20. številka. Izhaja vsak dan i?e€cr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vs tr i j sk o-o g e rBk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za čet rt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe lt>to 13 gld.. za četrt leta H gld. 30 ki\, za jeden mesec, l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko reč, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. M se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbisa hisi, ..Uledališka stolba". Dpravnistvu naj se blagovolijo poSiljuti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Črna vojska. Po državnem zakoniku imamo sedaj razglašena določila za zvršitev zakona o črnej vojski. Razglas se je dovršil v kritičnem času. Besede, s katerimi je knez Bisrnarck v nemškem državnem zboru slikal vojno Nemčije s Francijo v najbližjej bodočnosti, so de gorke. Nemški državni zbor je razpuščen, ker se z Bisrnarckovim prorokovanjem ni oplašiti dal. Se danje volitveno gibanje v nemškej državi ima nam obraniti v živem spominu, da je francosko-nemška struna napeta bolj ko kedaj. General Boulanger, od katerega si francoski narod hrepeneče obeta osveto za Sedan, je sicer tačas umolknil z besedo, a kakor se zdi, svojo misel on sedaj razodeva z dejanji. Francosko vojno ministerstvo dela pri nemškej meji lesene stavbe, razsipa denar za tisoče in tisoče konj, razsipa ga za kemikalije, ki se uvažajo iz Nemčije, da se z njimi napolnijo bombe, — stvari, ki za mirne čase vojski neso neizogibno potrebne. Tli pa tudi bolj proti vzhodu. Bolgarsko vprašanje visf kakor Damoklejev meč nad mirnim razmerjem mej Rusijo in Avstrijo. .Gasus belli" je tukaj in podoba je, da se za ta slučaj pripravlja Rusija in ne samo ona, nego tudi Avstrija. Naše vojno ministerstvo je izdalo nekaj ukazov osobito glede na intendancijo, storilo nekaj korakov, iz katerih se sklepati da, da se priprave delajo za izvenredne dogodke. John Buli pa si mane roke, angleški časopisi pridno kujejo komentare o vojnih teh pripravah na kontinentu in nehote razodevajo svoje nadeje, da bode grom in tresk na kontinentu novo življenje udahnil ungle škemu kapitalu in pomorskej trgovini. Toda vrnimo se k zvršitvenej naredbi o uašej črnej vojski. Ona je le dopolnilo k črnovojniškemu zakonu in mej njo pa mej denašnjo vojevito dobo gotovo ni tiste zveze, katero so te dni tako senza-cijonaluo ukoristili si nekateri veliki nemški žurnali. Vlani februvarja meseca je bil zakon o črnej vojski predložen avstrijskemu državnemu zboru in oger-skemu državnemu zboru. Obrazložba predloge, potem pa izjave, katere sta kasneje storila ministra Wel-sersheimb in Fejervary v odsekih in zborih, pojasnile so vsacemu, kaj predloga hoče in namerava, kake dolžnosti črna vojska ima na Avstrijskem in na Ogerskeni. Novino je zadnja naredba donesla le glede na menj važna vprašanja, na upravna in formalna. Jedro je bilo znano že poprej, to namreč, da je delo črne vojske le postranska stvar, a da je poglavitno to, ker se bode s pomočjo črne vojske pomnožila nadomestna prihrana vojske in deželne hrambe. Ako je vojska poslana na bojišča, izgublja ljudi, izgublja jih vsled trpljenja, boleznij, bitek itd. To godi se hitro In občutno posebno dandanes, ker so bojne operacije intensivniše, ker je bojno orožje smrtonosni še. Piuski gardecorps je na-stopivši koncem julija 1870. leta štel 38.000 mož, mej njimi 30.000 borcev. Osemnajst dnij kasneje, po bitki pri Gravelotte, štel jih je le še 22.000 mož. Dne 17. septembra, pred Parizom, imel je ves garde corpB le še 9000 borcev. Ostali so bili bolni, opešali, ranjeni ali mrtvi. Tu