Paštaiaa
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Stev:- O.
V Ljubljani, a. junija 1921.
Leto JL
IslrBLOjai	pondeljek	zjutraj.
Celoletna naročnina 120 Ki mesečna 10 M Posamezne številke se ra-čunljo po 2 K.
Inserati se računajo t pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
Najnovejie.
Kriza.
Zagreb, 5. junija. Vladna kriza razvija vedno očitnejše. Pašiču se je sicer posrečilo popraviti sporazum z muslimani, tako da utegne dobiti večino za svoj centralistični ustavni načrt tudi v Specialni debati, toda zato raste razdor v samih strankah, ki tvorijo vladno večino. Bosanski radikalci so prišli vsled Pašičevega sporazuma z muslimani v jako neprijeten položaj, ker bodo težko mogli zagovarjati stališče radikalnega kluba pred svojimi kmečkimi volilci. Zaraditega Ima ima dr. Srsklč, ki je prišel v Sarajevo, s svojimi tovariši iz Bosne dolge konference. Z druge strani se pa čujejo glasovi, da je nastop dr. Srsklča samo dogovorjena igra, ki naj bosanskim kmetom nasuje nekoliko peska v oči,
VSEUČ. PROF.’ DR. ALFRED ŠERKO :
Medicina v Ljubljani.
Klinični asistent interne klinike v Zagrebu gosp. dr. K. Lušicky je napisal v “Slovenskem Narodu“ z dne 31. maja in 1. junija t. 1. dva članka naperjena proti ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot nepolitik se ne spuščam z gospodom kolegom iz Zagreba v politične debate in pa zato ne, ker sem mneDja, da ima vsak človek pravico izveličati se po svoji fasoni in da vodi tudi pot, ki jo ubira g. Lušicky do neko vrste izveličanja. Kot član napadene fakultete pa moram ugotoviti sledeče:
Od ministrstva prosvete sklicana univerzitetna komisija, sestoječa iz 17 univerzitetnih profesorjev kot
dokler ustava ne bo sprejeta. Nič manj kakor v ra-	zastopnikov vseh treh univerz v Kraljevini, kateri je
dlkalnem, vre tudi v demokratskem klubu, v kate- I bila poverjena naloga sestaviti enotni univerzitetni rem se jasno kažeta dve skupini: eno vodi Pribi-	zakon) je pred kratkem enoglasno sklenila, da naj ima
2 'n tanepopustljiva v svojem držanju na-	ljubljangka univerza 5 fakultet, torej tudi medicinsko.
ESTK mioveef P“ Je ■,rl|,rav,iena Hrva,0m	Vprašam g. doktorja, odkod ima to .javno tajnost«, da
**	lil	 1!-!_1___Acfolo r\n Sfii>iV»
Stališče hrvaškega bana omajano?
Zagreb, 5. junija. Nedavno je priobčil »Ju-tarnjl List« razgovor svojega beogradskega dopisnika z ministrom Velizarjem Jankovičem glede neizvedbe njegovega ukaza v napisih na železniških postajah v cirilici in latinici, kjer očita minister hrvaškemu banu, »da sabotira državo«. Na to očitanje je hrvaški ban dr. Tomljenovlč odgovoril jned drugim, da se nahaja »v težkem položaju«
" da z ozirom na razmere na Hrvaškem ni mogel ukaza Izvesti. Vsled te banove Izjave smatrajo, da utegne ban v kratkem odstopiti, kar bi krizo v demokratskem klubu znatno poostrilo.
Dnevne vesti.
Dr: Trillerja upravnega svetnika Kreditne banke, kandidira JDS. za ljubljanskega župana v Interesu Jadranske banke.
Shod hišnih posestnikov v veliki dvorani ho-^ela^»Union« je bil razmeroma prav dobro obiskan.
bo slov. medicinska fakulteta prejkone ostala pri štirih semestrih, ako bo sploh še nadalje obstajala. Jaz poznam neko drugo Javno tajnost", namreč, da je mnogim takozvanim Slovencem negacija ljubljanske medicinske fakultete za njih fasono izveličanja neobhodno potrebna.
Gospod Lušickj je po preobratu sedel sam v medicinskem pododseku vseučiliške komisije v Ljubljani in se udeleževal predpriprav za realizacijo ljubljanske medicinske fakultete. Vprašam g. doktorja; ali je mislil takrat, tudi že „v resnici jugoslovensko" ali pa je bil že takrat brezplemenski ?
Gospod dr. Lušicky trdi, da si je Ljubljana zamislila zelo optimistično in skoro naivno medicinsko fakulteto. Resnica je, da je začela fakulteta svoje delo z naravnost beraškimi sredstvi in v prostorih, proti katerim so kleti luksurioznih zagrebških institutov na Šalati saloni; resnica je pa tudi, da je stal temelj te fakultete za Jugoslavijo že pred vojsko in to je bila ljubljanska prosektura, razun Sarajeva edini inštitut še danes v Jugoslaviji. In ta fakulteta je šla z brez-primerno vstrajnostjo svojo pot in stoji na trdnih nogah,
Predsednik društva hišnih posestnikov g. Frelih	Temelj te fakultete so zidali z lastnimi sredstvi za
je prav podrobno analiziral nameravano novo sta-	Jugoslavijo Slovenci, Slovenci Jugoslovani. Odpustila bo
novanjsko naredbo, ki bi zadela najemnike in go-	pa jetos ta fakulteta preko 50 svojih slušateljev s stro-
hjto^aredb Jv sv'ojeme^™g?čnem*agovoru "tudi	kora» izobmbo' kaktSn<’ “.“j80	“
poverjeništvu za socialno skrb In ministru za soci-	svetovnih nniverzah nekateri današnji klinični asistenti,
alno politiko ni prizanesel. Shoda so se udeležili	S tem je dokazala fakulteta, da je dober arhitekt, ki
tudi zastopniki hrvaških hišnih posestnikov. Shod
je trajal skoro dve url.
Veselice in Izleti. Krasen poletni dan je
včeraj izvabil veliko število Ljubljančanov v bližnjo
n ^ aUn° okolico. Posebno živo je bilo na Viču In
v st- Vidu, kjer so imeli svoje veselice Sokoli ozl-
,ro™a Ort** Na Viču je došlo v kasnih urah do malih
♦ ?.tov med Sokoli in komunisti, ki so pa potekli čisto gladko.
,	. Razburjenje med »komunisti«. Vest, ki
jo je objavilo nedeljsko »Jutro« Iz Beograda, da nHK*CraVa v,ada razpustiti »komunistične« občinske
gradi z malimi sredstvi, a z ljubeznijo in smotrenim delom. Tndi-Pasteurjev institut v Parizu se je razvil iz podzemske kleti, kakor je bil Rockefeller svoj čas financialno na slabšem od današnjih kliničnih asistentov.
