Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 154 Predstavitve in informacije Dean KOROŠAK Bojan MUSIL Nejc PLOHL Tanja SIMONIČ KOROŠAK Nenad ČUŠ BABIĆ Interdisciplinarni pristop k celostnemu zaznavanju grajenega okolja T o build, to plant, whatever you intend, T o rear the Column, or the Arch to bend, T o swell the T erras, or to sink the Grot; In all, let Nature never be forgot. Consult the Genius of the Place in all, That tells the Waters or to rise, or fall, Or helps th’ ambitious Hill the Heav’ns to scale, Or scoops in circling Theatres the Vale, Calls in the Country, catches opening Glades, Joins willing Woods, and varies Shades from Shades, Now breaks, or now directs, th’ intending Lines; Paints as you plant, and as you work, Designs. Alexander Pope, An epistle to the Right Honourable Richard Earl of Burlington: Occasion’d by his publishing Palladio’s designs of the baths, arches, theatres, &c. of ancient Rome, 1731. Vprašanje razumevanja odnosa med grajenim okoljem ter človekovim za- znavanjem in doživljanjem že dolgo ni več domena posameznih znanstvenih disciplin, ki ločeno obravnavajo ele- mente tega odnosa, ampak je dinamičen interdisciplinarni preplet, v katerem se stikajo na videz zelo oddaljene ali ne- povezane vede: od naravoslovja in zna- nosti o okolju, arhitekture, urbanizma in geografije do psihologije, medicine, antropologije, sociologije, ekonomije, varnostnih in političnih ved. Na Univerzi v Mariboru smo vsebino predmetov Bioklimatski koncepti v arhitekturi in Aplikativna socialna psi- hologija v okviru magistrskih študijskih programov Arhitektura na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in Psihologija na Filozofski fakulteti povezali v skupen interdisci- plinarni projekt v obliki k študentu usmerjenega problemskega učenja. V okviru projekta so študenti zasnovali in izdelali instrument za kvantifikacijo dimenzij odprtega urbanega prostora z merjenjem/ocenjevanjem zaznavanja in doživljanja mestne krajine. Pri tem smo izhajali iz spoznanj, da problemsko učenje kot učni pristop, ki sledi konstruktivističnim načelom pou- čevanja, že v osnovi spodbuja prilagodl- jivost na spremembe v okolju, uporab- nost znanja v kompleksnih okoliščinah ter težnjo po nadaljnjem samostojnem učenju in razvoju. Študentom smo pred- stavili odprta problema, ki se navezuje- ta na učne cilje, ki jih želimo doseči s študenti psihologije in arhitekture. Naloga študentov psihologije je bila, da oblikujejo psihometrično ustrezen merski instrument, s katerim bomo lahko preizkusili hipoteze zastavljene raziskave, kar je vključevalo tudi vali- dacijo vprašalnika v realnem okolju. Naloga študentov arhitekture je bila vsebinska opredelitev dimenzij grajene- ga okolja, ki so zanimivi za doživljanje mestne krajine in so relevantni za arhi- tekturno stroko. Študenti so ločeno poslušali predavanja pri predmetih v okviru svojih študijskih programov, sočasno pa so bili vključeni v interdisciplinarno skupino, ki je Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 155 Predstavitve in informacije izvajala projekt. Skupaj je bilo v  pro- jekt vključenih okrog 60 študentov, ki so oblikovali manjše skupine z različni- mi in komplementarnimi nalogami. Na prvem skupnem srečanju so bili udele- ženci seznanjeni z  zahtevami projekta in problemom. Izvedli smo delavnico, na kateri so se oblikovale skupine, ki so si tudi izmenjale začetne ideje. Delavni- ca je bila namenjena tudi pridobivanju začetnih povratnih informacij s strani učiteljev, s čimer smo jasneje opredelili obseg in namen projekta. Nekajkrat v semestru so se vse skupine zbrale, pred- stavile svoje delo, si izmenjale spoznanja in izkušnje ter pridobile povratne infor- macije od drugih študentov in učiteljev. Izhodiščna teoretična ideja je bil poskus opredelitve duha kraja (genius loci) prek doživljanja mestne krajine. Neujemljiv doživljajsko – »... več kot oko vidi, več kot uho sliši ...