je tedaj bilo treba pomoči, nadoinestovanja. V istini je tudi vojaški zakon nemški, francoski in ruski poskrbel, da so za nado mestilo pripravljeni ljudje, če vojna delj Časa traja. Le v avstro-ogernkej državi bila je taka priprava nepovoljna, bilo je le 80.000 mož v nadoimstnej prihrani za vojsko in bilo je okolo 120.000 mož, ki stoje v zapisnikih obeh deželnih bramb nad normalnim vojnim številom. Ta nadomestna prihrana z 200.000 možmi porabi se že v prvih dveh mesecih velike vojne. — a potem bi primanjkalo ljudij za nadomestovanje. Tu naj odsihmal pomaga zakon o črnej vojski. Brez ovinkov se da trditi, da se voditelji države bojijo pomanjkanja orožne sile v daljšej vojni. Nabor novincev ne izpolni vsako leto nade j, nudomestna prihrana ne zadostuje. Primanjkljaji v vojni pa se dajo le tako nadomestiti s sposobnimi ljudmi, če se za vojne pod orožje sklicejo vsi tisti, kateri so za miru bili zavoljo svojih rodbin začasno oproščeni. Tako so delale druge države. Da bi se naravnost v tem smislu predrugačil vojaški zakon, to se ni videlo ugodno merodajnim rokam. Ne da bi vzburili državljane, dosegli so svoj namen po ovinkih. Če vlada dobi oblast, da brez skrbi prvi sklic črne vojske, to je može od 19. do izpolnjenega 37. leta, kateri neso nt v vojski ni v deželnej bramhi, uporabi za nadomeščenje v vojski in v deželnej brambi, potem oblastva lahko ta sklic oborožijo povsem ali deloma, ga izurijo in iz njega po- polnjujejo tudi čete, ki daleč proč stojijo zvunaj mej države. Oblastva bi tako delala prav po zakonu, posebno ker bi „izvenredna potreba" res nastopiti morala, ker bi v večjej in dolgotrajniŠej vojni res že prvin osem ali deset dnij porabljena bila normalna nadomestna prihrana. Dosedanja dvanajstletna službena dolžnost je tako z zakonom o č nej vojski postala sedemnajstletna. Državljan, ki je že doslužil svoja leta v vojni in v deželnej brambi, utegne odsihmal še v 37. letu svoje dobe doživeti, da ga v vojni pod imenom črnovojnika kot nadomestnega pi ihranjenca uporabijo, da ga prepeljejo na bojišče in ga uvrstijo v oddelek deželne brambe ali redne vojske. Neke vrste črnovojniki so tedaj posebno prizadeti. Laglja in za državo veliko manj imenitna naloga čaka tiste črnovojnike, ki bodo uporabljeni za krajevno obrambo, za garnizijo trdnjav, za varstvo cesta in za pomoč v vojaških delavnicah ter pisarnah. O zvršitvenih propisih čruovojniškega zakona bodemo še pisali. Q. Oeželni zbor kranjski. (XIII. seja dno 19. januvarja 1887.) Poslanec profesor Suklje poroča v imenu tinan nega odseku o preložitvi in popravi ceste mej Mokronogom in Lnknicami ter nnsvetuje, da se deželni odbor pooblasti, da okrajnemu cestnemu odboru mokronoškemu za I. 1887 zvršeno preložitev okrajne ceste mej Mokronogom in Lnknicami iz kredita za cestne stavbe nakaže v izplačanje 1 500 gld. podpore po napredku dotičnih stavbenih del. Predlog se vsprejme. Dr. Poki u kar poroča o uravnan j i potokov Šujca in Dobmvka pri ilačni, za katero je deželni inžener Hraskv potrebne načrte že izdelal. Odlašanje tega dela prizadevalo bi uovo škodo, zatorej nasvetuje, da se za dela, katere je spomladi leta 1887 v lastni režiji pod vodstvom inžener.a za vodue stavbe g. Umskega zvršiti v ta namen, da se iztrebijo in razširijo požiralniki pri ISujci in Du-brovki, dovoli deželnemu odboru kredit 1000 gld. V prihodnjem zasedanji pa se ima predložiti načrt postave o tej uravnavi, da se dobi podpora državna * iz melioracijskega zaklada. Nasvet se vsprejme. Baron Sehvvegel poroča o prošnji cestnega LISTEK. Potopisne arabeske. (Tretja serija.) II. Gospod urednik! Izmed vseh