Gospoda Lušickega skrbi, kdo bo izdajal, vzdrževal in čital slovenske znanstvene publikacije, kom-pendije in knjige. Kaj neki briga g. doktorja slovenska znanstvena literatura! V debati je vprašanje ljubljanske medicinske fakultete in ne vprašanje slovenščine kot literarnega jezika. Nihče ne sili in ne bo silil ljub-
odbore, Je l22„ala‘ med ljubljanskimi pristaši od	Ijansk.h profesorjev in kliničnih asistentov pisati v
vlade priznane »kmečko-delavske republikanske	slovenščini. Ljubljanska medicinska takulteta ni namreč
stranke« veliko razburjenje, ker se jih Identificira	slovenska, kakor ni zagrebška, hrvatska in beograjska
sneLV^.akf?a Pravnega vzroka s komunisti. Včeraj	srbska marveg vse tri so državno jugoslovanske. To
na vtč kra^lh8?3^1 PriP.adal°e‘ 1J'abljanfLV”S naj si g. dr. Lušicky enkrat za vselej zapomni. Zakaj « vcc Krajih sestanek, da se doeovore o korakih, J ®	J	,	.	.	,.
katere bi bilo potreba storiti, da vlada ne razveljavi	»e zahteva g. doktor, bi rad vedel, da se ukinejo tudi
M°Vih niandatov v občinskih zastopih v Ljubljani,	ostale fakultete s tehniško vred, vsaj so vendar tndi
v Mostah in na Vfču. Na sestankih so posamezni	to Bslovenske“ in obstaja nevarnost, da bodo i te
!e°!.°r'llk„i ostro napadali demokrate zaradi njiho-	izdajale svoje publikacije, kompendije m knjige v slo-
o	w jja v te,n vprašanju. Govorilo se je tudi | „nna,,ni, A1J mioV, „ r.naiVkv. da rabi Slovenila m	namerava	vlada	v	Ljubljani	In	v	drugih
ih razveljaviti samo mandate kmečko-delavske epubiikanske stranke in samo za te razpisati nove voiitve, kakor je to storila v Zagrebu.
venščini? Ali pa misli g. Lušicky, da rabi Slovenija več inženirjev, geologov, kemikov in matematikov, filologov in historikov kakor pa zdravnikov?
Gospod dr. Lušicky piše, da dokumentira trditev da mora vsako leto v Jugoslaviji absolvirati 300 zdravnikov, le nppoznanje razmer v naši kraljevin!. Svoje
trditve svojčas nisem zapisal tjavendan, temveč jo podprl z nepobitnimi številkami. Svoječasnim tozadevnim izvajanjem dodajam danes sledeče:
Teritorialno ja naša kraljevina z 260.000 km2 le za 27.000 km2 manjša od predvojne Italije z 287.000 km2. V Italiji z 19 medicinskimi fakultetami pride na 1,800.000 prebivalcev že ena fakulteta, pri nas pa z ljubljansko vred še le na 4 milijone. Ker je pričakovati v naši državi rapidnega naraščanja števila prebivalstva, se bo omenjeno razmerje v doglednem času znatno poslabšalo. Nikakor ne zagovarjam visokega števila medicinskih fakultet v Italiji, prepričan sem pa, da se bo tudi g. Lušicky še predno bo na vrhu vseh svojih duševnih moči, prepričal, da tri medicinske fakultete za našo kraljevino ne zadoščajo. Dejstvo, da pada število medicincev v Zagrebu,- je pa zame le dokaz, da so življenske razmere v Zagrebu za dijaštvo neznosne.
O vrednosti majhnih fakultet se z g. dr. Lušic-kyem ne bom prepiral, odločno pa zanikam, da bi mogel Zagreb nuditi jiele svojim, temveč tndi našim medicin-cem pri tako visokem številu slušateljev možnost temeljito izobrazbe. Učni uspehi in znanstveno delo ne odvisi od luksuriozno urejenih inštitutov marveč od faktorjev, o katerih se g. Lušickemu, kakor izpričujeta njegova dva članka, niti ne sanja.
Volitev župana v Ljubljani.
Zadnje občinske volitve so prinesle sledeči rezultat: 19 liberalcev, 10 SLS., 8 narodnih socijalistov, delavsko - republikanska zveza, 5 socijalnih demokratov. Razven liberalcev so vse lostale stranke opozi-cijonalne nele v državi, temveč tudi v deželi.
Bilo bi naravnost izzivanje volilcev vseh opozici-onalnih strank, ako bi bil odslej izbran v Ljubljani župan izmed liberalcev.
Res je, tudi opozicija ni enotna. Toda upravljanje občine v Ljubljani danes ni toliko politično, kot je gospodarsko vprašanje. Vse stranke so ob volilni agitaciji povdarjale predvsem gospodarski pomen volitev!
Tu je treba najti pametnega izhoda. Tisti, ki pravijo, da bodi župan iz delavsko - republikanske zveze, so politično kratkovidnejši ali pa so nedkritosrčni. Pri sedajni politični konstelaciji v državi, smemo nujno pričakovati, da bo volitev župana takoj anulirana. Na njegovo mesto bi prišel vladni komisar iz vrst liberalcev, predvsem zaradi gospodarskega ozadja. (Mestna hranilnica, njeno obrestovanje itd. itd.) Politična pamet momenta, ki jo izpoveduje v svoji novejši publikaciji V. Ljenin (Der „Radikalismus‘‘ die Kinderkrankheit des Kommunismus, stran 18 in nasl.) mora biti ljudem iz te skupine povsem jasna. Najivno ali pa premišljeno negativna — v resnici pa za liberalce pozitivna — taktika v danem momentu nima zmisla in nikakšnega opravičila. SLS. tudi nima nikakoršnega interesa siliti se v ospredje. Tisti pa, ki po svoji mentaliteti in po razpoloženju svojih volilcev morajo gospodarsko pozitivno delati, so za enkrat narodni socijalisti. Toda njih naloga, ako se hočejo politično uveljati in postati res dedič liberalnega razsula, je povsem druga, kot ona liberalcev. Liberalci so gledali na „porodico“, narodni socijalisti morajo gledati na ljudstvo, na njegove potrebe, zlasti v sedanjih težkih dneh za malega človeka.
Nove politiške orijentacije se bližajo brzih korakov. Ljudstvo je bilo že dostikrat prevarano ob volitvah. Struna je napeta do skrajnosti. Kdor se umakne iz praznih razlogov, zagreši „beg iz bitke", postane zločinec! Ne zgolj na shodih in v časopisju, v dejanjih pokažite, kaj in odkod ste. Strite glavo slovenskemu centralizmu!
Slovenske občine za avtonomijo.
