnikov kadetov — deleg® šole Sekretariata za notranje zadeve za miličnike kadete iz Tacna, ki j® pomagala graditi vodovod na Golem. »reč'4 MEDVOJNI AKTIV OSVOBODILNE FRONTE ŠE VEDNO V SREDIŠČU DOGAJANJ Medvojni aktiv Osvobodilne fronte deluje v okviru občinske konference Socialistične zveze. Njegovo delovanje je poleg mestnega območja orientirano še dolomit-sko-notranjskemu in krimsko dolenjskemu področju. V ta obseg je torej zajeta celotna sedanja občina. Sam medvojni aktiv ima pravzaprav trajen program dela, ki vsebuje v prvi vrsti naslednje naloge: evidentiranje vseh medvojnih političnih delavcev sedanjega področja v občini, skrb za socialno-zdravstveno stanje svojih članov, zbiranje zgodovinskega gradiva, sodelovanje s komisijo za razvijanje revolucionarnih tradicij, vzpodbujanje in opozarjanje svojih članov na politično aktivnost. Nekaj več o nalogah in prizadevanjih članov medvojnega aktiva OF pa je za naše glasilo povedal njegov predsednik Anton Cernivec-Tomič. »Naj spregovorim najprej o skrbi za naše članstvo, sako leto obiščemo naše starejše člane in jih ob tovrstnih Priložnostih kot so občinski praznik, prvi maj, dan žena, o Pomembnejših jubilejih tudi simbolično obdarimo. ake vrste akcijo pripravljamo v tem letu v mesecu maju 0 jubilejih 40-letnice ustanovitve KPS in rojstnega dne maršala Tita. Pri ugotavljanju zdravstvenega stanja in Rudnih problemov tesno sodelujemo z organizacijo H NOV in predlagamo konkretne rešitve za posamezne člane. Zavzeti se je treba namreč zato, da vse pro-eme, ki tarejo preživele borce, aktiviste OF in se do aj v zadostni meri niso reševali, da te pravice, ki izvijajo iz ustavnih določil uveljavimo in rešujemo v korist Pravičencev dosledno in pošteno. Dokumentirano zgodovinsko gradivo — ooprecenljiva vrednost Naše delo je tudi zbiranje zgodovinskega gradiva, ki je unientirano na osnovi pismenih in ustnih izjav posa-ezmkov. Poleg tega zbiramo tudi fotografije, okupator-: e£*okumente ali poročila, nakazujemo vire za dopolni-zgodovinskega gradiva in pri svojem delu tesno sode-“jerno z zgodovinsko komisijo ZZB NOV. ekoče spremljamo tudi leposlovno in dokumentarno naše nOSt 03 lerno NOB. Tu pa moram omeniti, da se e članstvo nemalokrat pritožuje nad načinom opiso-Ja zgodovinskih dogodkov, kajti smatrajo, da so neka-izjave posmeznikov netočne in da kot take zavajajo u ar,zacijo posameznih dogodkov v drugo smer. Zato tek Jlten° men'i°’ 113 86 vse izjave preverijo oziroma c preverjajo in postavijo na pravo mesto in prek b»ra medvojnih aktivistov OF in ZZB NOV odobrijo a objavo. Aktivni prispevek izgradnje AST rola Je^^čju Prena^anja 'n razvijanja tradicij NOB na . rodove aktivno sodelujemo pri izgradnji Aleje 'nov in tovarištva. Za popularizacijo te akcije smo nia «a*' ve^ člannkov za sredstva javnega obvešča-_ ' em v zvezi pripravljamo tudi vodič za pohode po ta, c Part*zanskih, ki bo transverzalno vezan na AST in NOlPHVeZOV‘d vse pomembnejše kraje, ki so bili v času tesno povezani z žico obdano Ljubljano. franstvo aktivno tudi na drugih področjih de| 0ram Poudariti, da naši člani v veliki meri aktivno živl -° ,u<*' na drugih področjih družbenopolitičnega tič k3 'n 50 v*djučeni v številne organe družbenopoli-int or8anizacij, občinske skupščine ter samoupravne sku reSneS'!uPnost' *cot seveda tudi v samo delo krajevnih jaj0 . os,'b. Pri svojem družbenopolitičnem delu opozar-pr , !n s'tušajo aktivno prispevati k razreševanju vrste kov Crr,ov’ Nemalo pripomb izražajo ob podelitvah txlli-■!' In Pr'znanj, ob nepravilni kadrovski politiki, kme- 'ijskih razvojnih načrtih. dvoma smo vsi Unči. naj si bo v težkih ilegalnih ZngčjJ a 1 v Partizanih dobili pravzaprav neko svojstveno Parti? i° fiziognomijo. Vse izkušnje ilegalnega in lahko t t^a živlienia so nas tudi preoblikovale, če uian ji; .k' re^em- Zato smo zelo občutljivi na vse naj-kj pr rivice’ nepravilnosti, neiskrenosti in zlaganosti, Prinie^ h os,an*ce minule dobe in so v nekaterih nh še prisotne. USPEŠNOST AKCIJ potrjuje DOBRO organiziranost SOCIALISTIČNE ZVEZE 0 nalogah SZDL v letu 1977 smo se pogovarjali s predsednikom OK SZDL Francem Soc. ■ Malovrhom 'tejša družbemm,uv^dcl°Vnet!a *judstva kot najmnožič-CVnem življenj?, ‘,li1na .or8anizacija postaja v vsakod-'la vseh družben ,SC, °^ organizirana frontna organiza-^lj Prisotna takT in druibcnih «>• postaja vse .ll(Upn,>s'i. krajcvnihVsk?mCl,n'h Cclicah na*c družbene ^Jah in deli!? 1UpnoMlh aktivno udeležena v j, Z,Cka'a se dve le? .7hCn0p0li,iC'nih "kuP"u'sti. in ?aPodlagi ustavn !??i0!aLnja ,C "tSanizaeije, .nikar se nos oU*0m- ° 'em kik C konstituirala v skladu s pravili Dre .Socia|i*tičneTv, , na.,C Vloga P°men ‘er aktiv-M . ^dniltom 0b C ! na!>l ob8'ini, smo se pogovarjali s k!,kOVRH0M konference FRANCEM gostih, K digrava Socialistična zveza v krajevnih POmerni:nanCSr,h PreVKma ‘a organizacija dinatorja dela in aktivnosti in tako je z enotnim pristopom v KS pri reševanju razvojnih problemov zagotovljena učinkovitejša in hitrejša akcija. Ob tako organizirani Socialistični zvezi pa se v krajevnih skupnostih v delo vključuje vedno širši krog občanov. S tem hočem poudariti organiziranost vaških skupnosti v podeželskih KS, ki so se, čeprav še niso povsod zaživele, pokazale kot pomembna in aktivna oblika delovanja občanov. V mestnih krajevnih skupnostih pa pravzaprav predstavljajo neposrednejši stik z občani hišni sveti, ki smo jih v preteklosti na novo organizirali in ki jih bo potrebno še bolj akcijsko okrepiti. Prav sedaj, ko obiskujemo krajevne skupnosti in se srečujemo s posebnostmi njihove razvojne problematike, ugotavljamo, da so v KS potrebna nekakšna jedra delovanja, ki naj bi v vsakem trenutku bila sposobna organizirati krajane za akcije^pa naj gre za reševanje vprašanj ljudskega odpora, ekonomskega razvoja, skrbi za socialno varnost krajana itd.« V lanskem letu smo izpeljali vrsto družbenih akcij, pri katerih je nosila Socialistična zveza nedvomno precejšnjo odgovornost? »Tako je. Uspešnost teh akcij, naj jih naštejem — pomoč Posočju, vpis posojila za ceste, referendum za drugi samoprispevek in vrsta javnih razprav, so pravzaprav potrdile trdnost naše organiziranosti in »sposobnosti« vključevanja širokih krogov krajanov v skupna prizadevanja za naš skupni nadaljnji razvoj.« Kako pa zagotavlja uspešnost akcij organiziranost Socialistične zveze v sami družbenopolitični skupnosti, se pravi na ravni občine? »V občini sami se Socialistična zveza s številnimi sveti in odbori poleg osrednjih organov konference organizacijsko dograjuje v skladu s pravili in statutom kot ob reševanju specifičnih porajajočih se družbenih odnosov, ki »prihajajo« pred samo SZDL. Danes na ravni občine predstavlja ta družbenopolitična organizacija tisto, kar smo v svoja pravila zapisali — enotna fronta organiziranih družbenopolitičnih in družbenih sil, kar se seveda odraža tudi skozi delovanje vseh organov občinske konference. Tako organizirani pa seveda lahko uspešno sodelujemo in tudi usklajujemo delo z Mestno konferenco SZDL in tako enotno pristopamo k reševanju skupnih nalog.« Priprave na volitve — odgovorna naloga Katere pa so naloge, ki bodo za Socialistično zvezo v tem letu najzahtevnejše? »Najzahtevnejša in tudi po obsegu največja naloga, ki v tekočem letu stoji pred vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in še posebej v prvi vrsti pred SZDL bodo vsekakor priprave na volitve v letu 1978 oziroma sama predvolilna aktivnost. S slednjo je mišljena predvsem izdelava analize in ocena delovanja delegatskega sistema skozi triletno delovanje. Pri tem moramo izhajati iz konkretnih ugotovitev delovanja tako posameznih delegacij in konferenc delegacij za družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, kot tudi delovanja delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in krajevnih konferencah SZDL. Od te ocene pričakujemo, da bomo v prihodnosti odpravili pomanjkljivosti, na katere nas delegati in delegacije kot tudi ostali opozarjajo, utemeljene predloge pa bomo posredovali v eventualno dopolnitev oziroma spremembo volilnega zakona. Delegatski sistem, ki je že pokazal vrsto izredno primernih oblik delovanja, se mora v bodoče dograjevati tako, da bo še učinkovitejše opravljal preko delegatov vlogo in interes vse naše družbe.« Ali se bu v tem letu že pričelo evidentiranje možnih kandidatov? »Evidentiranje v tem letu oziroma vteh prvih fazah ima za namen, da skušamo v posameznih krajevnih skupnostih zbrati čimširši krog družbenopolitičnih delavcev, predvsem mlajših, katere bi skušali sistematično vključevati v delovanje delegacij družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti kot tudi v delovanje Socialistične zveze, ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Ob tem pa bi seveda dali vsem, ki so v tem obdobju v delegatskem sistemu učinkovito delovali, ponovno možnost kandidiranja še za eno mandatno obdobje. S tem bi izkušnje prenašali naprej, pa tudi samo delovanje bi lahko potekalo bolj usklajeno. V krajevnih skupnostih evidentirajo vse družbenopolitične organizacije, izbor pa bo opravila krajevna konferenca SZDL.« Na katerih področjih bo še steklo delo Socialistične zveze? »Kot frontna organizacija spremljamo vse tekoče akcije in številne javne razprave,v katere se aktivno vključujemo. Naj omenim javne razprave o kmetijski politiki (stališča in sklepe je sprejela konferenca SZDL na marčevski seji) in novem zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki sta bili organizirani v okviru OK SZDL že v prvih mesecih tega leta, tvorno je delovanje sveta za spremljanje in razvijanje tradicij NOB in njegovih odborov, saj se precej nalog prenaša sedaj na Socialistično zvezo, spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu, razvojnih programih občine in mesta, stanovanjske problematike..JANJA DOMITROVIČ LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA VSAKOMUR PO ROBU Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in koordinacijski odbor za LO in DS pri občinski konferenci SZDL Vič-Rudnik sta organizirala 19. in 20. marca seminar za vse najodgovornejše predstavnike v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah za področje Ljudske obrambe in družbene samozaščite Bilo je 108 udeležencev, predvsem predsednikov svetov krajevnih skupnosti, krajevnih konferenc SZDL in tajnikov krajevnih skupnosti. Obravnavali so teme s področja družbene samozaščite, vprašanje varnostne ocene v SFRJ in Sloveniji, dejavnost družbenopolitičnih organizacij v občini in krajevnih skupnostih, s posebnim poudarkom na fonniranju enot narodne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Ob tej priliki smo se pogovarjali s predsednikom koordinacijskega odbora za LO in DS pri OK SZDL Milanom Buhom. Jožetom Sojerjem, predsednikom odbora za LO in DS v krajevni skupnosti Notranje gorice in Francetom Sveticcn\predsednikom sveta krajevne skupnosti Trnovo — Kakšne naloge so pred odborom za LO in DS pri OK SZDL Vič-Rudnik? »Koordinacijski odbor je izdelal obsežen program dela,« je dejal Milan Buh, »ki zajema predvsem organizacijo seminarjev, predavanj in pomoči krajevnim skupnostim in krajevnim konferencam SZDL pri uresničevanju oziroma podružbljanju zakona o LO in DS, skratka pomoč na podlagi obiskov in konkretnih nalog.« — Kakšna je ocena varnostnih razmer v vaši krajevni skupnosti, smo povprašali Jožeta Sojerja. »V krajevni skupnosti, ki šteje 1450 prebivalcev, imamo družbeno samozaščito, vsaj jx) oceni sveta KS in družbenopolitičnih organizacij, dokaj dobro organizirano. Imeli smo že vse potrebne seminarje za odgovornejše delavce, ki delajo v odboru za LO in DS, prav tako pa smo organizirali tudi pouk za celotno prebivalstvo krajevne skupnosti.« — Kakšne so naloge odbora za LO in DS v Notranjih goricah? »Naša krajevna skupnost je primestna oziroma vaška in ima v svojem sestavu dve vasi, oziroma več zaselkov in smo se zato morali ustrezno organizirati. Imamo več enot, ki so zadolžene za posamezne zaselke oziroma vasi. Predstavniki teh enot dejansko sestavljajo tudi naš štab za civilno zaščito in celotne ostale komisije v okviru krajevne skupnosti. Vsi odbori oziroma podkomisije v odboru za LO in DS v zaselkih so novi zakon o ljudski obrambi razumeli, ko smo jih z njim seznanili na predavanjih in nimamo problemov na tem področju.« — Kakšno pa je torej delo odbora v Trnovem? »Delo odbora na našem področju je precej razvejano in raznoliko. Zavedati se namreč moramo, da je naša krajevna skupnost sestavljena iz treh različnih področij,« je poudaril Franc Svetic. »Krakovo je staro področje, priključuje se mu Trnovo, kjer so ravno sedaj pričeli z veliko novogradnjo ter področje črne gradnje Rakova Jelša ter Barje, ki se razprostira vse do Vnanjih goric. Štejemo 9 do 10 tisoč prebivalcev, v doglednem času pa se bo ta številka še povečala. Vsak predel je specifičen in moramo zato imeti različne načine dela. Splošna varnost je po skupni ugotovitvi s postaje milice Vič in sveta krajevne skupnosti zadovoljiva. Kakšnih posebnih izgredov ali drugih opažanj na tem področju ni, vendars tem ne trdi mn da neprestana budnost ni potrebna. V teku imamo organizacijo štaba teritorialnih enot. Zato so potrebni ustrezni prostori, ki jih bomo morali tako opremiti, da bo orožje, ki ga bodo te enote dobile, varno pred nepoklicanimi, ki bi si ga radi na kakršenkoli način pridobili. Poleg tega, da smo na številnih sestankih poudarili pomen in potrebo po delu na področju družbene samozaščite; bomo preuredili tudi oba štaba, ki si bosta tovrstne naloge še podrobneje delila.