slovenskih po krajin, kar sem jih obhodil v teku svojega potovanja, omililo se mi je najbolj solnčno naše Primorje. Ne samo, da je ondi podnebje vedrejše in milejše, kakor na pr. nad močvirjem ljubljanskim in je vsled tega i solnčni sijaj tam intenzivnejši, nego H po osojnih podoljih naše domovine — tudi ljudje so v Primorji prijaznejši, veselejši in iskre-nejši, kakor drugod po Slovenskem. Istotako je tudi narodnost tu na jugu bolj vzbujena in razvita, kakor ondi na severni meji Slovenstva, na primer v gorenjem Podravji ali v Slovenskih Goricah. Sploh se čilim našim Primorcem pretaka po žilah gorka pristna južna kri. In tukaj v Primorji je še doma staro slovansko gostoljubje, katero se drugod v Slo vencih, zlasti ob glavnih mestih vedno bolj umiče od severa na jug prodirajočej kulturi. Doživel sem v tem oziru ganljivih vzgledov, kolikor gori v ob- soških planinah, toliko i doli na isterskih obalih. — In še nekaj je, gospod urednik, kar človeka miče v kršno Primorje in to je — da Vam pošepečem na uho — izborna vinska kapljica, ki zoreva po prisojnih ondotnih brdih . . . Kakor veste, preromal sem na svojem petletnem potovanji tudi malodane vse naše Primorje, t. j. ves planinski svet od Predela do Svete Gore, vinorodna Goriška Brda, dolenji in gorenji Kras ter ves Isterski poluotok in sicer glavne točke po njegovi sredini in po vsem obrežji okolo. Pridržujoč si opis ostalih primorskih krajev za drugo priliko, povabim Vas danes zopet v „tužno Istro" in to najprej v najlepši njeni predel, v zeleno, z lovorjem opleteno Liburnijo. V to svrho blagovolite me iz-premiti naravnost v „srce Istre", v Pazin, od koder se potem napotiva proti iztoku . . . Dospe v Še mu z vlakom na Pazinsko postajo, predoči se Vam mesto z divno svojo okolico takoj s kolodvora v dražestni pokrajinski sliki, katera Vas kaj blagodejno preseneti po dolgotrajni vožnji skozi gole pustinje od Divače navzdol. Pazin je prijazno in znamenito mestece, ležeče v zeleni oazi na sredini kršnega poluotoka Ister-skegu, zbok česar ga nazivljejo srcem Istre. Me- stece stoji na obronku proti jugoiztoku polagoma navzgor k pečega holma, spuščajoč se po njem gre-dinasto na zapad in sever v dolino, po kateri teče takounenovani Borutski potok Ta potok se izliva v globoko, na južni strani mesteca, buš pod nekdanjim Pazinskim kaštelom zevajočo jamo, kateri Lahi pravijo fojba ter po njej imenujejo i omenjeni potok. Naznačena jasna, ki je največja znamenitost Pnzinskega mesta, zožuje se tikoina imenovanega kaštela, pod gorostasno, navpik stoječo živo steno, v bezdanjo špiljo. V mračno žrelo tega podzemeljskega lijka vali se šumeče vodovje večkrat omenjenega Borutskcga potoka, ki se bojda nekje pri Poreći izliva v morje. Ob deževnem vremenu na-teče se v to jamo silna množina vode, tako, da je podobna jezeru. Ali nenasičena jama požre kaj naglo vso vodo. Vsled tega je nastala ondi prislovica ob oderuhih: Nisi nikad sit novacu, kao ni pazinska jama vode. In zaradi te njihove jame nazivljajo Pa-zinec jamare. Pravijo, da je general Lazarič v to pazinsko jamo stiral Francoze, ko jih je 1. 