Pred vojno smo bili Slovenci nezadovoljni. Dunajska nemška vlada nam je kratila vse mogoče pravice, katere so uživali samo Nemci (onostran Litve pa Madžari) kot edini državotvoren narod. Ti nas niso vladali in upravljali samo v dunajski centrali in iz dunajske centrale ven, ampak tudi v naši deželi so sedeli v odločilnih mestih večinoma tujci. Domači ljudje, ki so vendar najbolj poznali razmere v lastni domovini in ki so ljudstvo in njegove potrebe razumeli, so bili obsojeni ali na popolen molk ali pa so se morali zadovoljiti s podrejenimi vlogami. Nekaj malega izjem samo potrjuje pravilo.
S takim sistemom, ki ni priznaval najprimitiv-nejših načel demokratije, slovensko ljudstvo ni bilo zadovoljno. Zadovoljno ni bilo ne v narodnem, ne v gospodarskem, ne v upravnem oziru. Nezadovoljnost slovenskega ljudstva so bila tla, iz katerih se je mogla razviti znana majniška deklaracija. Ta je bila v prvi vrsti izraz slovenske odpornosti proti tedanjemu vladnemu režimu, ki se je stopnjeval tekom vojne do neznosnega pritiska, dokler ni počilo.
Takrat je celokupno slovensko ljudstvo vstalo brez razlike strank in na shodih, na zborovanjih in v resolucijah javno izpovedalo svojo voljo. Izpovedalo je voljo, da hoče imeti vlado, ki temelji na sporazumu med vladajočimi in vladanimi.
Tako je bilo pred štirimi leti.
Danes se nahajamo sicer v drugačnem, toda nekoliko vendarle sličnem položaju. Kdor razume svoje ljudi, mora konštatirati, da je danes nezadovoljnost slovenskega ljudstva skoro ravno tolika, kakor je bila pred vojno. To je činjenica, sicer žalostna, ampak tukaj je, in računati je treba ž njo. Bazlika med prej in sedaj je le v tem, da so danes vzroki nezadovoljstva drugačni, kakor so bili pred vojno. Kdo je to nezadovoljnost zakrivil, ali naše domače stranke same, ali centralna vlada v Beogradu, o tem ne govorimo; konštatirati hočemo le, da se s samo „protidržavno“ agitacijo, o kateri se toliko govori in piše, nezadovoljstvo ne da umetno konstruirati, ako ni dana podlaga v realnem življenju.
Izraz nezadovoljstva z obstoječimi upravnimi in gospodarskimi razmerami, izraz protesta proti nj.m in izraz želje po odpravi teh nedostatkov je gibanje za enotno in nedeljivo Slovenijo in njeno najširšo samovlado, t. j. za avtonomijo Slovenije, ker ljudstvo spoznava, da mora centralistični vladni sistem v Jugoslaviji roditi ravno take posledice, kot jih je rodil nemško-madžarski centralizem. Slovensko ljudstvo je pa danes že toliko politično prebujeno, in tako prežeto demokratičnega duha, da hoče imeti ono samo odločilno besedo v vseh zadevah, ki se njega tičejo, ker se zaveda, da je enoten socialni organizem, ki hoče živeti po svoje, kakor je zrastlo na svojih tleh.
Tega svojega čutenja slovensko ljudstvo ne taji in ne zakriva, ampak izpoveduje svojo željo jasno, javno in odločno. Števi’o občin, ki se izrekajo za enotno in nedeljivo Slovenijo iu za načelo, da se hoče slovensko ljudstvo v Sloveniji samo vladati v vseh zadevah, ki niso državni oblasti oecbhodno potrebne, raste od dne do dne. In šo bo rastlo. Rastlo bo tako, kakor je rastlo število občiD, ki so se izrekle svojčas za majniško deklaracijo. Kakor pred štirimi leti ni pomagal noben protipritisk, da bi se deklaracijsko gibanje ustavilo, tako tudi danes nobena sila ne udrži več gibanja za avtonomijo Slovenije. Ljudstvo jo hoče in občine govore. Naj govore kolikor mogoče glasno!
Nekoliko odgovora.
Naši centralisti so na nas silno hudi. V prvi vrsti seveda zaradi tega, ker ne vidimo oziroma ne nadaljujemo njihovega predvojnega plitvega boja proti »klerikalcem", drugič pa zato, ker pravimo, da biti Slovenec bodi Slovencu ponos in da Slovencu ni treba imeti prav nobenega poželjenja po nobeni sluznici, ne po tuji in ne po domači.
Da nas diskreditirajo, nam očitajo vse mogoče in nemogbče grehe, češ: državna policija, ali ne vidiš? Ali ne slišiš? Ali ne razumeš?
Za vse očitke naših centraldemokratov se seveda nihče več ne zmeni, ne Bog ne vrag in tudi policija ne. Ljudje pa najmanj, ker vidijo, da centralistom v Sloveniji klenka smrtni zvon. Prihodnje volitve bodo pa določile uro pogreba, kakor upamo.
če pa se vendar še nekoliko pomudimo pri nekaterih na naš naslov naperjenih očitkih od nasprotne strani, tega ne storimo iz bojazni, ampak za kratek čas.
Pred nekaj dnevi smo brali v centraldemokratskih listih o nekih švicarskih kravah, ki so jih kupili klerikalni avtonomisti in za katere bi morala Slovenija plačati nekaj miljonov namesto nekaj stotisoč kron. Za vraga — kaj pa imajo opraviti švicarske krave z avtonomijo Slovenije?! Če so jih kupili klerikalci — ali so jih kupili zato, ker so danes avtonomisti? Kar se pa tiče cene, je pa ta stvar taka: Centraldemokratje naj vodijo tako finančno politiko, da ne bo veljal 1 švicarski frank 25 kron, ampak da bomo dobili za eno našo krono 6 miljonov švicarskih frankov, pa bomo lahko plačali z 1 krono vse »klerikalne" krave in še nekaj »demokratskih" povrh.*
Pred nekaj dnevi smo čitali, da se Italijani zato kujajo pri trgovskih pogajanjih z Jugoslavijo in jih odlašajo, ker baje računajo na razpad države, ki ga bodo povzročili frankovci, radičevci, federalisti, avtonomisti in seveda »klerikalci", ki jih nikjer ne manjka, kjer je kaj »dobrega". — Mi smo že tolikrat na dolgo in široko razlagali, da avtonomija ni boj proti državi kot taki, ampak samo boj za neko obliko države, da smatramo vsako besedo v tem oziru za odveč pri pametnih ljudeh. Če nočem obleči centralističnega fraka, s tem vendar še ni rečeno, da hočem hoditi po svetu nag, ampak s tem rečem le, da fiaka ne maram, hočem pa imeti kakšno druge vrste obleko. Toda tega centraldemokratje ne razumejo in nočejo razumeti. Oni vrte svojo centralistično »napredno" lajno naprej in nas hočejo vtakniti v svoj centralfrak s tem, da nam pred-bacivajo »separatizem". Sedaj pa imajo: Lahi namreč ravno iz našega centraldemokratskega časopisja konstruirajo svoje načrte in upe na »razpad" države, ker to časopisje je tisto, ki vedno govori o »separatistih", ki jih nikjer ni, ker nima nobenih umstvenih argumentov, s katerimi bi se borilo proti nasprotnim strankam. Tako stoji ta stvar in nič drugače.