« IVO BREClČ IZ ŽIVLJENJA IN DELA KK SZDL DOBROVA IN HORJUL SZDL -KOORDINATOR SKUPNIH NALOG Tokrat poglejmo, kako uresničujeta svoje delovne naloge in s kakšnimi težavami se pri njihovi uresničitvi srečujeta krajevni konferenci SZDL na Dobrovi in v Horjulu. O tem sta spregovorila njuna predsednika ing. Franc Zadnikar in dr. Darko Lavrenčič naslednje: Ing. FRANC ZADNIKAR: »Izvršni odbor KK SZDL Dobrova v skladu s principi frontne organizacije sestavljajo člani vseh družbenopolitičnih organizacij našega kraja. Tako skrbimo za njihovo stalno integriteto, kakor tudi za koordinirano izvajanje zadanih nalog. Mimo tega pa v okviru krajevne skupnosti delujejo vaške skupnosti, preko katerih poteka tudi delo KK SZDL. S KS pa tudi sicer sodelujemo pri vseh pomembnejših akcijah in sicer tako, da iz naših članov in predstavnikov drugih družbenopolitičnih in drugih organizacij sestavimo akcijski odbor. Tako trenutno delujejo kar trije odbori: odbor za izvedbo krajevnega praznika in dokončanje del na igrišču pri osnovni šoli (z otvoritvijo), odbor za izgradnjo spominskega doma na Ključu in odbor za proslavitev 80-letnice gasilskega društva. Posebno uspešno je bilo delo na igrišču pri OŠ, pri teh delih, kakor tudi pri raznih drugih, so sodelovale vse organizacije in društva in opravili delo, ki bo imelo skupno vrednost 280 milijonov starih dinarjev. Odbor za izgradnjo spominskega doma na Ključu ima nalogo, da konča delo do krajevnega praznika drugo leto, odbor za proslavitev 80-let-nice GD pa med ostalim načrtuje nabavo gasilskega avtomobila in začetek gradnje novega gasilskega doma. Sicer pa menim, da KK SZDL Dobrova še vedno vključuje premajhno število občanov z višjo in srednjo izobrazbo, se pravi, občanov, ki bi glede na svoje sposobnosti lahko tvorno delovali v naši organizaciji. Med naše najftomembnejše naloge v tekočem letu pa uvrščamo ocenitev in analizo delegatskega sistema v Ing. Franc Zadnikar Dr. Darko Lavrenčič kraju, za kar je naš IO zadolžen že s strani ZK, in izvedbo tekočih nalog, za katere smo kot frontna organizacija zadolženi. V zvezi z ocenitvijo delegiranja v SIS sta naš izvršni odbor kot tudi ZK Dobrova na splošno ugotovila, da ne deluje tako kot bi moral, saj ga praktično ni čutiti na terenu. Temu bo — tako kot še nekaterim drugim pomembnim nalogam —v prihodnje potrebno posvečati več pozornosti.« Dr. DARKO LAVRENČIČ: »Sestava krajevne konference SZDL Horjul podobno kot drugod sloni na frontni organizaciji. Tako jo sestavljajo delegati vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, kakor tudi delegati iz vseh naših vasi. Pri sestavi je bil upoštevan zlasti teritorialni princip, veliko pozornosti pa vseskozi polagamo tudi na to, da je v naši organizaciji mesta tudi za mlade in 'ženske. Sicer pa KK SZDL Horjul aktivno deluje vsega dve leti. Poprej je bila več let v »mrtvilu«, kolikor je formalno sploh obstajala. Da bi naše delo potekalo kar najbolj učinkovito, posvečamo veliko pozornosti posebno organiziranosti KK SZDL. To je, skupaj s preučitvijo družbene organiziranosti v KS, tudi ena izmed naših najpomembnejših nalog v tekočem letu. KS Horjul je namreč po površini največja v občini Ljubljana-Vič-Rudnik in ima razmeroma veliko število prebivalcev (cca 2650). Prav zato je ta naloga še toliko bolj pomembna. V zvezi s tem, kakor tudi na osnovi širših preučevanj funkcij in pomena KS v širšem družbenem prostoru, je politični aktiv KS Horjul menil, da je potrebno sprožiti širšo akcijo s preučitvijo družbene organiziranosti v naši KS. O tem bo tekla beseda na bližnjem sestanku izvršnega odbora, ki bo pripravil prve konkretne analize za razpravo o krajevni konferenci, oziroma javno razpravo o tozadevni problematiki. Mimo tega pa so naše pomembnejše naloge v letošnjem letu še priprava na proslavitev 85-letnice predsednika Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ ter organiziranje krajevnega praznika (6. julija). Sledijo naloge v zvezi s krepitvijo splošne ljudske obrambe in samozaščite, pri čemer smo že pripravili kadrovsko sestavo ustreznih odborov. Prav tako pa je v teku tudi združena akcija za pripravo spominskega pohoda na Rupe pri Žažarju, ki bo potekala v okviru obrambnega dne in katerega glavna nosilca bosta OŠ in ZRVS Horjul, in evidentiranje kandidatov za volitve prihodnje leto.« B. VRHOVEC VIŠKI MLADINCI PRED ZAHTEVNIMI NALOGAMI Predsedstvo OK ZSMS Vič-Rudnik se je po petmesečnem delu v novem mandatnem obdobju odločilo za celodnevno sejo. Namen le-te je bil pregledati realizacijo polletnih programov komisij, konferenc in centrov ter razdeliti si naloge v naslednjem obdobju. Predsedstvo je delovanje v tem obdobju ocenilo kot uspešno. Uspešno deluje tako 17-člansko predsedstvo kot tudi 8-članski sekretariat, ki se sestaja na rednih tedenskih sejah in zelo uspešno rešuje tekočo problematiko. Naloge, ki pa trenutno stojijo pred OK ZSMS, so zahtevne in bodo od članov terjale njihovo najširšo angažiranost. To so predvsem: . — izobraževanje (politična šola, seminarji, predavanja) — jsohod MPE II. SNOUB Ljubo Šercer, ki bo v aprilu — Udeležba na MDA 77 — razne manifestativne akcije ob 1. maju in 25. maju — priprave na volitve 1978 — uresničevanje zakona o združenem delu — sprejem pionirjev v ZSMS... Predsedniki posameznih konferenc, komisij in centrov jra so si zadali nalogo v najkrajšem času in čim uspešneje organizirati seminarje za svoja področja. Ta program se uspešno uresničuje, saj so seminarje izpeljali konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju, komisija za idejnopolitično delo, kadrovska komisija, komisija za LO in DS ter center za obveščanje in propagando. Ta način dela je ena izmed oblik izobraževanja mladega kadra, ki bo prevzel naše naloge. DARJA MARN /.gornji posnetek je nnš sodelavec napravil v Tomišlju, kjer je pred dnevi s predstavniki krajevne skupnosti in tamkajšnjih družbenopolitičnih in družbenih organizacij stekel pogovor o problematiki te krajevne skupnosti, pripravah na volitve in sami organiziranosti S/. DL. Predstav niki OK SZ DL so s posveti, katerih sc udeležujejo tudi ostali predstavniki skupščine in družbenopolitičnih g ^izacij občine in so bili uspešno organizirani že v skoraj polovici krajevnih skupnosti v naši ivčini, ..ado-voljni. 'Zaloška cesta - 15. APRILA 1920 15. aprila 1920. leta se je začela splošna stavka jugoslovanskih železničarjev. Stavka ni bila slučajna, ampak posledica organizirane borbe jugoslovanskih železničarjev za boljše in sprejemljivejše pogoje dela železničarjev. Pa si za trenutek oglejmo nekaj zgodovinskih dejstev, ki nam bodo vsaj v grobih obrisih pokazala ozadje aprilske stavke. Takoj po prvi svetovni vojni so železničarji spoznali, da se morajo,če hočejo doseči ureditev neznosnih delovnih pogojev in izboljšati svoj gmotni položaj, združiti. Že v decembru so sklicali konferenco, in ustanovila se je Splošna železničarska organizacija Jugoslavije. Tako se je 49.000 jugoslovanskih železničarjev združilo v enotno organizacijo, ki je tedaj pomenila najmočnejšo delavsko zvezo v Jugoslaviji. Da je bila organizacija res enotna in so v njej prevladale napredne sile, zlasti komunisti, se je izkazalo 20. julija 1919. leta, ko so se železničarji pridružili dvodnevni splošni stavki v podporo madžarski rdeči republiki, ki so jo prav v teh dneh napadle romunske in francoske kolonialne čete. Prav ta stavka je preprečila »bratsko pomoč« Pašičeve vlade romunskim in francoskim četam pri strmoglavljanju madžarske rdeče republike. Obenem se je nadaljeval boj za pravice železničarjev. Pogajanja med vlado in železničarji so se začela 6. oktobra 1919. Že pred tem so si železničarji sami uvedli 8-umi delavnik, kar je seveda pogajanja še zaostrilo. Kljub temu so zmagali železničarji, saj so 24. oktobra 1919 sestavili »protokol sporazuma«. Problem je bil le ta, da tedanji minister Milorad Draškovič sporazum podpiše. Sledil je daljši »dopust« Draškoviča v Parizu, »p rotokol sporazuma« pa je končno podpisal njegov namestnik Anton Kristan. Vendar so oblasti sporazum izigravale. Posledica tega izigravanja je bila stavka, ki se je začela 15. aprila in so se ji solidarno priključili kovinarji in rudarji. Ml Anton Šušteršič-Tine Sledil je krvavi 24. april na Zaloški cesti v Ljubljani. Takole se ga spominja Anton Sušteršič-Tine, ki se je kot 17-letni fant udeležil delavskega pohoda na Zaloški: »Zbrali smo se pri stari remizi na Zaloški cesti. Priključilo se nam je delavstvo in železničarji, ki so prišli iz Most. Odšli smo proti mestu. Stavko in demonstracije so vodili komunisti. Na mestu, kjer je sedaj spomenik, nam je nadaljnjo pot preprečil kordon vojske. Prve vrste, v katerih so bila dekleta in žene, so spustili mimo. Potem je počil strel, sledile so prave salve. Med njimi je bila tudi mati z majhno deklico v naročju. Še danes se spominjam, da je punčka imela dolge plave lase. Strel jo je zadel v glavo tako, da ji je odneslo vrhnji del glave. Nekdo je pobral črepinjo z dolgimi lasmi in jo položil na količek ograje ob cesti.« Na Zaloški je tistega dne padlo 17 žrtev, 75 železničarjev pa je bilo ranjenih. Letos bo ob Zaloški cesti osrednja slovesnost jugoslovanskih železničarjev, združena s proslavo 40-letni ce KPJ, 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85-letnico maršalovega rojstva. Slovesnost bo 15. aprila s pričetkom ob 11.3Q.uri. Železničarji vabijo vse delovne ljudi, da se jim tako, kot pred 57 leti, pridružijo na Zaloški cesti. MARKO PIRJEVEC SREČANJA SAMOUPRAVLJAVCEV SO KORISTNA VTISI S »CRVEN0G BARJAKA« »Še za časov stare kraljevine Srbije je bilo to, kot so nam povedali. Tedaj so bile nekakšne volitve in delavci so spet zmagali. Tedaj je buržoaziji zavrela kri in so delavce razgnali. Delavci so zahtevali svoje pravice in korakali skozi Kragujevac z rdečo zastavo, na kateri je pisalo »Samouprava«. V počastitev tega dogodka in kot stalen spomin prirejajo v Kragujevcu že deset let srečanja klubov samoupravljavcev iz celotne Jugoslavije pod nazivom »Crveni bar-jak«,« nam je povedal eden izmed udeležencev letošnjega srečanja, predsednik kluba samoupravljavcev občine Ljubljana Vič-Rudnik IVAN PREBIL. »Pri takšnem srečanju si človek nabere vtisov za poln pehar. Važne pa so pridobljene izkušnje, saj je vsak nekaj novega predlagal, vsak je imel kako posebnost, kak dosežek, ki ga lahko uporabimo tudi drugi. Sam sklic v Kragujevcu, torej poziv k sodelovanju, se mi zdi izredno dobro zastavljen. Takšna srečanja so zelo pozitivna tudi s te plati, ker naletijo na širok odmev med ljudmi. Ideje, ki so tam popularizirane,se širijo po celotni državi, pronicajo v vsak delovni kolektiv. Samo srečanje je bilo bolj podobno kongresu kot pa zboru. O organizaciji in pripravljenosti organizatorjev je mogoče govoriti le v superlativih. Res je čutit^ da so ti ljudje s srcem pri stvari, da so večkrat bolj zagnani kot pri nas. Iz Slovenije nas je bilo 33, ki smo sestavljali delegacijo na tem zboru, ki je imel kot osrednjo točko razprave zakon o združenem delu. Ob tem srečanju pa je človek včasih malce razočaran, ko vidi, da smo v Sloveniji ponekod za korak za ostalimi. Pri nas še vedno nimajo vse občine klubov samoupravljavcev, čeprav je tudi res, da jih skoraj povsod, kjer jih še ni, pripravljajo. Za moje pojme tudi ni prav, da iz Slovenije na ta zbor ni šel nihče izmed znanstvenih delavcev, saj so iz drugih republik prišli številni doktorji znanosti,'strokovnjaki za obravnavana področja. Iz naše republike pa žal ni Ivan Prebil bilo nikogar. Da pri nas še ni toliko klubov samoupravljavcev je verjetno krivo tudi mišljenje, ki je biloprisotnoponekod v začetku, češ da so to nekakšne druge delavske univerze. Slovenci bi bili lahko bolje pripravljeni, vendar se nismo uspeli pripraviti, ker smo dobili vabilo še dva dni pred sklicem in gradivo šele v Kragujevcu. Tako za priprave ni bilo časa razen ponoči pred razpravo. Delegatov nas je bilo okoli 600, z gosti pa skoraj tisoč. Glede na takšno obsežnost smo delali v petih komisijah. Jaz sem delal v teoretični komisiji, vendar nisem sodeloval v razpravi. Težko je, veste, saj je v moji skupini razpravljalo 17 doktorjev znanosti. Referatov in to dobrih ni manjkalo, saj jih je bilo 87 v dveh dneh. Segli so na področje od same organiziranosti do dohodkovnih odnosov. Govorili smo o kreditih, bankah, obrestnih merah in še in še. Prihodnje leto mislim, da bomo tudi mi v Sloveniji bolje pripravljeni na to pomembno srečanje. Posebno pomembno bo srečanje v prihodnjem letu tudi zato, ker je predsednik pripravljalnega odbora tovariš Kardelj. To zagotavlja, da bo zbor tako na teoretični kot praktični ravni in rezultatih,dobljenih iz razprav, prvovrsten. Mislim, da moramo biti resnično v prihodnje Slovenci bolje pripravljeni, da bomo lažje posegali v diskusijo. Gradivo moramo dobiti prej, da ga bomo lahko preučili in se pripravili. Čeprav je naš klub povsem na prostovoljni bazi, medtem ko imajo ponekje profesionalne tajnike, bomo posvetili veliko časa in pozornosti pripravam. Ne zdi se mi slaba tudi ideja povezovanja, o kateri smo govorili. Nismo za organ povezovanja naravni republike, ker se bojimo, da bi delo postalo preveč forumsko, temveč za sodelovanje kot srečanja, kot izmenjava mnenj itn.,« nam je povedal Ivan Prebil. MILOVAN DIMITRIČ SAMOUPRAVLJAVCI V ILIRIJI Klub samoupravljavcev občine Ljubljana-Vič-Rudnik je pripravil v tovarni Ilirija predavanje o dohodkovnih odnosih. Predavanje je moč oceniti kot uspešno, nedvomno tudi zaradi zanimivosti obravnavane tematike. »Tema dohodkovnih odnosov je zanimiva za vse,« nam je o tem povedal predsednik skupščine kluba samoupravljavcev viške občine Ivan Prebil. Že na prvem predavanju, ko so bili le predsedniki delavskih svetov in še nekateri predstavniki iz delovnih organizacij, je bilo izredno veliko udeležencev, kar kaže na zanimivost obravnavanega. Tedaj sicer ni bilo razprav, saj so večinoma postavljali le vprašanja, vendar so tedaj udeleženci izjavili, da si žele številnejših srečanj, na katerih bi lahko izmenjali mišljenja. V tem smislu tudi sedaj pripravljajo predavanja, na katerih pa prihaja vedno bolj do razprav, saj je premagano načelo poslušanja in molčanja, ki je prevladalo v začetku. Tako je bilo tudi na sestanku v Iliriji. M. D. V___________________________^ PRVONAGRAJENEC JECEU Nagrado je dobi za uspehe na področju obrti in malega gospodarstva Naš sogovornik FRANC JECELJ je znan številnim gospodarstvenikom po celotni republiki, posebej pa ga poznajo v vseh tistih malih delovnih organizacijah, ki so podobne obrti ali so obrtne organizacije, komunalnih organizacijah Franc Jeceli in delovnih organizacijah, ki jih štejemo med malo industrijo. Vse to podrsčje j malega gospodarstva, kjer res vsak kolektiv ne pomeni sam zase veliko, vsi skupaj pa zelo veliko (so namreč številni), pozna Franca Jeclja kot dolgoletnega direktorja Poslovnega združenja obrti, komunale in male industrije. Na tem področju je naredil namreč veliko. Franc Jecelj je zato dobil letos prvo nagrado, ki jo podeljujejo vsako It^ | posebne delovne uspehe na področju gospodarstva in samoupravljanja za področje obrti, komunalne in male industrije. Predsednik komisije Jože Oreškovič pravi: »Komisija je sama sklenila pte“' lagati dolgoletnega