1813 izganjal iz Istre . . . Mesto Pazin jo vzgrajeno precej pravilno in redno. Ulice so tnalo ne vse nadlažene s kamenjem ter povsem snažne, hiše pa lične in svetle. Glavna ulica odbora radovljiškega, kateremu uaj se dovoli za preložitev ceste 15O0 gld. Vsprejeto. Dr. Po ki uk ar poroča o prošnji ribiškega društva kranjskega in nasvetuje, da se deželni odbor pooblašča, da društvu, ako natančneje dokaže svoje delovanje, dovoli 50 gld. podpore. Vsprejeto. Poslanec K lun poroča o prošnji Matije llu-bada za podpora, da bi mogel obiska vati konserva-torij na Dunaji. Deželni zbor dovoli mu 100 gld., katere naj mu deželni odbor v primernih obrokih nakaže, kadar spriča, da je vsprejet v konservatorij in ga tudi obiskuje. Poslanec Dež man poroča o prošnji fotografa Lengetporerja na Bledu in nasvetuje v imenu finančnega odseka, da bi se mu dalo 200 gld. podpore za izvršitev geoplastičnega zemljevida Gorenjske, čemur zbor pritrdi. Dotično jako dovršeno delo videti je v »Rudol rimi mu". Poslanec Hren poroča v imenu upravnega odseka o vladnem načrtu zakona o ribištvu, ki ga je vlada izročila samo v nemškem tekstu, ter nasvetuje, da naj so ta načrt izroči deželnemu odboru z naročilom, da od c. kr. vlade poskrbi slovenski tekst in potem predloži načrt v obeh jezikih deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. Obvelja. Poslanec K lun poroča o prošnji Vipavskega Županstva za dovoljenje občinske naklade po 2 gld. od hektolitra stočen^ga piva v občini Vipavi in v podobčini Vrhpoljski za 1. 1887 do 1889 in nasve tuje, da se prošnja usMsi ter deželnemu odboru naroči, da zadobi za ta sklep potrdilo Nj. velečastva. Baron Se h ve gel misli, naj bi se ta zadeva ne rešila še danes, ko bode itak deželnemu zboru razpravljati še o zakonu, s katerim so se imele uravnati naklade na pivo in žganje. A deželni zbor pritrdi nasvetu poročevalca in se naklada dovoli. Poslanec Hren poroča o prošnji Osilniške občine, da bi se tam zopet namestila žandarmerijska postaja in nasvetuje, da se ta prošnja s toplim priporočilom izroči c. lir. vladi. Vsprejeto. Poslanec Faber poroča o prošnji občin Grahovo, Manili jak in Žerovniea da bi se pridružile Loškemu sodnijskeniu okraju. Ta prošnja se po deželnem zboru gorko priporočena izroči c. kr. vladi, da jo usliši. Baron Lichtenberg poroča o prošnji več najemnikov, naj bi se postavno točneje določila povrnitev škode, pouzrofeno po lovu in po divjačini ter nasvetuje, da se izroči ta prošnja deželnemu odboru z naročilom, da naj v prihodnjem zasedanji predloži kranjskim razmeram primeren načrt zakona v zmislu prosilcev. Vsprejeto. Dr. S a m e c poroča v imenu gospodarskega odseka ter na^vetuju: „Občini Dolenja Podgora okraja črnomelj-skega dovoli se za leto 1887. za občinske potrebščine pobiranje 35°/0 m za napravo zaklade za zgradbo ljudske šole 35°/0, toraj vkup 70°/0 pri-klade od vseh direktnih davkov z izvanredno do-klado". „Občini Ivostelj dovoli se za župnijsko občino Fara za leto 1887 v ta namen, da se deloma pokrijejo troški zgradbe tarovža pri Fari, pobiranje 100°'„ priklade od vseh neposrednih davkov z izdrži od juga k zapadu ter spaja dva trga. Glavni trg je v sredini mesta, ki ju zbok svoje osojnosti posebno ugoden za poletno dobo; a tako imenovani trg na Buraju rabi sodarskim sejmom. Izmej javnih zgradeb mi ]e omeniti najprej župne cerkve sv. Miklavža. Jej na iztočnej strani dviga se svobodno po konci stoječ visoki kameneni zvonik v benečanskem zlogu, s piramidasto kame-neno streho. Na zapadni plati cerkve se prostim mestno pokopališče, nagueno v raznovrstnih terasah po griči navzdol. Oudi je mnogo zasebnih rakev s kamenenimi spomeniki, oh katerih štrle v vzdub temnozelene ciprese. Razen župne cerkve je v Pazinu iraiičiškansk samostan s cerkvijo posvečeno Devici Mariji. Samostan ima jako lep, prostran vrt. Na trgu pred samostanom, na južni strani stoji spomenik zgoraj omenjenemu generalu Lazariču. Spomenik je sestavljen v obliki piramide iz kakih tristo bombnih kro-gelj, katere so odvzeli Francozom, ko so šli skozi Pazin in bili pobiti pri Beramu blizu Pazina. Nad mestom, na vrhunci hohna, na robu zgoraj opisane Pazinske jame, dviguje se stari kastel ali grad, imenovan v srednjem veku Mitterburg, po katerem še dan danes Nemci dajejo Pazinu ta priimek. To Vam je visoka masivna zgradba nelepe redno doklado vseh v župnijsko občino Fara ufa-ranih". i!