Dalje čitamo v centraldemokratski »Kronen-Zei-tung-i“ (po domače »Slovenski Narod") med dnevnimi vestmi, »da vodi avtonomija pokrajin neizogibno do državnega razpada, kakor to dokazuje Avstrija. V Avstriji se vrši ljudsko glasovanje za priklopitev k Nemčiji po deželah, čeprav se dunajska centralna vlada temu glasovanju upira." — Gospodje, gospodje, ali nimate glave in rok za to, da se primete za glavo, ko take čenče pišete in perete? Ali ne veste, da so Avstrijci Nemci, ki slede ravnotako svojemu narodnemu čutu po ujedinjenju kot mi in drugi? Dalje: ali so s svojim glasovanjem izrekli Avstrijci, da so Prusi? Dalje: ali ne veste, da je odpor dunajske centrale proti plebiscitnemu gibanju le navidezen? Vse to gotovo veste, ampak vendar grešite proti pameti in logiki, če gre za to, da se eno prisoli avtonomistom! O tem pa, da jo Amerika jederacija, da je Nemčija federacija, da je Rusija federacija, ne govorite! Ali to mar niso države? Ali sklepa Lloyd George pogodbe z rusko državo ali s starimi babami?
Na nazive »mali ljudje", »kratkovidneži" i. t. d. pa ne bomo odgovarjali. Vse to nas nič ne boli, tudi g. Prepeluha ne. Temu lahko rečete, kar hočete, pa se bo na vse smejal. Če ga hočete pa za vsako ceno ujeziti, mu morate pa reči nekaj druzega. Veste, kaj mu recite? Da je 9jedeesar*. Poskusite, pa boste videli, kako bo skočil!
*) Če pojde to v tem tonu naprej, potem bomo kmalu v listih brali: Kmetu N. N. je poginila krava, ker je pristaš SKS. Ali pa: Posestniku N. N. je vrgla svinja 12 prascev. Odličnemu pristašu JDS čestitamo. — Res ne vemo, kaj naj rečemo na to, ali „uboge živali'4 ali pa ,,uboge stranke14.
Tedenski pregled.
Kriza v Beogradu v centralni vladi postaja vedno hujša in občntnejša. Vedno očitnejše se vidi, da to ni več samo vladna kriza, kjer gre za izpremembo' v posameznih ministrskih meBtih, ampak kriza sega mnogo globlje. Doslej smo bili namreč vajeni, da so se obstoječe vladne skupine razprle in potem se je ustanovila nova vlada z novimi kombinacijami istih parlamentarnih skupin. Vlada je šla, stranke so pa ostale. Danes ni več tako. Danes ne razpada le vlada in strankarske kombinacije, ampak stranke same se cepijo. Razkol se je zanesel v radikalno stranko, razdor razjeda demokratsko grupo j. t. d. To znači, da utegnemo doživeti pri naslednjih volitvah nastop novih skupin, ki bodo s prošlostjo temeljito obračunale in si osnovale programe za bodočnost z ozirom na vprašanja, ki nas čakajo, ne pa z ozirom na vprašanja, ki leže za nami. Tudi v Sloveniji bo potrebna taka revizija, kjer je še ni. Zato bo ta kriza, ki se sedaj razvija, ena najhujših in najdolgotrajnejših.
Konitituanto zapuščajo kar cele skupine poslancev. Zadnji čas so odšli iz nje srbski zemljorad-niki in komunisti. Tudi Jugoslovanski klub baje namerava oditi domov, če vlada v zadnjem momentu glede avtonomije Slovenije in Hrvatske ne popusti. Potem bo ustava sprejeta »soglasno."
Koroško vprašanje stopa v akuten Stadij. Kolikor bolj se širi v Avstriji pokret za priključitev k Nemčiji, toliko večja je možnost in verjetnost, da zasedejo naše čete vsaj slovenski del Koroškega.
Za zbližanje med nami in Bolgari jo
narejen prvi uradni korak. Te dni je obiskal bolgarski minister notranjih zadev predsednika naše vlade Pašiča, s katerim je imel daljši političen razgovor. Kar se je zvedelo o vsebini tega razgovora, je sicer .vse prav lepo, ampak gotovo ni vse. Pašič je zahteval od Bolgarov iskrenost, potem točno izpolnitev mirovnih pogojev zlasti glede vojne odškodnine in odpravo komitstva v Macedoniji. To bi pa zadostovalo le za vzpostavo tako-zvanih »korektnih odaoš«joy “ med obema državama, kar je za nas vsekako premalo. Kdor hoče Jugoslavijo, mora biti dosledno za tesnejši spoj med nami in Bolgari, ker brez Bolgarov ni Jugoslavije. Tesnejši spoj med obema državama se pa da doseči le potom federacije. Tu nam prihaja na misel tista politična koncepcija, ki je živela že zdavnaj pred vojno in ki bo gotovo zopet vstala, t. j. federacija balkanskih slovanskih narodov, ki bi tvorili na ta način mogočno, med tremi morji ležečo državo, ki no bi bila le evropska, ampak svetovna potenca.
Vojaška konvencija med Jugoslavijo in Romunijo. V kratkem pride v Beograd romunski državnik Take Jonescu, ki bo sklenil vojaški dogovor med našo državo in Romunijo sličen onemu, kakor obstoji med čehoslovaško in romunsko, oziroma med čehoslovaško iu našo državo. Na ta način bi se tako-zvana »mala antanta" znatno okrepila.
Dnevne vesti.
Somišljenikom in prijateljem I Dandanes so skoro vsi listi pasivni. Subvencionirati jih morajo stranke, ki jim listi služijo, Mi nimamo nobene organizirane stranke za seboj. Komur je na tem, da naša misel prodre v narod, naj nam pridobiva novih naročnikov, zakaj materijelno je našo breme zelo veliko.
—	Uprava.