direktorja združenja za nagrado. Mislimo,da je naredil® veliko, saj smo ga pred leti hoteli predlagati celo za Kraigherjevo nagrado,pa je tedaj sam odklonil takšno kandidaturo. ’ . ' Prvonagrajcnec Franc Jecelj dela na področju obrti že 17 let in je doseg6 lepe uspehe. Še kot direktor obrtnega podjetja KIP Ljubljana je zabeležili6? uspeh, ko je uspel to podjetje kot prvo v Jugoslaviji registrirati za zunanjo trgovino. Tako je dosegel, da danes izdelujemo v Sloveniji dimnike, ki smoji11 prej uvažali. O tem , da je spravil KIP iz razsula na zavidljivo raven,sploh m treba govoriti, saj je splošno znano. Enako lahko trdimo za združenje. Ko je leta 1971 prevzel Jecelj združen)1 je bilo tik pred propadom, saj je životarilo le od članarine. Bruto dohodek se j£ če pogledamo indeks v času od leta 1971 do danes(povečal na 2205! Skoraj neverjetno, a resnično! pravi Jože Oreškovič. Jecelj pa je vtem času posebej razvijal zunanjo trgovino, službo varstva P delu, ekonomsko službo in seveda tudi notranjo trgovino. Komisija se je odlo čila za nagrado tudi zato, ker je Jecelj z aktivnim in zavestnim delom vplivale® splošen razvoj obrti, še bolj odločilno pa na razvoj združenja in pripeljal a j tega, da uživa združenje danes ugled in da mu je omogočen nemoten in hHe1 razvoj. Čemu ste posvečali največ pozornosti? smo vprašali nagrajenca. »Trudil sem se, da bi segli prek meja. Zato smo šli na sejme v tujino, nav«' izali smo stike s slovenskim gospodarskim združenjem v Trstu in slovensko organ zacijo v Celovcu. Seveda pa nismo pozabljali tudi na domači trg, saj smo raz j stavljali na sejmih v Sloveniji in tudi po Jugoslaviji. Odprli smo celo poslova j nico v Beogradu, ki pa žal še ne daje pričakovanih in želenih rezultatov. Tre ^ bo vložiti še dodatno delo. Skušali smo si vedno pridobiti prostor pod sonce j tudi v merilu države. Precej pašo nas ves čas ovirali slabi poslovni prostori. Zato smo se odločili gradnjo novih, ki bodo gotovi v prihodnjem letu. . aj Mislim, da je treba povedati ob tem to, za kar sem se ves čas tudi boni, ; moramo premagati v družbi miselnost, da so mala podjetja nekaj nepotr6" j nega ali komaj potrebnega, da so nepomembna itn. Nasprotno. Poglejte, k"6 ^ ustvarja višji dohodek na delavca: mali ali veliki. Na malega pa vedno gle®1) vsi nekako od strani, čeprav se je v zadnjem času že precej spremenilo. Tre bo še veliko delati, da bi dosegli, da se bo tudi malo gospodarstvo še intenz l neje in širše vključevalo v delitev dela in tako tudi nekaj ustvarjalo v našel111 gospodarstvu,« nam je povedal Franc Jecelj. Čestitkam ob nagradi se seveda pridružuje tudi naše uredništvo. ^ MILOVAN DIMI OB 40-LETNICI V0D0GRADBENEGA LABORATORIJ MAJHNI, A POMEMBNI Zaokrožene obletnice predstavljajo priliko, da se spomnimo minulih le delovanja neke organizacije in se skušamo zagledati nekoliko v bodočnO Tokrat pa bomo govorili še o neki posebnosti. Vodogradbeni laboratonJ’^^ stoji nasproti kopališča Kolezija ob Haydrihovi ulici, praznuje letos že ^ obletnico svojega obstoja. Med slovenskimi inštituti so le redki, ki se la postavljajo s tako starostjo. ^; Zamisel za ustanovitev hidravličnega laboratorija v Ljubljani je 19- - , takratni profesor za vodne zgradbe ing. Ciril Žnidaršic^predstojnik inštitu “J vodne zgradbe na Tehnični fakulteti univerze. Glavni pobudnik dela v stanovljenčm društvu za izgradnjo je bil mladi asistent ing. Milovan Go) ček. 20. februarja 1937 je bila otvoritev provizorija Vodogradbenega lab^ torija in delo prvega jugoslovanskega tovrstnega laboratorija je steklo. V n stavbo so se preselili šele 1948. leta. V štiridesetih letih so dokončali 388 nalog, med katerimi je kar 93 odste ^ modelnih raziskav, pri čemer nismo upoštevali manjša dela in začasna U1 ^ poročila. Največ so preiskovali hidrotehničnih objektov, med katerimi J kar 167 energetskih. azm Zadnja posebnost med preiskavami je raziskava termične polucije -> hladilno vodo za jedrsko elektrarno v Krškem. Posebna ogrevalna f111?1. u) kotlom za 450.000 kalorij (toliko kot v manjšem stanovanjskem bjo posebnimi mešalci vode in stabilizatorji, ki omogočajo natančnost vzdrže' ,. temperature na 0,1 stopinjo Celzija, daje pretok 6,6 litra na sekundo ogrete za 13 do 14 stopinj nad normalno savsko vodo. Tudi za evrop5*^] zmere ima ta naprava izredne dimenzije. Obenem je to tudi najdražj' n’ ^ (stal je 2,400.000 dinarjev), ki so ga doslej izdelali v Vodogradbcncm k' j! toriju. To je bil tudi največji model, saj je bil dolg 110 metrov in so zaradi tega še dokupiti teren. nni111,1 V veliki večini je laboratorij, ki se preživlja le z zunanjimi naročili' ^ drugih dohodkov, delal za domače naročnike. Kljub temu pa so prek M*^) Energoprojekta in Rudisa v 20 primerih sodelovali s preiskavami v tujim- ^ so bili poleg Evrope še na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, severni Afrik', liji, Gvineji in Peruju. /eč zaposlenih so imeli 1954. leta. Takrat je bilo zaposlenih poleg .( e sedem inženirjev, danes pa jih je le pet. Seveda vseh del ne bi ^ p|(’ n na pomoč jim večkrat priskočijo zunanji sodelavci predvsem Poprečna starost kadra za delo na modelih pa že žal dolge več . -IH • — .jiiapj11 ikšne imajo načrte za prihodnost? Ob že nekajletnem razim* bodočnosti se je porajala misel o razširjevanju dejavnosti 0 vanju s sorodnimi institucijami. V zadnjem času je to razmišljm1^^ : željami in namerami drugih strani vodnega gospodarstva. f’raV()V',iir asu se postopoma izoblikuje potreba in tudi že namera za gospodarskega inštituta s širokim obsegom dejavnosti z vseh I’ >a gospodarstva. Prepričani so, da je tu mesto tudi Vodogr« ^ torija kot zaključene celote z vso dosedanjo dejavnostjo in 1 ejer bo imel vso možnost nadaljnjega obstoja in razvoja. NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE ZA JARO KAC0 IZ NAŠEGA ŽEPA Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje desetletnega P izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane ni v svojem poroči obravnavala dolgega in predragega odločanja o trasah in izvedbi objektov, so menili predstavniki izvršnega sveta na seji zbora bil* '1 in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Vič-Rudnik, ki J^^jti?.. marca. Ugotovili so tudi, da je stanovanjski problem prebivalcev P „0*1, mnogokrat cokla hitrejšemu razvoju. Samoupravna interesna s. jgn republiška skupnost za ceste bi morali zato pravočasneje kot doslej za nadomestna stanovanja. Karlovški most, obvoznica. Tržaška in Dolenjska Gradbeno dovoljenje za novi Karlovški most so izdali 11. oktobra lani, isto-tSasno pa so z Gradisom tudi sklenili pogodbo o gradnji mostu, ki naj bi ga dokončali do septembra letos. Dela trenutno potekajo po predvidevanjih, trenutno pripravljajo temeljne pilote. Poleg tega mostu, katerega gradnja se je dolgo časa zavlačevala,je na Viču v desetletnem programu predvidena še gradnja obvoznice in obeh vpadnic. V trasi mestne obvozne ceste na odseku Črnuče—Tomačevo—Dolgi most so ele določili osnove za pridobitev zemljišč. Trasa južne obvoznice na odseku °olgi most—Rudnik je spremenjena. Premaknjena je v smeri proti barju na fob stanovanjskih sosesk, trenutno pa je v izdelavi idejni projekt ter študija upravičenosti gradnje. Delegati občinske skupščine so sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah GUP za potek mestne obvoznice Črnuče—Toma-evo 'n Srnartinska cesta—Dolgi most. Na odseku Podutik—Dolgi most naj bi uova trasa potekala zahodno od naselij Brdo in Vrhovci. Po planu iz leta 1966 naj bi namreč potekala vzhodno od obeh naselij. •dejni projekt za štiripasovnico brez vmesne zelenice od Trga MDB do •"ustne obvoznice v dolžini 2,8 km je bil izdelan že aprila 1974. To pa je tudi j56’ čuprav naj hi se gradnja končala najkasneje do dokončanja avtoceste jubljana—Vrhnika. Do takrat torej jame na Tržaški ostanejo. V zvezi z Dolenjsko cesto je izvršni svet predlagal,naj bi pospešili dokončno m popolno rekonstrukcijo. Uredili naj bi čimprej avtobusna postajališča, kole-sarske steze, pločnike, priključke lokalnih cest... Kam z viškom posojila Viška občina je pri vpisu posojila za ceste od planiranih 24 milijonov dinarji'' »kvote« presegla le-to za 8,4 milijona dinarjev, to je za 35 odstotkov. Gugati so na seji sprejeli predlog za uporabo viška vpisanega posojila za ceste Jubljanskih občin. Z viškom naj bi na Viču zgradili podvoz med Tržaško in pregonnovo ter razbremenilno cesto Cesta v Mestni Log—Peruzzijeva, Jurč- °Va pot z izgradnjo mostov prek Ljubljanice in Malega grabna. Težave s cenilci nepremičnin V poročilu javnega pravobranilstva SR Slovenije o pomanjkljivostih v zvezi * uunitvami nepremičnin in poročilu o delu mestnega javnega pravobranilstva Ljubljane za preteklo leto, ki ga je podal Nikola Dimitrovič, mestni javni pra-vobranilec, je poudaril predvsem težave zaradi neusklajenosti zakonov o ne-Premičninah in srečevanju s cenitvami, ki so nezanesljive, netočne, strokovno "usolidne in včasih tudi v kar očitnem nasprotju s predpisi. Zato so delegati Vsuh treh zborov sprejeli predlog o imenovanju komisije iz vrst delegatov, ki bi Pregledala komplete zakonov o nepremičninah ter dala ustreznim organom P°bude za uskladitve in spremembe obstoječih zakonov. Delegati so se tudi ^tinjalj s predlogom, da naj bi sodne cenilce v bodoče imenovali po podobnih Jurijih kot sodnike porotnike. IVO BREČIČ Poročili Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na skupnem zase-•btnju poslušali informacijo o stališčih IK P CK ZKJ o aktualnih druž-Leuopoliticnih vprašanjih družbenega in ekonomskega položaja v ■»••goslaviji. Na seji so dobili tudi informacijo o stališčih izvršnega sveta ^upščine občine v zvezi z izgradnjo primarnega plinovodnega omrežja v Ljubljani. Celodnevna šola -L marčen, prehaja na novo obliko življenja in dela — celodnevno šolo — skunj*n^na a vr*1 na^ Pobovim Gradcem. Tak sklep je sprejela P^na na predlog osnovne šole Dolomitski odred Polhov Gradec. Sredstva Vj, G°vanjc celodnevne šole bo zagotovila izobraževalna skupnost občine ujen1'u^n'k. Od prvega do četrtega razreda obiskuje podružnično šolo 46 tcv’ ki imajo enoizmenski pouk v dveh oddelkih. Imenovanja vo^ia naj bi poleg spremljanja izvajanja zakona o združenem delu pra-p0mSa° 0Pozarjala na posamezne pojave in pomagala iskati konkretne oblike in jjjj 1 t^vsod, kjer bi to bilo potrebno, so poudarili delegati ob ustanavljanju j0 ()0Cn0Vaniu komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, ki JUs,inV0^'* Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine dr. Desan A po s, 0|’ Bregar, sicer načelnik oddelka za družbene službe in splošne zadeve svc(a uP^‘ni občine Vič-Rudnik, je postal novi član občinskega izvršnega drov*^83'' 50 sPrejeli tudi predlog komisije za volitve in imenovanja ter ka-Ljubb e Zadevc k imenovanju žirije za podelitev priznanj in nagrad občine stva OKas^-Rudnik* j° k° vod‘*dr' Rudolf Obračunč, sicer član predsed- 0si'ovnOfOVncm razP'su so delegati na prosto delovno mesto ravnatelja Son|a <>lc. f>o|hov Gradec imenovali Jožeta Praprotnika. »ti sociai1C 8 "Snovanju to dali delegati tudi za tajnika samoupravne skupno-občinji^06®'1 'atstva Vič-Rudnik Marjana Brunca in Milene Smole za tajnika e skupnosti otroškega varstva in kulturne skupnosti. telefon v BONIFACIJI Belife P?dic,ia Ljubljana te dni vneto rijejo po vrtovih in ob robu ulic časa brT’ * omaSfeve in Tbilisijske. Hišni sveti v blokih ob tej ulicah že 8'Cev v sosc^11 d*51'0 ?abrevajo rešitev telefonskih težav nekaj tisoč prebi-8<'''0rilnic0 kV* B°nifaciia- Na voljo imajo namreč le eno javno telefonsko i;. c Prebiva WC rtv’08°krat zaradi preobremenjenosti pokvarjena, lana Tozo T*! c razvcselimo z novico, ki smo jo zvedeli na PTT Ljub-vV' *TelefoasiV*mUn''ucBc' Telefonsko omrežje bodo priključili »sredi ^ na tem oV 50 ^ dodali poštarji, »pa bomo skušali zagotoviti 1 to želeli.« POPRAVEK CirT'V,lU “Kureičtk ne rabi nasilnežev«, objavljenem '*Lo, kot jc bil* ok,ja ** Pn,v*lon,‘' K**** Lranc Železnik mlajši in n delegatsko življenje med nami SISTEM AKTIVNEGA PRISPEVANJA K ODLOČITVAM Decentralizacija in demokratizacija odločanja v našem samoupravnem socialističnem sistemu je zajela tudi področje skupne porabe, kjer odslej delovni ljudje in občani prek svojih delegatov na skupščinah SIS samostojno odločajo, v kolikšnem obsegu in na kakšni ravni bodo zadovoljevali svoje skupne potrebe. Kako uspešno delujejo SIS, zlasti samoupravna zdravstvena skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, je govoril predsednik skupščine samoupravne zdravstvene skupnosti naše občine, delegat regionalne in republiške zdravstvene skupnosti ANTON DOLNIČAR. »V primeri s prejšnjim proračunskim financiranjem skupne porabe pomeni odločanje o skupni porabi prek SIS kvaliteten korak naprej. Delegatsko odločanje o ravni zadovoljevanja skupnih potreb predpostavlja vsestransko in plodno sodelovanje delegatov z bazo, od koder naj bi prišle pobude in predlogi. Vendar temu ni tako. Baza se še vedno premalo zaveda, da tisti denar, ki ga delovni ljudje odvajajo za skupno porabo,pomeni njihov standard. Torej sredstva uporabljena za te namene nikakor niso izgubljena ali nekoristno porabljena. Le delovni ljudje s svojim delom ustvarjamo sredstva in del le-teh namenjamo za naš družbenih standard. Delo samoupravnih interesnih skupnosti še neteče kot bi moralo, vzrokov za to je več. Aktivnost delegatske baze je premajhna. Ravno iz baze naj bi prihajale informacije o potrebah občanov, le-te bi delegati na skupščinah SIS pretehtali in se samoupravno dogovorili, katerih nalog se bodo najprej lotili. Baza bi se morala bolj zavedati pravic, ki ji gredo, premalo sodeluje pri odločanju, pa tudi vse premalo informacij zahteva od delegatov in občinskih organov. Na drugi strani pa,ko gre za velike akcije, kot je primer odločanje o samoprispevku II v Ljubljani, so se občani in delovni ljudje zavestno odločili ZA na osnovi izčrpnih informacij o poteku gradnje objektov prvega samoprispevka in načrta graditve drugega samoprispevka. Nekateri delegati neodgovorno sprejemajo to svojo funkcijo, ker se bodisi ne udeležujejo sej, bodisi ne preštudirajo gradiva, zato so na sejah neaktivni in predstavljajo le številko, ki pripomore do sklepčnosti. Gradivo za seje je običajno preobsežno in preveč strokovno podano, tako da zavoljo te pomanjkljivosti včasih tipi razprava. Kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam, ki se