« (K. Lynch, Image of the City, 1960) – in tudi jezikovno – »… edinstvene središčne kakovosti, ki ustvarja razliko, ni mogoče poimenova- ti …« (C. Alexander, The Timeless W ay of Building, 1979) – zajema koncept ge- nius loci, v svojem bistvu večplasten in večdimenzijski odnos med človekom in grajenim okoljem. To večdimenzijskost smo pri razvoju instrumenta poskušali opredeliti v treh sklopih: čutno zazna- vanje, kontekst in struktura ter podoba in pomen. Senzorični del je zajel vidno, toplotno, haptično, slušno in olfaktorno zaznavanje, sklop kontekst in struktura se je nanašal na namen ocenjevane lo- kacije, varnost in infrastrukturo, sklop podoba in pomen pa je poskušal zajeti preference, kompleksnost in nastanek miselnega zemljevida mesta. Študenti so med študijskim procesom razvili in izdelali instrument za celostno zaznavanje grajenega okolja, ki je ses- tavljen iz vprašalnika osebnosti (BFI), skrajšane lestvice pozitivnega in nega- tivnega afekta (PANAS) in vprašalnika o zaznavanju grajenega okolja. Izdelan instrument so prenesli v spletno okolje na portal 1ka (https://www.1ka.si/), ki je namenjen spletnemu anketiranju. Vprašalnik so nato podiplomski študen- ti psihologije in arhitekture Univerze v Mariboru po predpisanem protokolu izpolnjevali na štirih izbranih lokacijah v Mariboru. Nekaj študentov se je odločilo svoja razmišljanja, izkušnje in nekatere delne rezultate raziskave opisati tudi v svojih prispevkih, ki so na povabilo uredništva objavljeni v tej strokovni izdaji revije Urbani izziv. Polonca Borko, Špela Horvat, Iva Štu- kelj in Sandra T erplan, študentke prvega letnika podiplomskega študija psiho- logije, v empiričnem prispevku Inter- disciplinarni pristop k analizi grajenega okolja: povezave med razpoloženjskimi in osebnostnimi spremenljivkami ter zaznavo okolja primarno raziskujejo zanimiv odnos med zaznavami odprte- ga urbanega prostora in razpoloženjem udeležencev, še zlasti to, katere čutne zaznave najbolje napovedujejo dvig raz- položenja. Ob tem avtorice prispevka omenijo tudi povezave med osebnost- jo udeležencev in zaznavami grajenega okolja in posredno ugotavljajo, da ljud- je delno v duha prostora projiciramo tudi svoje osebnostne značilnosti (npr. v primeru svoje visoke ekstravertnosti tudi okolje zaznavamo kot bolj ekstra- vertno). V prispevku Razumevanje podobe in pomena skozi miselne zemljevide Maša Čelebić, Vladimir Lutovac in Merima Tica, študenti prvega letnika podip- lomskega študija arhitekture, opišejo svoj pristop k opredelitvi dimenzij ge- nius loci. Predstavijo uporabo miselnih zemljevidov pri raziskovanju prostora in koncept genius loci opišejo s tremi komponentami: oblika, dejavnost ter podoba in pomen. Denisa Repatec, študentka prvega letni- ka podiplomskega študija arhitekture, v prispevku Sindrom bolnih stavb in mes- ta najprej opiše sindrom bolnih stavb in klasifikacijo tega, nato pa poskuša podobno opredeliti za mesto oziroma urbani prostor. Dejan Vrbančič, študent prvega letnika podiplomskega študija arhitekture, v prispevku Fiziološka vloga užitka v arhitekturi obravnava povezavo med senzoričnim zaznavanjem in aliestezijo kot konceptom ugodja in vlogo obeh v načrtovanju arhitekture. V esejskem razmišljanju poveže toplotno, haptično, zvočno in olfaktorno zaznavanje z vpli- vom arhitekture na ugodje človeka. Maja Žalik, študentka prvega letnika podiplomskega študija arhitekture, v prispevku Vonj kot element zaznavanja grajenega okolja opiše olfaktorne ele- mente v zaznavanju urbanega okolja in rezultate raziskave, ki se navezujejo na zaznavanje vonja. Vonj poveže z identi- teto kraja in ga obravnava kot eno ključ- nih značilnosti mestne krajine. Vabimo vas k branju objavljenih prispevkov. Red. prof. dr. Dean Korošak Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeni- štvo, prometno inženirstvo in arhitekturo in Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Inštitut za fiziologijo, Maribor E-pošta: dean.korosak@um.si Izr. prof. dr. Bojan Musil Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor Asist. Nejc Plohl Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta in Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor Doc. dr. Tanja Simonič Korošak Studio TSK Oblikovanje krajine, Maribor Doc. dr. Nenad Čuš Babić Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbe- ništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Maribor