Kaj so ,,avtonomisti" ? Avtonomisti so »avantgarda klerikalcev". To ni nič hudega in imenitnega, ker klerikalec je že vsak pastir. Potem so »prevratni elementi". To ni nič hudega in imenitnega, ker prevraten element je danes že vsak branjevec. Potem so »separatisti". To ni nič hudega in imenitnega, ker separatist je danes že vsak demokrat. Potem so »komunisti". To ni nič hudega in imenitnega, ker komunist je danes že vsak čevljarski vajenec. Ampak, če bi gospodje vedeli, kaj so avtonomisti, bi jim zrasli od strahu taki lasje, da bi bila v primeri ž njimi znana Ana Csillag z njenimi 2 metra dolgimi lasmi pravcata plešasta reva.
Za avtonomijo Slovenije so se doslej izrekli občinski odbori sledečih občir: Vel. Gaber, Podboršt, Prapreče, Polica, Dob, Teraenca, Muljava, Hudo, Kriškavas, Draga, Dedni dol, Leskovca, Velike Peče, Krka, Rateče, Dobrepolje, Kompolje, Podgora, okraj Kočevje, Stranje, Vinjivrh, Bistričica, Javorje, Petrovavas, Iškavas, Mlaka, Križ pri Kamniku, Nasovče, Ambrus, Begunje na Gorenjskem, Kostanjevica. Za prihodnji teden pričakujemo izjav od več sto občin.
Resolucija za avtonomijo. Ponovno pozdravljamo ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno suvereno državo, izražamo s tem svojo zahtevo po samoupravi ljudstva v tej državi. To pravico mora garantirati prebivalstvu državna ustava, ki mora biti le plod sporazuma med vsemi tremi plemeni. Upoštevajoč posebne kulturne, gospodarske in socialne prilike naše dežele; zahtevamo nedeljivo in avtonomno upravljano Slovenijo z zakonodajno in administrativno polno-močnim pokrajinskim zborom ter njemu odgovorno pokrajinsko vlado.
Potrjujemo prejem. „Jutro“ je v svoji številki 127, zagrozilo izdajatelju našega lista z internacijo „doli kje v albanskih pustinjah", če ga ne doleti še kakšna manj prijetna usoda. — Smo vzeli hvaležno na znanje.
6asopis in javna kritika. V malih razmerah rastejo mali ljudje. To spoznaš prav dobro iz našega dnevnega časopisja. Kakor pred vojno, tako se
i	danes bojuje večina tega časopisja proti osebam, ne političnim, socialnim in gospodarskim načelom. To mora nehati! Včeraj še sta si bila osebna prijatelja. Jutri se pokaže, da sta njuna politična načela prišla navskriž in že se ne poznata več, ako se slučajno kjerkoli srečata kaj dokazuje to? To dokazuje prvič slabo vzgojo in drugič „politično nezrelost." Ali res nimamo toliko dobro vzgojenih žurnalistov, ki bi vedeli, da osebni boj ne vodi nikamor? Da nikomur ne škoduje, še manj pa komu koristi? Bodimo vsepovsod in vsikdar načelni, osebni pa še le takrat, kadar moremo v interesu javnosti očitana dejanja tudi dokazali!
„Mastna pokojnina11 in »državna *wa»t“ za »prevratni element11. Povejmo naravnost: Izdajatelj tega lista sem bil 1. 1919 »vpo-hojen" proti svoji volji, toraj protizakonito, ko sem imel ravno 21 let, 8 mescev in 22 dni aktivne državne službe za seboj. „Pokojnina“ znaša mesečno natančno 841 K 89 v. To imenujejo centralisti „mastno pokojnino" in »državno mast", govore to na shodih, pišejo o tem po časnikih in mečejo blato na sočloveka, dasi natančno vedo kako in kaj je s to rečjo. Pa jih ni nič sram! Kaj naj se jaz sramujem — za nje?
P. t. gospode trgovce in posestnike opozarjamo na oglaševanje v našem listu. Citati, ki jih najdemo v drugih listih iz našega lista, dokazujejo, da »Avtonomista" ljudje prav pridno bero. Liat je razširjen zlasti po deželi. Posebno opozarjamo na male oglase, za katere je tarif jako nizek. Vsaka beseda velja 1 krono, tudi naslovna. Kdor hoče oglaševati v našem listu, naj samo prešteje število besed v cglasu in pošlje po nakaznici (oz. poštni položnici) ravno toliko kron na upravništvo lista v Ljubljani, Breg št. 12, Naj navedemo en primer za kratek oglas: »Prodam malo posestvo. Cena 50.000. Lovro Držaj, Kamnik." Ta oglas ima 8 besed, ki jih napišeš na dopisnico, po nakaznici pa od pošlješ 8 kron na upravništvo in sicer tako, da prideta dopisnica in nakaznica vsaj do petka v roke upravništva.
Razmere v našem orožništvu niso več take, kakor bi to bilo želeti. Iz dobro poučenih krogov nam javljajo, da je tem razmeram krivo poleg drugih Vzrokov tudi prenaglo izenačevanje in centraliziranje. Pred prevratom so bili naši orožniki zlasti na deželi spoštovane osebe, do katerih je ljudstvo imelo zaupanje. To dobro razmerje se danes krha, kar ne bo dobro. Bed in javna varnost, ki vladata in sta tudi za časa prevrata vladala v Sloveniji, sta v prvi vrsti zasluga neumornega dela in službene svesti našega orožništva. Merodajni faktorji naj skrbe za to, da ostanemo v tem oziru na stari višini. Če je orožnik preslabo plačan, mu dajte več, kar se da doseči eventualno brez obremenitve proračuna, če se jih nastavi le ncobhodno Potrebno število, toda te je treba dobro nagraditi. Zahtevati pa moramo vsekako od vsakega orožnika,
da se nauči za njegovo službo potrebnih predmetov vsaj toliko, kolikor so se morali učiti prej. Kar se pa tiče notranje organizacije, bi bilo gotovo bolj pametno, če bi primerjali staro organizacijo z novo in iz obeh pobrali to, kar je dobrega, namesto da se brez cilja in brez glave uvajajo novotarije, ki našim razmeram ne odgovarjajo in najboljše ljudi odganjajo iz službe.
Pokrajinska vlada v Ljubljani še vedno ni gotova. Manjka namreč še g. dr. Nikola Županič o katerem se je prvotno trdilo, da prevzame socialno skrbstvo, sedaj pa zopet trde, da bo prevzel poverjeništvo za notranje stvari, ker ima raje opraviti z okrajnimi glavarji kakor z berači in invalidi in prenapolnjenimi stanovanji. »Jugoslavija" čisto umestno dostavlja k tem vestem, da bo treba ustanoviti v Ljubljani še eno poverjeništvo za Turke, ki sede tudi v centralni vladi, da bo ljubljanska vlada v skladu s centralno.