postavljajo na pot, samoupravna Zdravstvena skupnost dokaj uspešno premaguje vse zapreke, kar kažejo tudi rezultati. V letu 1978 bo pričela viška zdravstvena skupnost skupno z regionalno zdravstveno skupnostjo in sredstvi drugega samoprispevka z razširitvijo zdravstvenega doma Vič, ki sedaj dela v skrajno težkih razmerah. Zdravstveni dom Vič bo z razširitvijo pridobil otroški dispanzer, dispanzer za pljučne bolezni in dispanzer za medicino dela. Ena glavnih pomanjkljivosti zdravstvene skupnosti je ta, da vse delo, ki naj bi ga opravil tajnil^pade na predsednika. Delo v SIS zahteva kontinuiteto, ker samo dobra seznanjenost s problematiko zagotavlja tudi uspeh pri delu. Vzrok, da družbeni standard caplja za potrebami,je mačehovski odnos proračunskega sistema do zadovoljevanja teh potreb. Vse predolgo se je zanemarjalo to vrsto porabe, zato naenkrat ne bo možno zapolniti vseh vrzeli, ki so nastale v toku preteklih let, potrebe so velike, sredstev pa ni nikoli preveč. Prispevne stopnje ne bo mogoče povišati, ker bi s tem preveč obremenili gospodarstvo. Po mnenju predsednika Dolničarja je eden od vzrokov za takšno stanje tudi neproporcionalno razmerje med osebnim in družbenim standardom. Osnovno zdravstveno službo bo potrebno okrepiti in razširiti. Zlasti v naši občini, ki je površinsko zelo obsežna. V krajih, ki so bolj oddaljeni od Ljubljana bo potrebno ustanoviti ambulante, če jih še ni, obstoječe pa bolje opremiti, da sc bo zmanjšal pritisk na zdravstveni dom na Viču in tudi naval na Klinični center, da bodo tja prihajali le pacienti, ki so potrebni kliničnega zdravljenja. Z delom obeh delegacij v Utensili i, kjer je zaposlen, jc predsednik Anton Dolničar zadovoljen, ker delegati redno obveščajo delavce o svojem delu in sprejetih sklepih, prisluhnejo pa tudi predlogom, ki prihajajo iz njihovih vrst. O pomembnih točkah dnevnega reda, če to zadeva poslovanje delovne organizacije ali pravice delavcev v njej, razpravlja tudi delavski svet Utensilie in stališča posreduje delegatom. Nezadovoljen je le z delom komunistov, ki se po njegovem mnenju premalo vključujejo v družbeno dogajanje, čeprav bi morali biti v prvih vrstah boja za nove samoupravne socialistične odnose. Kot optimist, vendar ne brez osnove je sobesednik Dolničar prepričan, da se bo delegatski način odločanja razvil v sistem, kjer bo vsak delovni človek in občan videl svoje mesto in aktivno prispeval k odločitvam, saj ravno na čim-večji decentralizaciji odločanja temelji naš samoupravni sistem- F. PREŠEREN IN MEMORIAM JOŽE KOŽELJ Zdi se mi, kakor da je minilo le nekaj dni od tedaj, ko sva se srečala na Tržaški cesti. Rahlo sklonjen je šel na sestanek ZRVS ne zavedajoč se, da je to njegovo poslednje srečanje s svojimi tovariši in prijatelji. Kljub bolečini, ki jo je občutil,se je na njegovem obrazu še vedno pojavil tisti nasmeh, ki je bil tako značilen zanj. Iz njegovih besed pa je bilo čutiti bolest in utrujenost, čeprav jo je skušal prikriti. Tedaj nihče ni pomislil, da se za tem, pa čeprav utrujenim nasmehom, skriva bolečina, ki jo poraja kal smrti, katera se z vso naglico bohoti, kljub njegovi neizmerni volj^s katero se ji je upiral in kljuboval verujoč, da jo bo premagal. Toda klonil je, sredi dela, sredi svojih tovarišev, ki so ga čakali, da se vrne, saj so ga neizmerno spoštovali in cenili. Komaj 17 let mu je bilo, ko je bil skupaj z družino izseljen v taborišče na Rabu, kjer so ga ločili od njegovih domačih in ga odpeljali v taborišče Renici. Takoj po prihodu v taborišče se je priključil internirancem, ki so organizirali štrajk z namenom, da tako dosežejo boljše življenjske pogoje. Tudi kasneje je sodeloval pri mnogih organiziranih akcijah taboriščnikov, vse do kapitulacije Italije, ko je skupaj s 14 tovariši odšel v domovino in se vključil v NOB. Po osvoboditvi jc kot aktivni oficir JLA prevzemal odgovorne naloge ter sc kot načelnik upokojil. Kot upokojen major se je takoj vključil v družbenopolitično delo, najprej na Kodeljevem, od leta 1964 pa v krajevni skupnosti »Milan Česnik«. V sedanji mandatni dobi je bit delegat v Zboru delegatov KS »Milan Česnik« in predsednik kadrovske komisije pri ZRVS »Milan Česnik«. Poleg tega je deloval tudi v samoupravnih organih »Sloveni-jašport«, kjer jc bil zaposlen in ne nazadnje, bil je predsednik lovske družine Rakovnik in predsednik disciplinske komisije LI) Krka. Bilje nosilec več odlikovanj in priznanj, med njimi: orden za vojaške zasluge s srebrnim vencem, medalja za vojne zasluge, medalja za hrabrost in druge. Tak je bil Jože Koželj, zato je toliko težje verjeti, da je sredi dela in sredi mnogih načrtov za vedno odšel od nas, star komaj 52 let. Za vse nas, ki smo ga poznali, bo spomin nanj ostal nepozaben. EMIL MOČIVNIK DELOVNA AKCIJA DELOVNA MLADINA KOPLJE KAR VES DAN. LOPATE, KRAMPI IN MOTIKE, SKAČEJO TJA V DAN. EDEN PELJE, DRUGI »ŠTIHA«. DA JIM POTTURLJA, VSAK KOZARČEK SOKA SPIJE IN NA DELO SE PODA. TO JE NAŠA AKCIJA, VEDRA IN VESELA, VSAK POHVALO BO DOBIL, KO BO KONEC DELA. S to pesmijo Ljube Kovačič iz 4. a razreda osnovne šole VIČ smo podnaslovili zgornji posnetek z delovišča pri tej šoli. Tu namreč že nekaj dni teče uspešna delovna akcija učencev, učiteljev ip staršev za ureditev okolice. OBISKALI SMO ENO NAJVEČJIH DELOVNIH ORGANI ■•J V NAŠI OBČINI TOBAČNO TOVARNO LJUBLJANA TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA JE DELOVNA ORGANIZACIJA, KI ZDRUŽUJE OSEM TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA: TOZD PROIZVODNJA, TOZD PRODAJA, TOZD BOSA-NAC (ORAŠJE NA SAVI), TOZD DUVAN (SENTA), TOZD DUVAN (ČAČAK), TOZD TOBAK, TOZD TORBICA, TOZD EPID. TTL kot celota zaposluje 2086 delavcev. Poprečni osebni dohodek v TTL je 3575 din, v Prodaji 4613 din. Tobaku 3575, OSP 4671, Epid 4210, Čačak 2537, Orašje 2317, Torbica 3056 Proizvodnja ,3575 din Duvan Senta 3518 din Tobačnu tovarna je bila ustanovljena 13. marca 1871 v stari Cukrami, danes pa ima prostore v občini Ljubljana Vič-Rudnik v Tobačni ulici. Dejavnost teh temeljnih organizacij združenega dela vključuje tako pridelavo kot tudi proizvodnjo in prodajo 'tobačnih izdelkov. Na barikadah revolucije so stali vedno v prvih vrstah. Že več kot sto let, od tistega 13. marca lH?I, ko je bila ustanovljena TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA. Delavci, predvsem so bile to delavke, ki so izdelovale cigarete, so že od tedaj nosile v sebi željo po spremembah, nosile so glas revolucije, glas zahtev po boljšem in lepšem življenju, ne pa po takem, na kakršno so bile obsojene delavke — »cigararce«, kot so jim pravili. »Sod smodnika« v središču Ljubljane... Zato je plamen upora tlel že pred prvo svetovno vojno še v času Av-stroogrske. V stari Jugoslaviji se je razrasel v ogenj. Delavke l il. so dajale temu predelu Ljubljane in sploh celotni Ljubljani posebno obeležje, v okvirih teh zidov je bilo vedno čutiti dih revolucije, dih zahtev po pravičnosti, ki bodo slej ali prej izbruhnile in ki bodo prinesle nekaj boljšega, novega. Ta stara tovarna, tovarna s tradicijo, delavci z navadami industrijskih delavcev je vedno vlivala oblastnikom strah. To je bil vedno sod smodnika v samem središču Ljubljane. Tega nelagodnega občutka pa niso imeli v stari Jugoslaviji, imeli so ga tudi okupatorji, ki so imeli vrsto težav z zaposlenimi v tej tovarni. Pa ne mislimo tu le na težave, ki so jih imeli z borci, parti-zani^iekdanjimi delavci TTL, temveč tudi z vsemi zaposlenimi, ki so pošiljali po tajnih kanalih cigarete v Polhograjske Dolomite, s številnimi aktivisti, ki so delali za OF in s številnimi koministi. Delavci TTL niso trpeli črnih ovc v svojih vrstah. Zato so tiste redke črne ovce takoj likvidirali, domačim izdajalcem so poplačali izdajo domovine s smrtjo. Okupator se je večkrat izživljal nad zaposlenimi v TTL — od zasliševanj do množičnih aretacij, ko so obkolili tovarno. In potem je prišel čas delavcev TTL: njihove dolgoletne želje, hotenja generacij, sad dolgih borb je bil dejstvo: svoboda v svobodni državi. Ob proslavi stoletnice tovarne so pripovedovali upokojenci TTL, kako so se vedno vsi bali ravno delavcev . Tobačne tovarne. Spominjam se starejšega možaka, ko je pripovedoval: »Vedno so imeli strah, ta ogromna zgradba in številni zaposleni, pa v središču takšna tovarna, vedno so imeli slabe občutke. No, saj so bili upravičeni, saj se našim ženskam ni dalo kaj dosti dopovedati, da je prav, da morajo delati za majhne kose kruha in da si ne morejo privoščiti ničesar. K nam se je le redko kdo upal. Vedno smo imeli občutek za pravičnost. Radi smo pomagali, radi dali, bili solidarni, vendar smo vedno hoteli pravico.« Ravno zaradi takšne tradicije po koncu vojne sploh ni bilo težav, da bi bilo treba delavce navajati na to, da morajo marsikaj upravljati sami, da morajo od 24. avgusta 1950 vse upravljati sami, da nosijo za vse odgovornost sami. Tega jih ni bilo treba učiti! To so dolga desetletja čakale generacije. Delavci so bili pripravljeni, tovarno so prevzeli v svoje upravljanje. Ravno zaradi teh revolucionarnih tradicij so bili ena izmed 200 tovarn, v katerih so najprej uvedli v naši državi samoupravljanje. Izpit zrelosti so opravili z odliko. Pa ne le na začetku, temveč tudi še v vseh tistih preizkušnjah, še v vseh tistih kasnejših časih, ki so bili včasih tudi hudi. Tudi kasneje je včasih trg prisilil delavce v TTL, da so morali napeti sile in premagati zadeve, na katerih nastanek niso mogli vplivati, niti prej ukrepati. Tobačna tovarna pa je živela dalje, kajti srce je bilo močno. rSritev zmotljivosti — L je sedaj v Jugoslaviji na dru-mčstu, lahko pa se bo vzpenjala f*vo, če bo povečala zmogljivosti. a' začno v TTL graditi novo to-Pomočnik generalnega direk-I® za razvoj ing. JANEZ BARI-C. »Eno leto bomo gradili “tovarno. Računamo, da bomo ke“ delati v njej leta 1979. Nova tT? ^ nuj|U'st lud' zaradi pogo-LJa. V sedanji stavbi ni mogoče JSevati delovnih pogojev. Ropot r^atura sta naša stalna na- °^ta' N°Va tovarna )sala delovne pogoje ’0s,i Za nadaljnji razvoj.« novi tovarni bodo dajali še večji ar<* kvaliteti. Zato bo treba (v!1"' S,ro^ovno usposobljenost nam bo in tudi podjetja Tobak,veliko število lastnih prodajnih mest. Okoli 400 jih je. Prodajna mesta TTL pa imajo še eno posebnost, ki je druge delovne organizacije, ki imajo tudi kioske,nimajo: prodajalci so v rednem delovnem razmerju, ne pa po pogodbi. To zagotavlja socialno varnost. Tudi to je ena skrbi za delavca, ki je v TTL vedno očitna, čeprav bi lahko v TTL privarčevali na prispevkih 15 milijonov, če bi imeli pogodbene prodajalce. TTL odigrava pomembno vlogo tudi v povezovanju med republikami. Medrepubliško sodelovanje je pri tej branži očitno in tudi zelo uspešno. Lahko bi bili večkrat vzor ostalim, seveda pa tb ne pomeni, da je vedno vse brez konfliktov. Marsikoga namreč muči zavist ob pogledu Posnetek iz razgovora s predstavniki TTL Med prvimi uresničili ustavne spremembe Vse družbene spremembe, ki so približevale delavcu odločanje, ki so mu omogočale popolno upravljanje s tovarno, vse so naletele na plodna tla v TTL. Zato so bile v TTL med prvimi uvedene ustavne spremembe, med prvimi so se organizirali po novih določilih, ki so delavcu omogočile neposredno odločanje. V TTL je tako, to vedo vsi. Vedo, da tam ni strahu pred šefi, da si še nobeden od šefov ni mogel, niti poskusil ni, dovoliti česa takega,kar je bilo v posameznih drugih kolektivih reden pojav. »Takega bi mi hitro nesli ven in to kar skozi okno. Še vedel ne bi, kdaj bi se znašel na cesti,« mi je rekel ob obisku v TTL eden starejših delavcev. Kako je danes v TTL? Kakšni so ekonomski temelji, ki so pogoj za bodoče? So v ekonomski bazi uveljavljeni novi odnosi? Pomočnik generalnega direktorja in strokovnjak za komercialo BOJAN SIMONIČ: »Splošno znano je, da smo že takoj po vojni skušali našo proizvodnjo povezati s prodajo. To je očitno v naših številnih povezovanjih, tudi poslednji integraciji s podjetjem Tobak. Mi smo že od nekdaj težili k temu, da bi povezali industrijo s trgovino. Že pred leti pa smo sklenili iti še dalje in razširiti to do proizvajalca. V naš kompleks smo vključili tako proizvajalca tobaka, kot predelovalca in izdelovalca izdelkov, kot tudi potrošnika. Že davno smo tako razčistili pojem reprodukcijskih kompleksov. To kar drugje šele sedaj v skladu z ustavnimi spremembami skušajo uveljaviti ali wm Zunanjost zgradbe Tobačne tovarne delajo prve korake, je pri nas že stara stvar. To imamo mi že dolga leta in kot vidite teče zelo dobro. Revolucionarnost naših delavcev torej še vedno ni zamrla, saj iščejo nove oblike in imajo še vedno tisti »delavski občutek«, občutek za pravilno, tisti občutek delavstva, ki je našel zakonito osnovo v ustavnih spremembah, ki je našo družbo popeljal v višjo razvojno stopnjo samoupravnega socializma. Spomnim pa se še ne tako daljne preteklosti, ko smo morali zaradi takšne organizacije požirati očitke, češ da hočemo monopol in da je proizvajalca in trgovca povezovati neumnost. No, pa to je bila le zavist.« Model organizacije in povezovanja TTL je postal vzor za organizacijo tobačne industrije v celi državi. V Črni gori so se že organizirali po ljubljanskem modelu, v Srbiji so na isti poti in na Hrvatskem pripravljajo enako. Vloga in pomen TTL danes Kaj pomeni TTL v Jugoslaviji in končno tudi v Evropi? »Delež naše tovarne v Jugoslaviji je izražen v številki 18,8 odstotka proizvodnje tobačnih izdelkov. 98 odstotkov tega predstavlja popularna cigareta »Filter 57«, ki jo kadi pri nas vsak peti in pol kadilec. Mi proizvedemo 7,6 milijarde cigaret letno. Če povem kot primerjavo, da je bila celotna proizvodnja vse starojugoslovanske cigaretne industrije (to je bila tedaj ena najmočnejših industrijskih panog) 9 milijard pove to že veliko. Deset let nazaj smo proizvajali na zaposlenega tri milijone cigaret, danes pa 15 milijonov. Petkraten skok! Danes upravlja s strojem, ki je vreden pol stare milijarde,ena sama delavka. Najnovejši stroj proizvede v sekundi 60 cigaret, najnovejši pakirni stroj pa zapakira 6 zavitkov cigaret v eni sami sekundi!« pravi Bojan Simonič... Modernizacija proizvodnje dosega visoko stopnjo Avtomatizacija je do>egla v TTL res že izredno visoko razvojno stopnjo. Istočasno pa že načrtujejo novo, gradili bodo novo tovarno. Tudi razgovor z delavci kaže, da oni sami menijo, da je nujno iti v modernizacijo, da je treba držati korak z najbolj razvitimi na svetu. To preizkušanje moči je očitno tudi na drugih področjih. Direktor TOZD Proizvodnja ing. FRANC ZADNIKAR: »Praktično se lahko merimo po izkoristku strojev že z najbolj razvitimi zahodnimi [j. 8a je zavzela cigareta fci' ' ie v državi nesporno. Naj-P konkurent zaostaja za njo Polovieo- Ta cigareta slavi lifei Jr?jSet*e,n'co obstoja. Lep ' |J’. ki ga ne kaže pozabiti, saj gre k,JQP0PUlarnciš° jugoslovansko Kj-bodoposvečali vprihodno-fhte P°ZHrnosti kvaliteti. Kon-j Cenami ti ,ie pride v poš-| VSe urat*no določeno, ker ^'■v države, ki še vedno po-ocenc cigaret. Edini povezo-:rot fr Poslovno združenje , Ibj ° a'1 namreč ne funkcionira .bi, bi?' in n'ma Vpliv^ kakr" državami. Po običajnih izračun' 4^ oral imeti. pri nas stroji izkoriščeni °*t0'ukoii,,] jf *tva*'teta! Cene so odstotno, torej precej nad l,ecne in zato lahko uniču- jugoslovanskim poprečjem. Jit*te,, Urenco le z dvigovanjem stek in produktivnost mislim, d’ljti jn' Pravi Bojan Simonič. brez dvoma vsaj 5 odstotkov dr Pa|ke TFL segajo v vse jugoslovanskim poprečjem. ven J. 25()n IV|’ ^ Sloveniji oskrbuje ravno za toliko po naših ocenah z p Prodajnih mest vsak stajamoše vedno za najbolj razs^jbi^J0 "ost TTL je to, da oni na svetu. Ko smo to zadnjič "a skladišče, temveč na našim delavcem, so bili kar ma(|!r,v . er zagotovijo sveže blago, jezni. Nekako so bili užaljen'. Jk cveda taka prodaja precej niso na samem vrhu v svetu, • malce zaostajajo. Po tistih 0 ' sodeč mislim, da bodo sedaj P11 gj) . . šali narediti še več, ker hdCei0 ^ «11» prodajnih 01051 vedno najboljši.« - 'fe^vek v zavojčku ciga- Kaj .zdelujejo danes v primer Filter 57. gare so že davno opust.h ke k F,|t „ ve|ja tovanK) z V pozabo so odšle tudiluksuZ „^1, 'sk' 2,60 din. Vse ostalo je cigarete, k, pred leti s svojo « sprilvj v ž država. mogle najti pri nas trga, I^jL °a ^L drž;lvi y ^ Filter nOinšemnoge.okoli ,3 milijarde _____ na prodajo Filtra 57. —''»»iv/ uapv/acnjijciiv/ai ‘ J L Vati kvalifikacijsko strukturo. Dobroje sodelovanje z ostalimi repu-'majo namene, da bi dosegli blikami, saj imajo svoje TOZD v SR . e ni imeli niti enega, ki i ^vsal kvalifikacije. rs,°. ki ea ie z. i ne bi Srbiji, SR BiH in AP Vojvodini.. zvaja danes še vedno poleg Actz-vr lAroti/v ir» ^ ..1'f Pa in, ,20 milijarde a. Posebej po pridružitvi NOK je ena izmed '"varne stavno ne dohajamo pc normalnih mesecih to še zmoremo, medtem ko r° sc razumem s sode- Astor, Dravo in Moravo. -”7gff' izdeluje sedaj po ljubljanski 1 DIV Vranje. ... Na podlagi skupnih vlagaOJ®*! izvodnje z nemškim partner) ^ TTL izdeluje cigareto Ast0^ljr sno pa izvaža tobak nemške , neriu V TTL so že velikokrat ra7%zCl aov* tovarn,, o izvozu Filter 57. Direktor 'jC1" to t0v ’ ena t,st,h> k' Prodaja VLADO pER?fpl?'lOa,nouprave Pjak,,čn“ “‘f »Izvažati je v bistvu težko. V ni*m |e navaJ,USemŽe 23 je več, kljub vsej moderni^fci ^ navad, a „a t0var- izredno visoki produktivno* Obsedaj kam di^aVkjer l P^ iClc Pote’rrala klanjat, glavo . rsncvno P01,? Pravice v Ul Za SV°^e samou' sezon, vsega konec. Dncvn ^ Vcs,^iovck ima raJ zaostajamo za nekaj nnhjo plj*vs' « tu takšno udobje je ret, narašča pa fx,tr°^' ds'’?'1*' m zllkPravice žago-57. Radi b, vsem ustregli, v«^ kaJ h, potemelovck sili, kot delati ne moremo. ros».._ tovarna, bomo lahko za 1 potrebe. Vemo, da bi si vs vsako sezono pridobili šteV1 j kupce, ki sedaj segajo poc,rU^ retah, ker mi ne z,tloreIV0e(( Poznani so nam tudi P^.VJ turistov, ki nakupujejo več sy jev Filtra 57 in ga nesep,|1i državo kljub težavam na L carinah. JJ Drugi vzrok,zaradi kater ^ Samo odhod v tujino,je po111 ” denarja. Za plasma na ■ rabili recimo 10 milijonov jjl za reklamo. Kje naj jih Pa v ^ 1 To zmorejo velike firme za . pa ne. Da bi pošiljali na * ^ recimo vagon cigaret v ^ čakali kaj bo, to je pa PrcV^a jr ,, Kot tretji važen vzrok P ^jOT: dvoma ta, da države vedno visokimi carinami svojo tobačno industrijo.« od koder dobavlja dve vrst, tobaka, ki ju potrebuje za svojo proizvodnjo, medtem ko ostali tobak izvaja. V zadnjem času pa so tudi poskusi sodelovanja na ravni OZD, svoje ponudbe za sodelovanje pa so dale tudi že trgovine. Direktor TOZD Tobak FRANC LUŽAR: »Združenje s TTL je bila dobra poteza za oboje, saj smo tako racionalizirali marsikaj. Je pa naša prodajna mreža večkrat v neenakopravnem položaju s prodajnimi mrežami drugih delovnih organizacij, ker so drugi večkrat privilegirani. Večkrat so dvojna merila, ki nas motijo.« »Po združitvi s TTL smo svojo proizvodnjo prilagodili prodaji v naših trgovinah,« je povedal direktor TOZD Torbica ERNEST ZAVEC. »Naš program je sedaj predvsem usmerjen v izdelavo drobne galanterije. Tako smo sedaj povsem vključeni tudi po načinu proizvodnje.« Skrb za delavca na prvem mestu V TTL pa ob vseh prizadevanjih za čim večjo in čim boljšo proizvodnjo še vedno postavljajo na prvo mesto predvsem skrb za delavca. Pa ne mislimo tu le na izobraževanje ob delu, ki je izredno podpirano in zaželeno, lahko rečemo celo forsirano na tak način, da pošiljajo ljudi v šole z delovnega mesta, ampak je tudi interna šola in vrsta izobraževalnih oblik. Vodja splošnega sektorja OZD TTL BOJAN BURNIK: »Dejavnost Proizvodnja je modernizirana imamo organizirano na vseh področjih. Imamo lastno gasilsko četo, ki ima dolgoletno tradicijo, stoletno. Smo tudi eni redkih, ki imajo svojo organizacijo rdečega križa, ki dosega zelo dobre rezultate. Še cela vrsta drugih dejavnosti je, ki jih drugje ne spravijo v kaki celi občini skupaj, mi pa jih imamo. Zveni kot hvala, vendar je resnica in zakaj bi torej molčali. To je rezultat prizadevanj naših delavcev, ki ne mislijo le na pravočasen prihod in odhod z dela, ampak vodijo tovarno in dejansko samoupravljajo, pa tudi organizirajo vse dejavnosti.« »V reševanje stanovanjske problematike smo vložili precej. Pred dvema letoma smo kupili 52 stanovanj, do leta 1980 pa jih bomo še 50. Mislim, da krijemo tri četrtine potreb,« nam je povedala vodja delegacije SIS ELICA VERBIČ. »Dajemo pa tudi kredite in sodelujemo s SIS za stanovanja. Za stanovanja izločamo dohodek pomnožen s številom delavcev in to je več kot drugi. Zato imamo to dokaj urejeno. Do leta 1980 bomo imeli 220 stanovanj.« V TFL imajo že dolga leta topli obrok po simbolični ceni (2 din), pa tudi za rekreacijo skrbe. Od leta 1947 do 1955 so najemali sobe za svoje delavce, zadnja tri leta pa so se odločili za nakup 36 garsonjer s štirimi ležišči in to nudijo za letovanja. Skušajo najti skupen jezik, da bi zdravstvena služba zdravljenja jx)-trebne delavce napotila tudi na morje, saj so izven sezone te leto-valne zmogljivosti neizkoriščene. Primer TTL, Ilirije in Komunalnega podjetja Vič, ko so pred leti odkupili stanovanje in uredili vrtec, je vzbudil precej pozornosti. Za otroško varstvo še vedno skrbijo izredno, saj je 75 odstotkov zaposlenih žensk. Sedaj nadaljujejo s pogovori za povečanje vrtcev, dobili pa so še 20 stalnih mest v VVZ. Družbenopolitične sile aktivne ALBINA SODJA, sekretar' sindikalne konference: »Pred t leti smo dobili srebrno odliko OFjkar je nedvomno lepo priznanje. Sindikat moramo organizirati še na ravni OZD, ker je sedaj le po TOZD.« Vodja delegacije v zboru združenega dela ANGELCA KEJŽAR: »Materiali so našim večkrat pretežko pristopni, pa tudi težave so s sestanki zaradi izmen, vendar le uspevamo.« ŠTEFAN STRELEC, predsednik skupnega delavskega sveta: »Mislim, da imajo pri nas delavci resnično možnost odločanja in da je njihov vpliv odločilen in dokončen.« PAVLE ZDEŠAR, sekretar OOZK proizvodnja: »V Ljubljani imamo tri osnovne organizacije ZK, drugod pa še druge. Našo prodajalci. ki so večkrat naš edini zaposlen v kraju, pa se vključujejo v kraju v delo ZK.« »Delo ZK pri uvajanju delegat-skeea sistema je bilo pri nas več kot oc. '... Bili smo vzor za razprave o zakonu o združenem delu, pa tudi "vzor za integracije.« Tudi mladi delajo v TTL marljivo, čeprav so včasih težave kadrovske narave, ker je veliko zaposlenih žensk, ki si ustvarjajo družino in težko še politično delujejo tako kot bi želeli,« pravi ZDEŠAR. Kaj naj zapišemo ob koncu zapisa o tej revolucionarni tovarni? Morda geslo, pod katerim je pred šestimi leti potekala proslava 100-letnice Tobačne tovarne Ljubljana: »Kar je bilo, to je okras za jutri, ki oblikuje naš obraz.« POGOVOR JE VODILA: JANJA DOMITROVIČ ZAPISAL: MILOVAN DIM1TRIČ EZEJ0 NAS PRISTNI TOVARIŠKI ODNOSI lavkami in to je tudi precej vredno. Delavčev položaj, pa tudi položaj tovarne pa bi se znatno izboljšal, če bi kupili nove stroje. Ti, na katerih delamo sedaj(so že precej izrabljeni. Na novih bi lahko naredili več in bi tako ustvarili več dohodka.« O položaju delavca proizvajalca smo se pogovarjali tudi z DRAGO BRATANIČ. »Veste, pri delu je važen tisti pristen stik, tisti odnos človek — človek. Če se dobro razumeš s sodelavci,si dobre volje in če se tudi s šefom,so vidni rezultati. Človek kar z veseljem jioprime za delo, če vidiš, da se direktor ne gre neke vzvišene »živine«, ampak, da pokramlja s teboj. Mislim, da je treba iskati vzroke za visoko produktivnost ne le v urejenosti odnosov, temveč tudi v tisti človeški prisrčnosti, ki je na delovnem mestu očitna. Če bi organizirali v tovarni oziroma sindikat še malo več družabnega življenja, potem bi pa človek sploh težko zapustil tovarniške hale, saj bi bilo pa potem najprijetneje tukaj. Mislim, da smo tu delavci v dobrem položaju, saj so odnosi pristni in pravilni.« Razmerje med ženskami in moškimi je v TTL 1:4. Takšno naj bo tudi v anketi. Besedo ima zato FRANC MAKŠE. »Vedno se pritožujemo nad plačami. Tudi jaz sem med tistimi. Saj veste, kako strmo gredo življenjski stroški gor. No, ko sem jezen zaradi plače,grem h kateremu izmed sosedov pa se malce pogovoriva o plačah. Ko slišim, koliko zasluži on, pa se pomirim, saj zaslužim le precej več. Samevaj vesti; kakšni smo ljudje in tudi tu nismo izjeme. Sobotno delo za popoldansko izmeno nas tudi žuli. Poskusiti bi bilo treba organizirati proizvodnjo tako, da bi ob sobotah delala le tista izmena, ki je dopoldne, saj si soboto popoldne povsem pobit, ker so drugi prosti, ti pa delaš. To pa vpliva gotovo na produktivnost. Ponekod so tako že naredili s sobotami. Sicer pa je važno, da se dobro razumemo.« »Meni se zdi tu zaenkrat kar dobro. Če bo ostalo tako, kot je, potem bom ostala kar tukaj. Velik plus te tovarne šo dobri odnosi med sodelavci, pa tudi s šefi. To marsikoga drži v tej tovarni, čeprav se je sicer že preobjedel vonja po tobaku in bi službo menjal zaradi spremembe, vendar ostane, ker se dobro ujemamo. To pa je v tako velikih kolektivih redkost. Delavčev položaj tu pa bi se izboljšal, če bi nabavili nove stroje. Ti so že stari in na novih bi lahko naredili več. Saj veste, da hočejo vedno več izdelkov, ker ljudje kljub vsem akcijam vedno več kadijo. Novi, sodobni stroji bi omogočili tudi lažje delo. Radi bi se tudi širili. To niso le želje vodilnih kot mar-sikod, kjer hočejo veliko tovarno, temveč naše,« nam je povedala MARIJA MUNDA. »Že 20 let stojim za različnimi stroji v tej tovarni,« nam je takoj ob začetku povedala MARGARETA POLAJŽER. »Tu mi je všeč, topove po moje vse. Sem sem prišla kot mlada delavka. Takoj mi je bilo všeč, saj tu mnogo lažje premagaš tisti začetni občutek, ko začneš delati in je nekaj novega, kot pa kje drugje. Tako vsaj mislim, ko se spomnim sodelavk, ki so se pritoževale in včasih zaradi šefov bridko jokale. Kaj takega se meni ni zgodilo. Saj ne rečem, da ni bilo včasih težko, celo zelo težko. Trda nam je predla pred leti in to celotni tovarni, pa smo se izvlekli, uspeli smo, zmagali smo. Vidite kaj pomeni solidarnost in tisto vsi za enega in eden za vse. To so nas naučile stare sodelavke, tiste, ki so zvijale cigarete že pred vojno. Ti dobri odnosi so ključ k uspehu, vsaj jaz mislim tako.« Franc Makse Marija Munda Margareta Polajžer STANOVANJSKA IN INDUSTRIJSKA GRADNJA NA VIČU - STANOVANJSKA IN INDUSTRIJSKA GRADNJA NA VIČU STANOVANJSKA IN INDUSTRIJSKA GRADNJA NA VIČU - STANOVANJSKA IN INDUSTRIJSKA GRADNJA NA VIČU VIC JE BIL REZERVAT, KI GASELE SEDAJ »ODKRIVAJO« Ob sprejemanju načrtov gradnje tudi Vič postaja enakovredno zastopana občina. Možnosti gradnje v tej ljubljanski občini so namreč velike in že dalj časa smo priča tako interesom industrije kot stanovanjskih graditeljev, ki iščejo možnost graditve. Vič Rudnik pa je tudi občina, v kateri je največ črnograditeljev v Ljubljani, občina, ki ima še vedno dokaj neurejeno infrastrukturo... Namen uredništva je, da se s predstavniki izvršnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti, zavoda za komunalno urejanje zemljišč in drugimi odgovornimi za področje gradnje v občini pogovorimo o možnostih in perspektivi tako industrijske, kot tudi stanovanjske izgradnje v viški občini. Čez pet let, če... V srednjeročnem programu je viška občina predvidela pospešeno stanovanjsko izgradnjo. Leta 1976 je bilo na Viču 72.000 prebivalcev, po KOLIKO STANOVANJ V petih letih lahko zgradimo 4726 stanovanj. Z mestno usmerjeno gradnjo dobimo 2373 stanovanj (Tmovo, Bonifacija, Murgle, Dobrova). Z dokončanjem območja ob Tržaški na Viču in tamkajšnjega poslovno stanovanjskega centra dobimo še 440 stanovanj. Skupno je to torej 2813 stanovanj, ne da bi odpirali nova gradbišča razen Trnovega. Na območju nedovoljenih gradenj naj bi v petih letih zgradili 775 novih hiš in legalizirali 615 čmih gradenj. Preostalih 523 stanovanj naj bi pridobili z individualno gradnjo na območjih, kjer ni črnograditeljev, to je v Vinterci, na Rudniku, Igu, Vrhovcih, Polhovem gradcu, Velikih Laščah, Turjaku, Želmljah, individualnem delu Trnovega in Bonifacije ter ob Ižanski cesti. v__________________________y predvideni letni stopnji rasti 1,7 odstotka pa naj bi leta 1980 na Viču prebivalo kar 79.000 občanov. Stanovanjske soseske Trnovo, Murgle in Bonifacija so, kot usmerjene stanovanjske soseske, deležne široke družbene podpore financiranja nosilcev te stanovanjske izgradnje. »Ker sc je planirana izgradnja v preteklem obdobju nekoliko zavlekla, smo te soseske vključili v srednjeročni plan razvoja,« je pojasnil Janko Šolmajer. »Na izvenmestnem področju imamo težave z realizacijo plana predvsem zaradi počasnega reševanja problematike zavarovanja kmetijskih površin. Težave so tudi z reševanjem problema črnih gradenj.