Poslaniiko mesto v Parizu, ki je vsled nenadne smrti dr. Milenka Vesniča izpraznjeno, bo dobil bržkone dr. Miroslav Spalajkovič, ki uživa velike simpatije na dvoru. On je bil za Časa svetovne vojne srbski zastopnik v Petrogradu. Ko je v Rusiji izbruhnila revolucija, je ostal še dolgo na svojem mestu, dokler se mu ni posrečilo iz Rusije pobegniti v Pariz kamor je dovedel s seboj tudi princezo Jeleno in njene otroke, ki je bila v Rusiji omožena z nekim ruskim velikim knezom, katerega so boljševiki usmrtili. Spalajkovič mogoče ni ženijalen, ampak je spreten diplomat, ki se je izkazal kot tak zlasti ob času aneksijske krize, ko je bil šef političnega oddelka v srbskem vnanjem ministrstvu.
Razočaranje. Iz Starega grada na otoku Hvaru pišejo »Slobodni Tribuni" v Zagrebu sledeče: „S kakšnim navdušenjem smo dočakali odhod Lahov in prihod naših, — to se ne da popisati. Čuli smo vsekakor, še prej slabe glasove, da bomo kmalu razočarani, pa jim nismo verovali — vsaj nismo mislili, da bo razočaranje prišlo tako hitro in v takšnem obsegu. Prišlo pa je strašno hitro. Naši so prišli ob slavljenju in navdušenju ob 2. uri popoldne, toda že naslednje jutro ob 8. uri smo doživeli prvo razočaranje. Jugoslavija nam je dala takoj čutiti tudi svojo drugo stran. Spoznali smo finance in carine. Ob 8. uri v jutro so se razleteli financarji po hišah, da popišejo zaloge sladkorja, mila, užigalic itd. In sedaj mora vsakdo plačati debelo caiino na to robo. In to ne le trgovci, temveč vsak zasebnik! V 24 urah se je vsled tega podražil n. pr. sladkor od 34 K na 54 K in podobno vse druge potrebščine. Pri nas ima vsaki, tudi najsiromašnejši posestnik običajno vsaj 10—20 litrov »prošeka", ki si ga shrani za lastno porabo. In glej, sedaj mora vsakdo, ki ima več kot pet litrov plačati davek. In še so neki drugi davki na vidiku. Kakor da so nas osvobodili samo zato, da dobe čim več davka. Policijo spoznavamo ravnotako, posebno mi kmetje. Kakor povsod, tako je tudi pri nas kmet začel svobodnejše dihati, protiveč se krivicam od strani gospode, naj bodo ti Lahi ali Jugoslovani. Ali zato so nas gospoda »rodoljubi" takoj proglasili za komuniste in sedaj se postopa z nami po »Obznani". Na navadno sejo kmetske čitalnice »Hrvatska Sloga" je prišel policijski odposlanec, kar se ni pripetilo nobenemu društvu niti pod Avstrijo. Sicer se čuje povsod govoriti: »Tega ni bilo niti pod Avstrijo!“ — Evo, kako smo se mi znašli v Jugoslaviji. Še več, sedaj slišimo, da to ni Jugoslavija! Sedaj vidimo, da je to neka dežela Srbov, Hrvatov in Slovencev, da to ni eden narod in da one Jugoslavije, po kateri smo toliko hrepeneli sploh ni in da je ni treba. Da veste, kako se nam Lahi zlobno smejo!“ Tudi na Hvaru v Dalmaciji se bodo navadili razočaranj. Mi smo se jih morali tudi!
Še ena zgodba o centralist, upravi.
Neki trgovski tvrdki je bila na železnici ukradena ena bala blaga. Finančni stražniki so pa tata in balo zajeli. Tat je prišel pred sodišče, ki ga je obsodilo in izreklo, naj se ukradeno blago izroči lastniku. Toda odlok sodišča za naše carinike ni imel nobenega pomena. Delegacija ministrstva finance v Ljubljani je vsled prošnje lastnika izdala na carinarnico odlok, naj se blago po ocarinjenju izroči stranki. Carinarnica pa je rekla: Figa! Ti delegat nimaš z nami nič opravka; tak odlok moramo dobiti le od direkcije carin v Beogradu. Dokler tega ne dobimo, ne izročimo blaga, ki ostane v našem
skladišču. Akt je romal toraj v Beograd. Med tem so nekateri stražarji, slabo plačani državni nameščenci, prišli v hude skušnjave. Otroci njihovi so bili raztrgani, da še v šolo niso mogli, denarja niso imeli, na kredit pa tudi nihče nič ne dž takemu revčku. Ti stražarji so po dolgih mesecih prišli na misel, da balo, ki so najbrže na njo že vsi pozabili, odpro in si odrežejo za nekaj oblek, ki jih njihove družine nujno rabijo. Storjeno. Cez leto in dan pa pride končno iz Beograda odlok, da naj se bala izroči lastniku. Sedaj pa pride na dan tatvina; stražarji se postavijo pred sodišče in obsodijo ter odpuste za vedno iz službe, v kateri so bili vse življenje. Družine ostanejo brez očeta in vodnika. — Jamčimo, da je ta zgodba resnična!
Podobna. Slovenski žurnalist Fr. R. je služil v srbski vojski kot prostovoljec in se v tej lastnosti udeležil tudi strašnega umika preko Albanije. Po nje-dinjenju je služil zvesto v korespondenčnem uradu ministrskega predsedstva. Kot žurnalist je pisal tudi v nekatere slovenske liste, glavno menda v »Slovenca", kjer priobčuje tudi zanimiv popis svoje poti preko Albanije 1. 1915. Kot tak je napisal v isti list tudi razgovor, ki ga je imel z vodjem srbskih zemljoradnikov, g. Avramovičem, v katerem se je ta slednji slabo izrazil o sedanji politiki Samostojnih kmetov. To je zadoščalo, da ga je vlada vrgla na cesto v 10 dneh. Mož je družinski oče. Slovenski listi, izvzemši »Slovenca", so o tem — molčali!
Jugoslavija, SHS. in Srbija. Zagrebška »Slobodna Tribuna" poroča: Ko je bil naš minister trgovine dr. Kukovec v Londonu, se je predstavil svojim kolegom: Kukovec, minister trgovine kraljevine Jugoslavije ! — Začudeno ga je pogledal neki kolega in popravil »Čehoslavije?" — »Ne, Jugoslavije." — »Katera država je to?" — »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev." — »Kako?" seje začudil Kukovčev kolega.
—	Tedaj se je spomnil dr. Kukovec in rekel: »Minister trgovine kraljevine Srbije." — „0 slavne in junaške Srbije, jako Das veseli, da vidimo med seboj zastopnika tako slavnega in junaškega naroda!“ — Kaj je hotel aDgleški gospod s temi besedami? Ali se je deklariral kot Velesrb, ali pa kot prevraten element in predrzen hujskač, ki ne priznava ne Jugoslavije, ne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev?