« V izvenmestnem področju pri razvoju skušajo upoštevati načela policentričnega razvoja tako v stanovanjski kot industrijski izgradnji. Žal so zaenkrat realizacije teh načel le individualne, kake večje izgradnje zaenkrat še ni. Ur. Marko Vakselj f' ^ ČRNE GRADNJE Črnograditelji so na Jurčkovi poti, Jesihovem štrado-nu, Rakovi jelši, Brezovici, Notranjih goricah. Vnanjih goricah, Škofljici, Lavrici, Podpeči, Preseiju, Horjulu, Dobrovi in delu Rudnika. Na vseh teh območjih je bilo leta 1975 okoli 1600 čmih gradenj. Z ustrezno zaokrožitvijo in urbanizacijo teh območij bi lahko tu zgradili 2860 individualnih hiš. V________________________J »Stanovanjsko izgradnjo smo planirali skladno z razvojem komunalne infrastrukture,« je poudaril Janko Šolmajer, »in če le-ta ne bo potekala po načrtih, omenim naj le izgradnjo zajetja vode v Iškem vršaju in izgradnjo kanalizacijskega kolek-torja na Rudniku, potem bo gradnja ogrožena.« »Primanjkljaj stanovanj na Viču moramo deliti na količinskega in kvalitetnega,« je opozoril Marko Vakselj. »Veliko število je namreč takih, ki imajo sicer streho nad glavo, vendar pa so prostori slabi ali pa pretesni, veliko je družin, ki so imele rešen stanovanjski problem, toda otroci so odrasli in živijo sedaj s svojimi družinami pri starših. Če bi upoštevali tudi to drugo kategorijo,bi bila potreba po stanovanjih skoraj dvakrat večja.« Številnih stanovanjskih problemov v srednjeročnem programu ne bomo mogli rešiti tudi zaradi gradnje novih industrijskih objektov, s čemer se bodo že obstoječim priključili stanovanjski problemi novozaposlenih delavcev. »Sicer pa srednjeročni plan v predvidenih številkah ni popolnoma realen, saj v njem ni bilo mogoče predvideti dejanskih možnosti in interesov občanov, da bodo vlagali svoje delo in prihranke v stanovanjsko gradnjo,« je pripomnil Jože Lekšan. »Realno glede na pripravljeno urbanistično dokumentacijo lahko v srednjeročnem obdobju na Viču zgradimo 4726 stanovanj. V to je vključena blokovna gradnja, dograjevanje že začetih objektov, usmerjena in individualna gradnja ter legalizacija in dograjevanje območij črnih gradenj. ------------- 2000 STANOVANJ BREZ TRUDA Ne da bi se kaj posebej trudili lahko zgradimo 2000 stanovanj. Na območju,kjer ni črnih gradenj 703, na območjih, kjer so črne gradnje, 775 novih hiš, legaliziramo 615 gradenj. »To gre samo po sebi,« pravi Jože Lekšan. V ____________________J Pri planiranju ne smemo gledati skozi oči načrtovalcev v Mostah, za Bežigradom in v Šiški, kjer imajo predvsem možnosti blokovne gradnje, na Viču, ki je mnogo večja kot katerakoli druga ljubljanska občina, pa je prostora za gradnjo dovolj. Viška občina je bila doslej nekak ljubljanski gradbeni »rezervat«. Vič ni ie agrarna občina Na Viču imamo tudi 20 let stare rezervate izredno dragocenih površin, tako za ceste, kot tudi fakultete in inštitute. Še vedno pa ni nobenih analiz, v kakšnih rokih se bodo ti rezervati odpravili. Večina teh prostih lokacij, ki jih ne moremo izkoriščati, je poleg vsega tudi dobro komunalno urejenih in ležijo skoraj v samem središču mesta. »Vič se nekoliko pozno vključuje v pospešeno stanovanjsko in industrijsko izgradnjo predvsem zaradi zapostavljanja na področju gradnje infrastrukture,« je kritično ocenil razvoj Viča glede na Ljubljano France Martinec. » Drugje so se stvari hitreje in ceneje razreševale. Vič je namreč prizadet z razreševanjem tako ljubljanskih kot regionalnih režimov. Prav tako je tudi mnogo neupravičene bojazni pred barjanskim terenom. Stvari pa se v zadnjem času končno premikajo na bolje, saj smo v Ljubljani uspeli razbiti miselnost, da je ViČ agrarna občina. Upravičeno lahko pričakujemo sodelovanje vseh pri pospeševanju razvoja, saj smo doslej tudi mi sodelovali pri izgradnji v drugih ljubljanskih občinah. Tudi infrastruktura ni nekaj zase, temveč je sestavni del ljubljanske infrastrukture. Zanimanje raste Problemi v razvoju prostorskega programa in zemljiškega fonda ter v zvezi z energetiko se hitreje razčiščujejo v zadnjem času. S sprejetjem končne rešitve regionalnih tras cest in 10-letnega programa so se končno ukinili tudi nad deset let stari rezervati na za gradnjo zelo zanimivih področjih. Moram povedati, da se v drugih delih Ljubljane vedno bolj zanimajo za Vič. Dokaz večjega povezovanja sta na primer skupno reševanje komunalnih in stanovanjskih problemov Centra in Viča z izgradnjo Trnovega in Murgel. Zelo smo zainteresirani predvsem za spremembo generalnega urbanističnega plana, saj je bil v prvotnem načrtu Vič zelo skromno zarisan v mestne površine. Nujno so namreč potrebne dopolnitve. Seveda bo Vič moral dobiti prednost, če bomo hoteli, da bomo uresničili začrtano izgradnjo sosesk. Upoštevati moramo tudi interes občanov iz drugih občin za individualno stanovanjsko izgrad-njcu za katero imamo v viški občini največ možnosti.« Omenimo naj na primer le področje Rudnikiyna katerem je možno nekaj tisoč lokacij. Področje je namreč tako veliko kot Vič in Rožna dolina skupaj. Tu je bil rezervat in stvar se nikakor ni hotela premakniti. Na LUZ so čakali, dokler niso vedeli, ali bodo južno obvoznico premaknili ali ne, čeprav je bil premik edino pravilna rešitev. Tako čakanje na rešitev se je zavleklo za leto in pol. Jernej Merte Energija za krte »Kljub temu, da so ljudje imeli probleme, nismo naročili izdelavo zazidalnih načrtov, da bi lahko sploh vedel^kaj lahko zgradimo in bi prisilili primarno komunalno omrežje v izgradnjo, kot so to storili na severu mesta,« se je razvnel Jože Lekšan. »V Šiški in Bežigradu se ni nihče spraševal ali imajo vodo in elektriko. pridobili nove površine v VP3, to je južno od Hoje, kjer so stanovanjsko površino v velikosti okoli 8 ha prekvalificirali v industrijsko. Tam bo prostor za lahko predelovalno industrijo in plinarno oziroma plinohram. Zavod za komunalno urejanje zemljišč ima v lasti že 4,8 ha tega zemljišča in v kratkem se bodo začeli dogovarjati z investitorji. Razmah industrijske cone na Rudniku še Posnetek je naš sodelavec Lado Čuk napravil na gradbišču nove soseske Trnovo Gradnja v Bonifaciji prehaja v zaključno fazo danes pa so tam vodovodni rezervoarji, toplarna, razdelilne transformatorske postaje. Zgradili so pač soseske in vse to so morali zgraditi.« Pri nas energetskih objektov skorajda niso gradili. »Seveda, ker nismo imeli ničesar. Le kdo bo vlagal denar v barje, da bi tam ,krte z energijo futrali’. Saj to bi bilo neodgovorno obnašanje,« je slikovito pripomnil Jože Lekšan. Viška občina je prenehala biti rezervat za tržne gradbene organizacije šele sedaj, ko so druge občine večinoma že pozidane. V Trnovem na primer, pa naj ne bi gradili po tržnem principi^ ampak v usmerjeni obliki gradnje, kjer vedo že vnaprej, kdo bo investitof. Pri sprejemanju planov imamo še vedno dvotiren sistem sprejemanja. Najprej v občini, posebej pa še na mestni ravni. Delovno mesto k delavcu Na izvenmestnem območju o veliki industrijski izgradnji 40 do 50 objektov v Podpeči in Igu zaenkrat še ne moremo govoriti,vendar priprave tečejo tudi v tej smeri. Novo industrijsko dejavnost naj bi razvijali predvsem v industrijskih conah na Brdu, ob dolenjski železnici na Rudniku in v povečani industrijski coni Vič. Na izvenmestnem območju bodo gradili predvsem manjše objekte, v katerih bo zaposlenih od 30 do 80 delavcev. Tako bi s približanjem delovnega mesta delavcu izboljšali njegov življenjski in družbeni standard. Izven naše občine je trenutno namreč zaposleno kar 45 odstotkov aktivnega prebivalstva, stanujočega v občini. Vse možnosti za izgradnjo novih industrijskih con so zaenkrat izčrpane Že v letošnjem letu pa naj bi vedno moti nejasen potek vzhodne obvoznice iz Rudnika v Moste. »Priprava teh zemljišč je zahtevna, sredstev pa ni. Vse stroške namreč nosi investitor, to je delovna organizacija. V zadnjem času se odpirajo možnosti najemanja kreditov za odkup industrijskih zemljišč pri Ljubljanski banki, tako da se te težave počasi odpravljajo,« je dejal Janko Šolmajer. »V Ljubljani skorajda ni nobene koordinacije glede razvoja gospodarstva, ki nam velikokrat očita, da nimamo razpoložljivih lokacij,« je nadaljeval Jernej Sterle. »Šele konec preteklega leta smo dobili študijo razvoja ljubljanskega gospodarstva. Tako šele vemo, katera industrija naj bi se kje razvijala.« Zavod za komunalno urejanje zemljišč mora zemljišča za industrijske cone odkupovati z lastnimi sredstvi, šele pred kratkim pa so dobili trajna obratna sredstva, tako da sedaj lahko najemajo kredite. Jernej Sterle je omenil še eno težavo: »Zavod pripravi projekte za gradnjo, pa se investitor iz določenih razlogov premisli. Vse delo je tako postalo nepotrebno in odvečno, saj že izdelan načrt zelo težko prilagodimo novemu investitorju. Vse to-povzroča nepotrebne stroške,saj le-ti dosegajo v Ljubljani povprečno ceno med 500 do 700 dinarji na kvadratni meter.« Lahka in predelovalna industrija »Smo področje predvsem za razvoj lahke in predelovalne industrije,« je dejal France Martinec. »Zato podpiramo predvsem razvoj kovinsko predelovalne, lahke^ neumazane, kemijske in v zadnjem času tudi elektronske industiHje. Nosilci iclTpanog so že obstoječe delovne organizacij? v naši občini. To so Ilirija-Vcdrog-Kovinska Ig, Tovil Igo in druge.« Pri vsem tem pa moramo nin1 tudi '«žav teče nekoliko lažje kot v Tmo-sai ljudje vidijo, da se nekaj ogaja in tie vz trajajo v svojih stališ-61' v nedogled. na stanovanjsko gradnjo, sa) delavcem zaposlenim*Kozarje — perspektiva kihobies11’,,_•, . . ■ ~ IIIVZI C1IIIV/ V-JV. ki v v. v. 111 — ,, novozgrajenih industrijskih obje« U j • " . preskrbeti tudi ustrezna stanoval# r*AlODnjCm OBSGtlGtjU če tega problema še niso uspeli rtf}| Soseska Kozarje, kjer naj bi zgra- stanovanj in bi tako postala a izmed največjih ljubljanskih SOSesk' se odpira kot Niiče noče gradti .»Jlil se odpira kot perspektiva Po stanovanjski reformi m panjske gradnje v prihodnjem solidarnostnih skladov ni n°if(j Hetnem planu po letu 1980 »Že le-nobena delovna organizacija na v | »»moramo tu začeti s pripravo zem-graditi solidarnostnih stanovanj^ rijitča ln dokumentacije,« pravi Jer-potem, ko je občinska uprava j nej Sterle, »če nočemo zamuditi ’ 1 . en i . ’ *ce nočemo zamuditi stanovanJ- imfadni°- Kritika zaradi premalo Težave so sc pojavljale tud L o poteka „k‘ aoKoncno va-se pojavljajo tud, prv, P« *K°*arje bVOZmC m aV,0ces,e družništva v občini s čemer s« m z nogo težav k-. kaže. da se individualni Itradnj' ^ ^ ^tu« , J™ kaže, da se individualni gr: rajo predvsem organizirane ^ gradnje. V gradnji za trg cea g(t' dratnega metra znaša oltr0® : pi< dinarjev, objekti pa so veliš ^ 100 kvadratnih metrov. L* y lahko zdržijo tako štiriletne ; miko gradnje in zberejo 1™ milijonov dinarjev. Bonifacija - končana Bonifacija, v kateri bo vanj,bo najbrž edina soseska 4-ki bo do leta 1980 imela vseljena vsa stanovanja tef^jf vso infrastrukturo. Vrtec je ^ seski že zgrajen, pozimi P ^1' pričeli graditi še trgovino 'n [ center. Tudi tu imajo težavAsji tn 1 iuL >in if,TH nud^ f tovalci in stanovanj, iskanjem vendar trjeni^v'' ^ so bili zelo ozko občini Moste so bili , SREDSTVA ZA 370 STANOVANJ LETNO \ s*tuPnostjV,ni s,*novani*ke e P»mof Se ,a družbeno b*nki ,bi'ro'ni' vročanje pri "OV na vv?,,0.^0« 140 milijo-’ V‘c» "d fi polo- ^"evd.i °d dohodka, *h- Tehdid0n,"h?rR"niz',fi-' »a Jen mi h Jono v za-s||,,,ovanj stanovanj. Pri ldrtižauL*1 sk“Pnosti se h. ;.Tlsr*d*v..kiMdo*. JS°stanov,.01!.50 *t“novanj. Sr*dstvj l : dobimo g “‘h ,n*T|jj ^ nadaljnje sodelovanje obeh občinskih konferenc: — mnogi problemi mlade generacije, združene v Z ! ki se pojavljajo v vsakdanji samoupravni praksi, sosk“yelikjh obema občinskima konferencama. Reševanje le je J, V Raj odvisno od razvitosti posamezne družbenopoa0®" . skupnosti; — po mnenju obeh delegacij je potrebno še spremljati izvajanje sklepov III. konference ZKJ in*™ riti enotna merila za sprejemanje članov v ZSM j** — v prihodnje je nujno načrtneje sodelovati s P™ tenima občinama. a — v letu 1977 bosta občinski konferenci Zv j delovne akcije Kozara 77 s skupno brigado. PraV. bodo mladi iz Lajkovca sodelovali na V. iu -Lj pohodu Po poteh borb in zmag 77, ki bo meseca ap — na podlagi izmenjave obiskov in p0gov°r® ^ bosta obe OK ZSM skrbeli za izvajanje programa so . Že v zgodnjem sobotnem jutru smo se člani OO ZSMS KOLEZIJA, ob pomoči mladincev OŠ Bičevje in OŠ Trnovo že drugič udeležili delovne akcije na koncu Krimske ulice, kjer smo pomagali pri graditvi otroškega igrišča za najmlajše. Delovne akcije se je udeležilo prek 60 mladincev, kar priča, da je med mladimi vedno več zanimanja za mladinsko prostovoljno delo. Tokrat smo uredili bodoče zelenice, zasadili mlada drevesa. Starejši krajani krimske ulice pa so uredili zaščitno ograjo okoli bodočega otroškega igrišča. Pri kopanju peskovnika pa je mladostni polet skazil dež, zato smo se domenili, da sc ponovno zberemo na delovni akciji za dokončno ureditev otroškega igrišča, brž ko bo to mogoče. MITJA ANŽUR vanja. nja- x .jvedt> Dobe Delegaciji sta se razšli v prepričanju v uspešno « Bs „ skupnih nalog. DARJAMA«^ DOM V SAMOTI Božnarina v divjini Polhograjskih Dolomitov j najmogočnejših posestev med hribovskimi krnej daleč naokoli. Več kot 69 hektarov zemlje ji PrjPl hlevu pa muka kar S glav govedi. Pa je to slab svet »l Ijo lahko obračaš le s konji, strojev pa gospodarji premorejo. Jožefa in Franc Božnar nimata sreče. 1^ ja, ki leži na nadmorski višini 700 metrov, je polnoma odrezana od doline. Ni vode in ni elektrik®« pa je prevozna le za močna terenska vozila. '' Jožefa in Franc sta bila nemala presenečena, ko s obiskal. »Le redkokdaj naju kdo obišče,« j® vor Jožefa, »kajti turistične steze so preveč od|"reKa — rojstni Kraj Josipa Mntarja. Uko VaS* ze*° urejeno- Na rojstni hiši tega sloven ^ 't°l Prav' sedanji lastnik, obljube se vrstijo ž »supnost ali 1 J Robert!0 °bnOVil- bs Ret- uometcr hoje oziroma vožnje pa je oddaljer AjSpboidofi roistn' kraj Frana Levstika. Tu si lahk }|j piSa| |7*eda 'Levstikovo lipo«, pod katero je piši BESEDILO IN FOTOGRAFIJ FRANCE MODI' si] Plošča na Stritarjevi rojstni hiši i? N PROMETNA VARNOST OTROK IN MLADINE V LJUBLJANI PODATKI NAS ZASKRBLJUJEJO IN OPOZARJAJO Koristi, ki nam jih prinaša motorizacija in prometno žal, združene tudi z nevarnostmi, ki so vsak dan prisotne v obliki prometnega nezgodništva. Dnevno beremo o prometnih nesrečah, o posledicah, ki so tako hude, da zahtevajo vedno znova in znova človeška življenja, o posledicah,zaradi katerih trpi toliko ljudi, zaradi katerih se množijo vrste invalidnih in za delo nesposobnih ljudi, beremo o posledica)^zaradi katerih je vsako leto na tisoče in tisoče izgubljenih delovnih dni, ogromne družbene škode. Taka je ta temna stran našega prometnega vsakdana. Tudi v Ljubljani, tako kot drugod pri nas in v svetu skušamo na različne načine in z različnimi oblikami ter sredstvi preprečevati to nevarno zlo sedanjega časa. Poleg vrste prometno tehničnih ureditev in izboljšav ter drugih posegov v vsakdanje prometno življenje ima zelo pomembno mesto tudi prometna vzgoja vseh udeležencev v prometu. Prometno etična osveščenost občanov pomeni zelo velik doprinos pri preprečevanju prometnih nesreč in posledic. V našem mestu so nosilci prometno vzgojne aktivnosti občinske komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v koordinaciji z dejavnostjo medobčinskega organa za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine mesta Ljubljane, ki v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami že vrsto let deluje na področju prometne vzgoje. Uspešnemu in učinkovitemu delu z > občani na področju prometne varnosti veliko prispeva tudi poznavanje prometnovarnostnih razmer in pogojev, v okviru katerih se znajdejo udeleženci v prometu. Razne analize s tega področja so najboljši pokazatelj o terr^ kakšni so najbolj pogosti vzroki prometnih nesreč, o tem;ali se prometna varnost izboljšuje ali ne, oziroma kateri ukrepi bi bili najbolj potrebni, da bi se število in posledice prometnih nesreč zmanjšali. V ta namen in zato, da seznanimo občane Ljubljane, smo pripravili kratko analizo stanja prometne varnosti otrok in mladine za obdobje preteklih treh let. Nenehni porast motorizacije v Ljubljani in povečan priliv »zunanjega« prometa, ki pogojujeta stalno naraščanje prometnih nesreč na eni strani in nenehna prizadevanja za zmanjšanje teh nesreč na drugi strani dajejo naslednjo sliko: Število prometnih nesreč, pri katerih so bili udeleženi otroci in mladina: 1974 1975 1976 Bežigrad 49 74 69 Center 64 72 58 Moste-Polje 37 46 57 Šiška 68 64 77 Vič-Rudnik 68 74 85 Skupaj: 286 330 346 Gibanje prometnega nezgodništva otrok in mladine v Ljubljani je zadnja tri leta v porastu. V letu 1976 sicer ne tako izrazito kot leto dni prej, to je v letu 1975, ko se je število nesreč povečalo kar za 44 %. Ta zelo enostavni pregled števila prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladina, nas opozarja na neke zanimive ugotovitve. Te ugotovitve kažejo, da se je število prometnih nesreč v občinah Bežigrad in Center celo zmanjšalo v primerjavi z letom 1975. Opazimo pa tudi, da se je v letih 74 in 75 prav v občini Bežigrad močno povečalo število teh nesreč, in sicer kar za 25. To je obenem največji letni porast prometnih nesreč v zadnjih treh letih na območju ljubljanskih občin. Tako obravnavani podatki nam nudijo le splošni pregled stanja prometne varnosti otrok in mladine v Ljubljani. Zanimivejši bo najbrž podatek o tem, koliko teh nesreč so povzročili otroci sami, se pravi nastale so zaradi prometne napake teh najmlajših udeležencev v prometu. Tu so številke, razumljivo, precej manjše. 1974 1975 1976 Bežigrad 20 46 32 Center 19 34 33 Moste-Polje 19 24 32 Šiška 33 34 37 Vič-Rudnik 37 31 44 Skupaj: 128 169 178 Starost: 0—7 8—14 15—18 1974 32 45 47 1975 38 44 68 1976 45 55 61 Skupaj: 115 144 176 Tudi ti podatki nam nudijo zanimiv pokazatelj, ki nam pove, da je sorazmeroma veliko predšolskih otrok, ki nastopajo kot »krivci« prometnih nesreč, posebno še če računamo, da se otrok te starosti nekako samostojno giblje izven domače hiše nekako šele po 4. letu starosti. To poglavje je za starše otrok te starosti zelo zanimivo. Odkriva nam tisto, česar mnogi starši dosjej niso vedeli. Vedeli ali zavedali se niso, da je promet za otroke brez potrebne in ustrezne prometne vzgoje nevaren. Prav neverjetno je,kako lahkomiselno dostikrat puščamo ali celo pošiljamo naše najmlajše v prometni vrvež, kjer otrok sam ne ve kaj sme, kaj ne sme storiti, kaj je prav in kaj ni. Drugo starostno skupino v prometnem nezgodništvu te vrste predstavljajo otroci osnovnošolske starosti. Teh je nekaj več kot tistih iz najmlajše starostne skupine. Toliko več, da se v povprečju zgodi v Ljubljani tedensko po ena prometna nesreča zaradi neprevidnega koraka osnovnošolca. Bolj zaskrbljujoči so podatki, ki prikazujejo sorazmeroma veliko udeležbo med krivci prometnih nesreč mladino med 15. in 18. letom. Ta starostna kategorija zasluži posebno pazljivo obravnavo prav zaradi vrste činiteljev, ki v neki meri pogojujejo tako stanje. Predvsem bi tu morali jemati v obzir starostno obdobje otroka, ki teži po popolni neodvisnosti in samostojnosti v cestnem prometu, kot tudi obdobje, ko se mladina te starosti udeležuje v prometu ne samo kot pešec, ampak zelo številno tudi kot voznik. Med temi vozniki pa so zelo številni vozniki koles z motorjem in celo mopedov in ne nazadnje tudi mladi traktoristi. V okviru take obravnave bo prav gotovo zanimivo vedeti; kakšni vzroki botrujejo prometnim nesrečam otrok in mladine. Na prvem mestu so prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi nenadnega, neprevidnega prečkanja ceste. Te nesreče so daleč na vrhu lestvice vzrokov. To je razumljivo, saj je otrok pešcev največ. Na drugem mestu so prometne nesreče, ki so jih povzročili otroci kolesarji. Zanimivo je, da zlasti zadnji dve leti te vrste prontetne nesreče po številu ne zaostajajo dosti za nesrečami otrok pešcev. Neposredni vzroki teh nesreč so: neprevidno vključevanje v promet in izsiljevanje prednosti vožnje. Na tretjem mestu so prometne nesreče, ki so jih povzročili vozniki koles z motorjem in mopedov. Značilne napake te kategorije voznikov so podobne tistim, ki so jih povzročili otroci kolesarji, pri čemer je treba dodati še napako neprimerne hitrosti vožnje. Temu sledijo še drugi vzroki, ki se pojavljajo v mnogo i manjšem številu kot npr. hoja po nepravi strani ceste, hoja čez cesto izven označenega prehoda za pešce, nenadna sprememba smeri vožnje in drugo. Tolikšnemu številu prometnih nesreč otrok botruje -tudi dejstvo, da se vozi s kolesom in kolesom z motorjem še vedno veliko število otrok, ki za to še nimajo dovolj izkušenj in znanja in zato tudi ne ustreznega dovoljenja. Končno naj zapišemo še,kako drago so bile plačane obravnavane prometne nesreče. V treh letih je na cestah območja mesta Ljubljane oziroma na območju ljubljanskih občin izgubilo življenje 5 otrok, 430 pa je bilo telesno poškodovanih. Podrobnejši pregled izgleda takole: 1974 1975 1976 (desno (desno (desno mrtvi poSk. mrtvi poik. mrtvi potk. Bežigrad 1 18 39 1 29 Center 18 28 1 30 Moste-Polje 20 21 26 Šiška 31 33 1 35 Vič-Rudnik 1 35 29 38 Skupaj: 2 122 150 3 158 Že površna primerjava podatkov obeh pokazateljev nam pove, da je tu »krivda« deljena približno pol na pol. Se pravi približno vsaka druga nesreča se zgodi zaradi napake, ki jo povzročijo otroci, oziroma v vsakem drugem primeru so za nesrečo krivi drugi, predvsem vozniki motornih vozil. Druga zanimivost, podobna analizi prve razpredelnice, je ugotovitev, da je tudi teh nesreč manj na območju občin Bežigrad in Center. Največji porast pa je zabeležen na območju občin Vič-Rudnik in Moste-Polje. V nadaljnji analizi izstopa podatek, ki nam kaže na precej velik porast prometnih nesreč te vrste v letu 1975 in precej manjši porast v letu 1976. Naslednja analiza je zanimiva po tem, ker nam poka- že udeležbo otrok in mladine v prometnih nesrečah po starosti. Obravnavani so primeri nesreč, ki so nastale po krivdi otrok Glede na tri starostne skupine so podatki naslednji: Skupni podatki /a območje ljubljanskih petih občin: V razpredelnici so obravnavane posledice prometnih nesreč nastalih zaradi napake otrok in mladine v prometu na ljubljanskih cestah. Posledice vseh prometnih nesreč z udeležbo otrok so seveda precej večje. Tak davek, ki ga plačujejo najmlajši Ljubljančani v prometu, je prav gotovo daleč prevelik. Preveč in odveč je vsaka nesreča, če pa je v njej udeležen otrok, je to še bolj zaskrbljujoče. Zavedamo sc, da tudi tako obdelani podatki prometnih nesreč in obrazložitve še ne morejo prikazati prave problematike prometne varnosti otrok in mladine. Želeli smo le predvsem na to opozoriti, opozoriti na vprašanje, kateremu moramo vsi posvetiti mnogo več pozornosti. Tu predvsem mislimo na starše, mislimo na šole in na motorizirani svet udeležencev v prometu. V analizi so obravnavane le prometne nesreče, ki so imele za posledico smrt ali telesno poškodbo ene ali več oseb. Marjan Metljak ______________________________________________________/ ČESTITKE OB STOTEM ROJSTNEM DNEVU 7. aprila bo v krogu svoje družine, prijateljev in krajanov praznoval 100. rojstni dan JOŽE MRAVLJE iz JEZERA 6. Ob tej priložnosti se najstarejšemu občanu z Iskrenimi čestitkami pridnižuie tudi uredništvo Naše Komune. Krajevna organizacija Rdečega križa Podpeč-Preserje (na fotografiji mu članica te organizacije pripenja rdeč nagelj) pa mn prav tako želi še vrsto zdravih in zadovoljnih lot. /------------------------------------------ ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK OBVESTILO Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali v našem »Mladinskem letovišču« PACUG letovanja za šolske otroke. Otroci prebivajo v ličnih, urejenih hišicah po skupinah, ki jih vodijo strokovno usposobljeni vzgojitelji in učitelji. Ker pa imamo plavalnega učitelja, je tudi neplavajoči otrok v skrbnih in varnih rokah. Nad zdravjem otrok bdi medicinska sestra, ki je v stalni povezavi s terenskim zdravnikom, kuharsko osebje pa skrbi za zdravo, kalorično prehrano. Letovanja bomo organizirali v naslednjih izmenah: L izmena letovanj od 27. junija do 11. julija II. izmena letovanj od 11. julija do 25. julija III. izmena letovanj od 25. julija do 8. avgusta IV. izmena letovanj od 8. avgusta do 22. avgusta V. izmena letovanj od 22. avgusta do 5. septembra Vse ostale informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 22-603 na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana-Vič-Rudnik, trg MDB 14. V_____________________________________________J ----------------------—------------ ORGANIZIRAN ODVOZ ODPADNEGA KOSOVNEGA MATERIALA Prosimo občane, da pred svojimi zgradbami ob cesti pravočasno pripravijo ves odpadni kosovni material. V odpadni kosovni material spadajo vsi neuporabni predmeti kot so: pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji, neuporabna hišna oprema (školjke, umivalniki, kadi, neuporabna kolesa itd.), embalaža in drugo. Odvoz odpadnega kosovnega materiala zajema stanovanjske hiše, kjer je organiziran redni odvoz smeti in odpadkov. Vsi stroški za odvoz odpadnega kosovnega materiala so vključeni v ceno odvoza smeti in odpadkov. Komunalno podjetje »LJUBLJANA« RAZPORED ZA OBČINO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDN1K — 23. APRIL 1977 KRAJEVNA SKUPNOST LAVRICA — 23. APRIL 1977 KRAJEVNA SKUPNOST ROŽNA DOLINA — 25. APRIL 1977 KRAJEVNA SKUPNOST VIČ — 26. APRIL 1977 KRAJEVNA SKUPNOST KOZARJE — 28. APRIL 1977 KRAJEVNA SKUPNOST BRDO — 29. APRIL 1977 KRAJEVNA SKUPNOST VRHOVCI — 29. APRIL 1977 KRAJEVNA SKUPNOST MALČI BELIČ — 4. MAJ 1977 KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA — 4. MAJ 1977 KRAJEVNASKUPNOSTMILAN ČESNIK — 5. MAJ 1977 KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO — 6. MAJ 1977 V___________________________________^ V. OB LETOŠNJI REVIJI PEVSKIH ZBOROV DOŽIVETJE, KI NAS NAVDAJA Karto več? so spraševali razburjeni glasovi, pa ne pred kinematografsko dvorano. Zgodilo se je v kulturnem domu Podpeč, kjer je bila revija pevskih zborov zveze kulturnih organizacij občine Vič-Rudnik. Veliko poslušalcev preprosto ni moglo v dvorano, pa ne zato, ker karte preprosto niso mogli kupiti, ampak zato, ker v dvorani ni bilo niti pedi prostora več. Zanimanje za pevsko kulturo iz leta v leto raste. Tako so se morali nekateri zadovoljiti s ponovitvijo revije, ki je bila na Barju. Tisti, ki so slišali oba nastopa, so bili mnenja, da jim ni treba obžalovati, da so slišali samo reprizo. V na novo pobeljeni dvorani je krasil steno ob sliki maršala Tita prelep cvetlični aranžma. Na odru je viselo geslo: »S tabo v boj pojoč gremo naprej«. Zavese so bile skrbno poravnane, prva vrsta je bila rezervirana za goste, ki so jo tudi napolnili. Slovesno vzdušje je trajalo ves čas, stopnjevalo se je do vrhunca, ko so združeni zbori — polovico na odru, polovico v dvorani, saj bi oder ne prenesel obremenitve 18.000 kg (če skromno prisodimo pevcu 60 kilogramov) kot iz enega grla ob spremljavi harmonike in pod vodstvom dirigenta Ribaro-viča zapeli pesem TITO Rada Simonitija. Poslušalci v dvorani so se jim pridružili. Ali so se jim prisotni gostje: predsednik občinske skupščine Vili Belič, predsednik IS Martinec Franc In podpredsednik IS Janez Vrhovec, namestnik sekretarja komiteja tovariš Dolničar, ki je prispeval uvodne besede o zgodovinski vlogi in pomenu komunistične partije in predsednik vokalno glasbene komisije prof. Budkovič pridružili, ne vem, jasno pa je bilo razločiti glas sekretarja Mestne zveze kulturnih organizacij tovariša Branka Dobravca. »Današnji večer je bil resnično lep« je že v Podpeči spregovoril zbranim zborovodjem predsednik občinske skupščine tovariš Vili Belič, sekretar občinskega komiteja. Darko Perovšek, ki je zbranemu občinstvu spregovoril v Podpeči ozgodo-vinskem pomenu Čebinovega, žal ni slišal, da je skupna pesem na Barju izzvenela enoglasno in precizno. Prireditev je uspela, izvajalcem je bilo le žal, da velika prijatelja naših pevcev podpredsednik občinske skupščine Franc Krum-berger in Radovan Gobec, ki je za Ljubljanski dnevnik prispeval laskavo oceno prireditve, nista slišala zborov tudi na reprizi. TITO — REVOLUCIJA — PARTIJ A je bilo geslo letošnje revije pevskih zborov. Zaključila se je z upanjem, da bo tudi na področju občine Vič-Rudnik nekoč stal kulturni dom, v katerem bodo na odru lahko stali vsi pevci in v katerega bodo lahko prišli vsi poslušalci, ki so željni glasbene kulture. S. T. NA VII. GIMNAZIJI OBISK KULTURNIH DELAVCEV 8. februar je slovenski kulturni praznik. Praznujemo ga s številnimi proslavami, ki si slede od običajnih, šolskih manifestacij, do svečanosti s podelitvami priznanj in nagrad zaslužnim delavcem z različnih področij. Letošnje srečanje dijakov viške gimnazije s predstavniki slovenskega kulturnega življenja ni bila novost. Ta običaj