Župan in obfilncki odborniki v Trbovljah so baje »komunisti". Zato zahtevajo naši »vodilni" listi, da mora vlada odbor razpustiti in volitve razveljaviti, češ da to ne gre, da bi upravljali občino, ki je silno važna z ozirom na veliko industrijo, taki prevratni elementi kakor so komunisti. Mi smo v tem oziru drugačnega mnenja. Že v eni zadnjih številk smo naglasili, da se komunisti kot taki volitev niso Udeležili in bi jim vlada tudi ne bi bila smela dati škrinjice z ozirom na znano »obznano". Pač pa se je volitev udeležila kmečko-delavska S’’ranka, katero je vlada priznala, kateri je tudi škriDjico dovolila in o kateri nihče nima pravice trditi uradno, da je ta stranka identična s komunistično. Zato smo res radovedni, kaj bo vlada napravila iu kako bo v slučaju razpusta občinskega odbora svoj ukrep utemeljevala. Pravna utemeljitev je po našem mnenju nemogoča, torej preostane le še sila, za kar se pa vlada vendar ne bo odločila na pobožno željo trboveljskih magnatov. Mi pravimo, naj svobodno izvoljeni odbor začne delati in naj pokaže, kaj zna. če bo »vladal" dobro, je prav: če pa ne, jo pa za razpust še vedno čas.
Gospodarstvo.
-.Gospodarski pregled.
Žittni trg. Pričakovano padanje žitnih cen se ni vresničilo. Pšenica je zadnje dni celo nekoliko v ceni skočila. Danes notira v Somboru pšenica K 1000 do 1020; koruza K 400—420, ječmen K 525 in oves K 400—420. Radi visokih cen stagnira trgovina z žitom. Mlini se drže rezervirano, ker še vedno pričakujejo da morajo cene navzdol. Trgovci-izvozniki pa, ker že importi iz Amerike na zunanjem trgu uspešno konkurirajo našemu blagu. Izvoz je mogoč le še v Avstrijo, Nemčiji pa kaže veliko bolj nabavljati ameriško žito
preko Hamburga. Pa no samo visoke cene, tndi nereden promet, pomanjkanje vagonov in šlepov otežava našo trgovino.
Klavna živina jo stala pri nas dolgo pod zunanjimi cenami. Znižanje izvozne carine je cene že skoro docela izravnalo. Razlika med ljubljanskimi in tržaškimi cenami znaša že okrog 8 kron, od ktcrih odpade 6 na izvozno carino. Italijani se v veliki meri že sami pojavljajo na naših sejmih, kar je povzročilo tekom zadnjega meseca hitro dviganje cen, ki so pa sedaj precej stabilizirane in ni računati ua spremembe, ako se izvozna carina ne zmaujša, v kterem slučaju imamo še vedno nevarnost, da se tudi pri nas cene dvignejo.
Prašiči in masi. Prašiči se izvašajo največ v Avstrijo, vendar zahteva Avstrija največ mesnate svi&je, kajti masti amerikanskega izvora je na Dunaju dosti in je cenejša kot naša. Ker pa je treba od lahkega prašiča plačati isto cariuo kot od debelega in težkega, je izvoz zelo otežkočen in so bili izvozniki pri svojih prodajah zelo presenečeni, ker je moral marsikteri prodati v izgubo.
Tekstilna in konjekcionarska industrija se nahaja na Češkem kakor tudi v Nemčiji v krizi. Cene padajo rapidno. Dobra moška volnena obleka stane v Pragi 500 čeških kron. Da bi tudi pri nas ne padle cene in bomo srečni nositi dražje obleke kot drugod po svetu, bo te dni belgrajska vlada vpeljala visoko uvozno carino na izgotovljene obleke in sakno. Prav tako je s črevlji. Tudi pri teh ne pusti naša politika, da bi smeli naročati cenejše iz inozemstva in bo vlada uvaževala željo obučarskih fabrikantov, da se vpelje na uvoz črevljov visoko carino.
Notranje državno posojilo so prevzele banke in sicer v razmerju ž njihovo gosgodarsko močjo, ki so jo določili na podlagi višine akcijskega kapitala. Na Slovenijo odpade 20% od 6°0 miljonov dinarjev, torej 100 miljonov dinarjev (400 miljonov kron). Ker je Slovencev v naši državi komaj 800.000, zato bi moral povprečno vsak Slovenec brez razlike starosti in spola podpisati okroglo 500 kron, oziroma vsaka rodovina (računana na 4 osebe) okroglo 2000 kron posojila, da bi banke dobile tekoči denar zopet nazaj. Mi zelo dvomimo, če bo to mogoče. Interesantno je to, da je dodeljeno najbogatejšemu delu države, t. j. Vojvodini, kjer je notorično vsak kmet miljonar, samo 11/2 %> to se pravi niti 10 miljonov dinarjev ne. Prebivalstvo Vojvodine znaša mnogo nad 1 miljon ljudi, tako da odpade na vsakega prebivalca komaj ena „banka“ (== 10 dinarski bankovec) posojila, kar je za Vojvodinca naravnost smešno nizka napitnina. Z druge strani je pa znano, da so v Vojvodini zaostanki na davkih tako veliki, da znaša vsota teh zaostankov nad 3 mi-Ijarde kron, torej eno celo miljardo več kot nameravano posojilo. Zakaj država tega denarja ne iztirja? Tako gospodarstvo z državnim denarjem ne vzbuja zaupanja
v državo! Mi Vojvodincem sicer privoščimo vse mogoče olajšave in dobrote, ampak prosili bi, da smo nekoliko teh dobrot deležni tudi mi!
Železni drobiž ima zopet veljavo.
Kakor javljajo listi, je finančno ministrstvo odredilo, da morajo državne blagajne zopet sprejemati železni drobiž in ga zaračunati v razmerju 1:4, t. j. 20 vinarjev za 5 para. — Ni še mesec dni, kar je finančna oblast odrekla veljavo železnemu denarju, toda danes ga zopet priznava! Mi nimamo nič proti stvari sami, da se namreč stari drobiž zopet pripozna kot plačilno sredstvo., ker smo sami naglašali, da je to v interesu državnega kredita. Čaden jo pa način, kako se izdajajo pri nas naredbe. Danes prepoved, jutri zapoved — ali ni to brezglavost, ki nam doma in ua tujom silno škoduje?
10 miljard kron zahteva vojni minister od finančnega ministra. Finančni minister pravi, da jih nima. Vojni minister pravi, da jih mora imeti. Kako se bo poravnal ta spor? Zanimivo je, da do danes še živa duša ni videla niti enega računa vojnega ministrstva. 10 miljard je ogromna svota, za katere up rabo je vendar treba poprej izpregovoriti nekaj besed v parlamentu, kam da bo ta denar šel. Pa nič! Drngod se bijejo silne parlamentarne debate, kadar se gre za vojne proračune, padajo ministri in padajo vlade, pri nas pa nič. Naročava se to, naročava se ono, a vse brez kontrole. Zato ni čudno, če bomo doživeli v kratkem času cel kup korupcijskih afer iz vojnega ministrstva, kar nam beogradski listi že obetajo.
Cene v Češko-slovaški republiki. Statistični državni urad v Pragi je objavil cene, ki so bile v državi meseca januarja 1.1. Cene v čeških kronah so bile sledeče:
	V Pragi	Na Češkem	Na Moravskem in Šleziji	Na Slovaškem	V celi Cs. republiki
Krušna moka ....	4 —	6-24	7-06	7-73	6-72
Moka za kuho ....	10 —	1206	9-91	11-57	11-44
Goveje meso		22-83	2219	22-38	20-56	2202
Svinjsko meso ....	26-53	27-77	2950	27-23	28-71
Koštrunovo meso . . .	22--	20-80	18-31	17-95	19-81
Svinjska mast ....	39-95	40-46	43-45	5088	42-55
Maslo		48-12	47-32	45-33	45-72	46-57
Mleko		338	3-43	3-51	302	3-42
Jajca		1-55	1-51	1-44	ji -83	1-53
Premog (1 q) ....	50--	58-72	62-70	83-68	6366
Rujavi premog (1 q) . .	41-32	35-75	38 91	48-98	37-73
En par moških čevljev je veljalo povprečno 240 K 20 v, en par ženskih čevljev pa 154 K 28 v.
Češka krona stane danes naših 186 —1*90 jugoslovanskih kron.
^ 11^1
Gospodarska zveza, centrala za skupni naknp in prodajo
reglgtrovair.a zadruga z omejeno zavezo
**	v	Ljubljani,	Dunajska	cesta	št.	29
ima na zalogi špecerijske predmete, kolonijalno blago, vse vrste žita, moke i. t. d. prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki in težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnino, kakor grablje, kose, lopate, krampe, žage i. t. d. Največja izbira vseh vrst mesnih izdelkov, pristnih kranjskih klobas ter domače masti, najfinejša vina domača in banatska. Lastna zeljarna. Izdelovanje mila in sveč v svoji tovarni. Nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. Lastne žage.
gp Štiri milijone kron ^
sta zadeli srečki, kupljeni pri
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec državne razredne loterije,
Premijo 3ZQ.QQQ— brci	mi j o v četrtem razredu tOO.OOO'- faFOB
Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Rom žrebanje se urši od 12. moja do Z. junija.
zamenjati srečke IV. razreda za nove srečke V. razreda do 7« naceja. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. Kdor še ni igral, a hoče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov,
torej petkratni iznos.	Zadlijct ppilikai! Nekaj srečk ima še na razporago
Zadružna gesp^elap&ka basraka cL d. u Ljubljeni, Dunajska c. ZB 1.
,,Gospodarski! razvoj11. Pišejo nam: Neki konsorcij je nameraval zgraditi na Kranjskem, v kraju, ki ima pripravno vodno moč, veliko tovarno. Neki na-načelnik v ministrstvu za industrijo je pri tej priliki povedal sledeče: Mi ne moremo dopustiti, da bi se v Sloveniji razvila velika industrija, vsaj podpirati je ne moremo, ker je dežela preveč na državni „graaici“. V slučaju vojno, bi prišla industrija takoj v sovražnikove roke. — Kakor da Avstrija ni imela svoje velike industrije na „granici“ (Češkem), Francija, Anglija, sedaj Italija itd. Ali bomo v Sloveniji pasli koze in živeli od tihotapstva, kakor nekdaj Martin Krpan?
Neva ameriška postava & priseljevanju. Amerikanki parlament jo sprejel novo postavo o priseljevanju, ki bo veljala do konca lota 1922. Po tfcj postavi se najprej določi število pripadnikov kakega naroda (države), ki so že tam naseljeni. Od tega števila se sme potem dopustiti prihod novih priseljencev do največ 3°/o> P° teh določbah se sme toraj na leto na novo vseliti v združene ameriške države: 77.000 oseb iz Velike Britanije, 75.000 iz Nemčije, 52.000 iz Rusije, 50.000 oseb iz bivše Avstro-ogrske (Nemška Avstrija, Ogrska, Češkoslovaška, del Poljske, del Jugoslavije, del Romunije, del Ilalije), 40.000 oseb iz Italije, 20,000 iz Švedije, 12.000 iz Norveške, 3.500 iz Francije itd. Skupno na leto največ 355.000 oseb. V enem mesecu se sme sprejeti največ 20% od tega celokupnega števila. — Iz teh določb se vidi, da se bo priseljevanje v Ameriko silno otežkočalo in imajo ta-mošnje oblasti možnost, tja dospele nove izseljence zavrniti, zato se bodo ljudje težko odločili spustiti se v takšno negotovost. Sedaj velja vožnja v Ameriko ca. 20.000 naših kron. Če priseljenca ameriška oblast zavrne, mora nazaj in vsi izdatki bodo vrženi proč. Mnogi, ki doma ne morejo več živeti, so doslej hodili v Ameriko s trebuhom za kruhom. Kaj bo odslej ? Doma se moramo resno boriti za takšne razmere, da bo življenje v domovini vsaj znosno. Zato vsi na krov!
Naročnikom. Današnji številki priložimo položnice onim prejemnikom, ki naročnine do sedaj še niso poravnali oziroma onim, katerim je naročnina že potekla In prosimo, da se radi reda v upravi denar čim preje nakaže. One prejemnike lista, ki se ne nameravajo naročiti, pa uljudno prosimo, da nam list takoj vrnejo.	Uprava.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI.
LED
Gostilničarji in mesarji!
Kar je človeško življenje sreč, to je za gostilničarje in mesarje dobra strokovno
urejena ledenica.
Ledenica pa mora biti taka, da obdrži led celo leto; biti mora zgrajena natančno po vseh strokovnih navodilih. Podpisano podjetje izdeluje stavbene načrte ledenic na 6 različnih strok, načinov in natančnih strokovnih navodilih. Ako se ledenica zgradi po teh načrtih, se v enem letu stopi ledu samo 25 °/0.
Načrti za 6 načinov umetnih ledenic z obširnim strokovnim popisom, kako se ledenica gradi in kako se vanje shranjuje led- kako se je ravnati pri nalaganju ledu stane vse samo 500 ki5on.
Podjetje izdeluje take zgradbeledenic tudi g svojimi strssk« delavci po vsej gj
i
i
Sloveniji. Naročajte načrte In zgradbe!
Mm Dragotin
stavbeno padjelie, Braslovče. Staj.