obstaja že več let. Na dan obletnice Prešernove smrti počastijo povabljeni kulturniki v krogu gimnazijcev spomin na velikana naše poezije. Program je ponavadi splet proze in poezije, ki se izteče skozi interpretacije gostov in dijakov — avtorjev. Včasih je problem takih prireditev, kako vzpostaviti čim boljši stik med gosti in poslušalci. Slabemu vzdušju kaj rada botruje nezainteresiranost mladine. Kaže potemtakem letošnja prireditev željo po sodelovanju ali je le izjema? Povabili so tri znana imena slovenskega kulturnega življenja: Jožeta Zupana, Berta Sotlerja in Rudija Kosmača. Ti so se vabilu odzvali in s svojo prisotnostjo med gimnazijci poskrbeli za prijetno doživetje. Njihov obisk je bil še posebno aktualen, saj je bila dva dni prej, na televizijskem sporedu dramska uprizoritev novele .Trije posvetnjaki', v kateri so vsi trije tolmačili like Voran-čevih junakov. Ta dogodek in njihova popularnost sta bila gotovo dovolj velik razlog za zanimanje, ki so ga vzbudili ob svojem obisku. Začetek je bil običajno svečan, nakar je Jože Zupan popeljal prisotne v svoj svet bogatih izkušenj. V kratkih besedah je povedal par poučnih in zanimivih. Nato so se po dvorani razlegli verzi Prešernovih Gazel v recitaciji Rudija Kosmača. Proti koncu je srečanje prešlo v sproščen pogovor. Vprašanja so se vrstila o stvareh v zvezi z delom in življenjem igralca, odgovori pa so skušali vse kar se da najbolj zadovoljiti. Ura je minila hitro, prehitro. R. D, f kulturni telegrami KUD BARJE Organizacija VII. revije pevskih zborov »TITO, REVOLUCIJA, PARTIJA« odlična STOP dekoracija, disciplina, pogostitev —. vse je dokazovalo gostoljubnost in veliko prostovoljnega dela STOP zato pa je bilo vzd ušje enkratno STOP KUD SVOBODA BRDO V »Starših naprodaj« sodeluje tudi sedem zelo živahnih pionirjev STOP Na XVI. srečanju gledaliških skupin bodo sodelovali na Robu STOP Za kulturni miting pripravljajo recitacije Župančiča in Shakespeara STOP KUD BREZOVICA Komorni pevski zbor pod vodstvom Mila Trčka si še ni oddahnil STOP Na celovečernem koncertu na Brezovici, ki jo je priredil ob jubileju »85 TITO — Partija 40« spet izpričal kvalitetno umetniško rast STOP Gostovali tudi v Vnanjih goricah STOP KUD Brezovica priredil razstavo Franceta Drem -Ija-Aca STOP KUD DOBROVA Robert Anderson »Veš, da te ne slišim, če teče voda« in A. P. Čehov »Snubač« v režiji Toneta Kuntnerja doživela premiero STOP Maloštevilni gledalci odhajali zadovoljni STOP Temelji kulturnemu delovanju se utrjujejo STOP Krajani pa še ne vedo, da je kulturni dom njihov STOP golo Skrilje Na krajevnem prazniku nastopili Vilma Bukovec, Dragiša Ognjanovič STOP Na klavir, ki ga je posodila Mestna zveza kulturnih organizacij, je igrala pianistka Hubadova STOP PD HORJUL »Manevri« Jožeta Javorška v režiji Francija Končana doživeli navdušen sprejem pri publiki STOP Horjulski ženski zbor bo izvajal kulturni program na spiejemu sporoeničarjey STOP Domen Končan bo recitiral na občinski pro- slavi STOP V okviru gledališkega srečanja v gosteh Dobrovčani z režiserjem Kuntnerjem STOP KUD IG 30 let delovanja STOP 30 let »Plavža« Mihe Klinarja STOP 30 let že igra tovariš Jule Škraba STOP Tople čestitke krajanov STOP Moški zbor z Iga bo naštudiral zborno recitacijo za občinsko proslavo STOP KUD IŠKA VAS V nedeljo, 17. aprila ob 19.30 bo premiera STOP Moški zborbo sodeloval na občinski proslavi v Rožni dolini STOP KUD LAVRICA Deluje STOP spet igrajo STOP stari in mladi STOP nastopili bodo tudi na srečanju gledaliških skupin STOP pridemo pogledat STOP KUD ZADRUGAR NOTRANJE GORICE Pripravljajo se na Kulturni miting STOP Srečanje gledališčnikov občine Ljubljana Vič Rudnik v počastitev 40-letnice ZKS, 85. letnice rojstva maršala Tita, 40 let njegovega vodstva Partije in občinskega praznika bo letos pod pokroviteljstvom KS Notranje gorice STOP Krajani bodo sodelovali z recitacijami in pevskimi točkami STOP DPD SVOBODA PODPEČ Prof. Ribarovič pripravlja zbor na celovečerni koncert STOP mladinci zelo aktivni STOP na premiero vas bodo povabili STOP KUD POLHOV GRADEC Narobe stvari v mestu Petpedi STOP to ni aluzija na Polhov Gradec, ampak nova premiera STOP Pisatelj Leopold Suhadolčan, režija Marija Smuk STOP Na kulturnem mintingu bosta svoje pesmi brala ob spremljavi na kitaro Božnar Zdenka in Franci Kozjek STOP KUD ROB NA DOLENJSKEM Za kulturni miting pripravljajo pesem Kajetana Koviča TITO STOP Jur-čič-Inkretov »Deseti brat« vabi na Rob 17. aprila ob 15. uri STOP KUD IVAN CANKAR ŠENTJOŠT Kadar ne zidajo,se igrajo »Skupno stanovanje« STOP Režira Marko Kavčič STOP Avtor teksta Dragutin Dobričanin STOP KUD SVOBODA VIČ Kod ne pozna slikarja I. Kozamernika STOP Kdo še ne ve, da je bila otvoritev razstave v domu Svoboda na Viču 28. marca STOP lleana Bratuž in Andrej Jarc sta izvajala kulturni program STOP KUD ŽELIMUE Matura opravljena odlično STOP Čestitke igralkam, igralcem in režiserkama Cilki Centa in Zorki Jurhar STOP Čestitke krajanom, ki so napolnili dvorano do roba STOP KUD FRANCE PREŠEREN Profesorica Ana Brvar soglasno izvoljena za v. d. predsednika STOP Recital revolucionarne poezije pripravljajo igralci skupaj z Vojkom Zidarjem STOP Sodelovali bodo na kulturnem mitingu STOP RAZSTAVA NA KRIMU V prostorih krajevne skupnosti Krim-Rudnik so odprli razstavo akademske slikarke Rade Šuštarjeve. Ob otvoritvi te zanimive razstave so sodelovali Tone Gogala, Ivo Ban in Ciril Škrjanec. Slikarka Rada Šuštar je doslej že večkrat razstavljala kot npr. v Slovenj Gradcu, Ilirski Bistrici, Rogaški Slatini in na razstavah v ljubljanski Moderni galeriji in Mestni galeriji. Lani pa je imela svojo samostojno razstavo v Jadra-novem. Slikarka izhaja iz prve generacije diplomantov ljubljanske adademije za upodabljajoče umetnosti. Otvoritev razstave pomeni za kulturno življenje v tej KS pomembno osvežitev. M. D. LETNE IMPRESIJE Gojenci Glasbene šole Vič so skupaj s svojimi učitelji in profesorji pripravili enkraten glasbeni večer. 25. marca so se predstavili ha I. glasbenem večeru pod naslovom »Letne impresije« z bogatim in raznovrstnim glasbenim programom. \_____________________________________________________S RAZSTAVA MARJANA KOZAMERNIKA V avli Svobode v krajevni skupnosti Malči Belič je v času, ko pripravljamo to številko našega glasila, razstavljal akademski slikar Marjan Kozamernik. Na razstavi, ki jo je ob občinskem prazniku organizirala krajevna skupnost in DPD Svoboda, je obiskovalcem predstavil krajine, tihožitja, portrete in prizore iz gledališkega življenja. Slikar je tokrat razstavljal v teh prostorih že tretjič. Na otvoritvi razstave sta sodelovala tudi sopranistka lleana Bratuževa-Kac-janova in pianist Andrej Jarc. TEDEN MLADINSKE SOLIDARNOSTI Solidarnostne akcije mladih z osvobodilnimi gibanji so eno pomembnih obeležij intemacionalistične vzgoje mladine! Letošnje akcije se zaključijo s »tednom solidarnosti z osvobodilnimi gibanji Zimbabue, Namibije, Južnoafriške republike, PLO in Antifašistično fronto Čila«. Z 21. marcem — mednarodnim dnevom za odpravo rasne diskriminacije — so se tudi v naši občini, tako kot v vsej Jugoslaviji pričele akcije, ki naj mladino, pionirje ter ostale občane seznanijo z bojem naprednih množic sveta proti imperializmu in kolonialnemu zatiranju. Razstave, razgovori v klubih OZN in manifestativne prireditve po šolah imajo namen spodbuditi človeka k razmišljanju o milijonih ljudi, ki žive brez vsakih pravic. Hkrati pa je namen mladinskega tedna solidarnosti tudi zbiranje prispevkov za materialno pomoč tern gibanjem. Prav gotovo je dolžnost vsakega zavednega mladinca in občana, da po svojih možnostih prispeva k boju {utiranih ljudstev za dosego njihovih pravic in svobode. UTRINKI S PROSLAV OB 8. MARCU , I Pozornost vsem ženam v KS Škofijo fl Osrednja prireditev je bila že v nedeljo, 6. marca, v dvorani Gasilske? doma. Po uvodnem govoru predsednika KK SZDL Milana Kavška so se' bogatem kulturnem programu zvrstili moški pevski zbor, šolski pevski zhfltj ^ harmonikarji in folklorna skupina ter recitatorji. Istega dne so v Pijavi gone proslavo ob dnevu žena organizirali tamkajšnji mladinci in zaigrali krap igrico. Prav tako pa KK SZDL Škofljica ni pozabila na starejše krajanke inP ob tej priložnosti obiskala in obdarovala. V Horjulu organizirali proslavo organizaefa RK in osnovna šola Kot nam je pisala Francka Vrhovec, je bilo proslavljanje 8. marca v lepo in nepozabno doživetje. V novi osnovni šoli se je zbralo precejšnje števil žena. Še posebej pa je potrebno omeniti prisotnost starejših krajank. Tak®^ je npr. proslave udeležila tudi 86 let stara ženica, matere borcev in č«! ZZB. Bile so navdušene, da svoj praznik lahko praznujejo v tako lepih PP rih kot je nova osnovna šola, ki si so jo ob tej priliki tudi ogledale. UčeOw cicibani so jih razveselili s cvetjem in še posebej s skrbno pripravljenim F gramom, v katerem so sodelovali tudi mešani in moški pevski zbor izHOT »Srečne smo, da živimo v svobodi, da smo enakopravne in da živimo^ kjer žena enakovredno sodeluje v njenem razvoju,« nam je še napisala Ivi Vrhovec, pri tem pa se želi še enkrat v imenu RK te krajevne skupnosti aWj liti za pozornost. Mati — svet je tudi zate J Zapis s tem naslovom pa je prispel v naše uredništvo iz KS Trnovo. Dvofji TVD Partizan je bila polno zasedena. Cicibani VVZ, pionirski pevski osnovne šole, recitatorji KUD France Prešeren, mladinski pevski zboro - « gojenci Glasbene šole so s srcem svojega mladega življenja in ustvarja™ podarili v dveh urah vse, kar ob tem dnevu čutijo in izrazili tisto, kar jim življenje. Ta proslava je v tej mestni krajevni skupnosti tako ponovno do**" la, da s skupnimi močmi vseh tistih, ki se v KS ukvarjajo s kulturo, lahko dos® i j, mnogo dragocenega, nepozabnega in doživetega. Krajevna organizacija ZZB NOV pa je po končani proslavi priredila naj j služnejšim ženam te krajevne skupnosti skromno pogostitev, ob kateri sel poleg spominov kovalo tudi bodoče delo. Na Šentjoštu - doživetje z Nežo Maurer Proslave ob dnevu žena se je na Šentjoštu udeležila tudi pesnica Neža li rer. Potem ko so spregovorili o samem dnevu in ko so pionirji sprejeli brt^ d i na** icr. ruiern so so spregovorili o samem unevu m so so pionirji spitjs^ j značke, je v kulturnem programu (sodeloval je priznan ženski pevski zt>° c Horjula) pesnica prebrala nekaj svojih pesmi. »Iskrena hvala, draga n ni Neža, da si se potrudila priti k nam in nam poklonila del sebe — nepozabno^ ni sniško izpoved,« nam je v svojem zapisu s te proslave napisala Ivanka Ka I sl iz Šentjošta. Uspel večer v Iški vasi Sc Sl t< bi1' in Prav na sam večer 8. marca je bil v Iški vasi uspel kulturni večer, ki ^ prvi vrsti namenjen prav ženanyega dela naše občine. V kulturnem Pr0®Vjj > so sodelovali moški in ženski peVski zbor, recitatorji KUD Iška vas teru .. ^ tamkajšnje šole. Vsem nastopajočim se želijo žene zahvaliti prek našega gj,;, | IH S številnimi proslavami smo tako tudi letos v naši občini počastili rodni dan žena. Objavili smo v tem kratkem zapisu le nekaj utrinkov, ki P^| do, da je žena tudi pri nas enakopravna in spoštovana članica samoupr" socialistične družbene skupnosti. XVI. SR€ČRIU€ gledaliških skupin občine L|ubl|ana Vič - Rudnik od 19. marca do 23. aprila 1977 sobota, 19. marca ob 19.30 uri Miha Klinar PLAVŽ -.režija Jule Škraba izvaja KUD IG v dvorani na Igu nedelja, 20. marca ob 15. uri Podor Laszlo NATURA - režija Cilka Centa in Zorka Jurhar izvaja KUD Želimlje v dvorani v Želimljem sobota, 26. marca ob 19.30 uri Valentin Katajev DAN ODDIHA - režija Anton Malavašič izvaja KUD žažar v dvorani na Barju nedelja, 27. marca ob 15. uri Leopold Suhodolčan Narobe sf vari v mestu Petpedi - ieiij» _ Urada* izvaja KUD Polhov Gradec v dvorani v Polhovem 1 nedelja, 27. marca ob 19.30 uri Mira Puc - OPERACIJA - režija Roman Novelli izvaja KUD Zadrugar Notranje Gorice v dvorani družbenih organizacij Brdo-Vrhovci petek, I. aprila ob 19.30 uri Saša Vuga Sleza do polnoči l ončka Melik izvaja KUD Barje v dvorani KUD France Prešeren Irn0 - > sobota 2. aprila ob 19.30 uri Jože Javoršek MANEVRI - režija Franci Končan izvaja PD Horjul v dvorani na Dobrovi nedelja, 3. aprila ob 15. uri Žarko Petan STARŠI NAPRODA) - režija Brane Ažman izvaja KUD Brdo - Vrhovci v dvorani na Robu nedelja. 3. aprila ob 19 30 Robert Anderson Vek, da te ne sllilm, če leče voda A. P. Cehov SNUBAt - režija Tone Kuntner izvaja KUD Dobrova v dvorani v Horjulu sobota, 16. aprila ob 19.30 uri Iz take smo snovi kot komedllantl najbolj uspele odlomke iz preteklih sezon izvaja v dvorani na Lavrici KUD V'1'’ nedelja, 17. aprila oh 19.30 uri Dragutin Dobričanin Skupno sfanovanfe režij« Marko Izvaja KPD Ivan Cankar v dvorani v Horjulu nedelja, 17 aprila ob 19.30 uri Milčinski — Mejak BUTALCI - režija Vesna Arhar izvaja KUD Iška vas v gasilskem domu Iška vas I t j nedelja, 17 aprila ob 15. uri Jurčič — Inkret DESETI BRAT režija Miro Peljhan izvaja KUD Rob v dvorani na Robu sobota, 23. aprila ob 19. uri KULTURNI MITING srečanje gledališčnikov občine Ljubljana Vič - Rn^nl v počastitev 40, letnice ZKS, 8">. letnice rojstva ,,,“l ^ 40 let njegovega vodstva Partije in občinskega ,3 v dvorani v* Notranjih goricah n »aSa komuna xm/4 • 4. april 1977 STRAN 15 REKREACIJA v delovnih ORGANIZACIJAH MOTI DELJEN DELOVNI ČAS ev Spon in športna rekreacija vedno bolj pridobiva na or. Pomenu v življenju vseh delovnih ljudi. Kar je nekoč rici pomenilo zabavo in občasno sprostitev po napornem delu v “Ožbi in doma, pomeni sedaj potrebo, ki mnogim omogoča lažje premagovanje vsakodnevnih ovir. Poteh o po športni rekreaciji vidimo po velikem zanimanju med občani za razne TRIM prireditve, po številni ude-e‘bi na sindikalnih tekmovanjih in po polnih telovadni-Cah ob času splošne rekreacije za odrasle. Z zamenom, da ** seznanimo s športno aktivnostjo v posameznih delov-0rganizacijah naše občine; smo obiskali dve organiza- ^Hnlšče v Tovilu TOVil Za zdravo športno aktivnost svojih sodelavcev skrbi , Ločnikar, ki je ob tej priliki opisal dejavnost na [ g,. r°Sju športa v njihovi delovni organizaciji: »Naše j P* 56 udejstvujejo v občinskem merilu v skoraj vseh ^ttnih panogah. V balinanju, kjer smo najboljši, sode-l'n’o tudi v ljubljanski ligi, kjer trenutno delimo tretie 7 mesto. V tej panogi smo tudi prvaki naše občine. lišč'6 US^c^e se moramo zahvaliti tudi pokritemu bali-^ u’ ® smo ga izgradili ob tovarniških obratih. Pri red->'Ya