-M_ Dr. Samec poroča o prošnji Kostelske občine zaradi okrajne ceste iz Kočevja do Broda, o kateri zadevi je tudi kočevski cestni odbor prošnjo uložil. Sklene se, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da jo reši v lastnem področji, da pa se ima izvedenec, ako bi bilo treba progo Še jedenkrat ogledati, vzeti izmej tamošnjih prebivalcev. Za deželno-odborskega namestnika iz kurije kmetskih občin izvoli se dr. vitez B 1 e i w e i s-T r s t e-niški in potem se seja sklene. Politični razgled. Notranji* «ležclc. V L j ub 1 j a n i 26. jami var j a. Vse ©gerske stranke se že pripravljajo za državnozbor8ke volitve, ki bodo jeseni. Vladna stranka si je osnovala že poseben odbor, ki vodi agitacijo. V tem odboru so poslanci grof Bela BaufTv, baron Friderik Podmnniczkv, Makso Falk, Friderik Harhanyi, baron Karo! Husrar, Etnerih Vnrgies, Štefan Rakovskv, Viktor Mol nar in Gustav Vizsolvi. Volilna agitacija bode letos posebno živahna. Opozicija bode slabo finančno stanje države lahko porabljala proti vladi. Vladna stranka bode pa imela jako težavno stališče Slabo gospodarstvo se nikakor ne bode dalo opravičiti. V n a ci.jdržave. Kolgat'Nko sebranje snide se začetkom feb-ruvarja po pravoslavnem koledarji, da mu bode deputacija poročala o uspehu svoje misije v evrop • skih prestolnicah. Vodja holgarNkc opozicije priporočal je Ilirskomu velikemu vezirju, da Turčija dela na to, da odstopi sedanje bolgarsko regentstvo, vnanje in notranje mininterstvo izroči Cankovcem, Kaulhars imenuje vojnim ministrom, vsi udeležitelji državnega prevrata 21 avgusta zopet dobe prejšnje službe in da se pomanjša bolgarska vojska. „Novoje Vreroja", ki je nedavno priporočalo še fVaiicoskrt-riiMko zvezo, piše sedaj odločno proti takej zvezi. Francija ne more Rusiji nič koristiti v orijentu, samo tedaj bi zveza s Francozi Rusom koristila, ko bi imeli vojno z Nemčijo. Francosko vojno ministerstvo dementuje vesti, da vojna uprava nakupuje konje v inozemstvu, vsaj se še sposobnih konj na Francoskem ne more pokupiti, ker ima v ta namen premalo denarja na razpolaganje. — „TempsM piše. da se ne da tajit', da je Bismarkov govor jako vznemiril Francijo, kajti Nemčiji nikdo ne zaupa. Razmere Nemčije k Rusiji in Avstriji so se premenile v škodo poslednjej. Bismarck je izjavil, da bolgarske zadeve se ne tičejo Nemčije iu s tem dal razumeti, da bode Nemčija pustila Rusiji, naj stori v orijentu, kar hoče. Že večkrat smo videli, kako se Nemčija hitro poravna z Rusijo. Oni Francozi se jako motijo, ki se nadejajo, da se bode Rusija kdaj zvezala s Francijo. Francija ne more ničesar storiti za Rusijo v orijentu, Nemčija pa Ruse zadovolji Če pusti le Avstrijo na cedilu. Položaj je sedaj tak, da si Nemčija in Francija, Avstrija in Rusija sto jita nasproti. Ne da se tajiti, da je tak položaj neprijeten, in treba biti opreznim. Prave nevarnosti pa še ni. Nemčija popolnem ne bode popustila Avstrije, kajti nevarno bi bilo za Nemčijo, če Avstrija neha biti velevlast, zategadelj bode Nemčija Rusijo opominjala k zmernosti. Rusija in druge velevlasti pa ne bodo pustile, da bi Nemčija ponižala Fran cijo, ter se evropsko ravnotežje žitovalo nemškej oblike. Glavno pročelje, obrnjeno proti mestu, ni drugo nego ogromen zid z nekaterimi okni, kateremu ob straneh štrlita dve nepravilno zidani kuli. Na južni strani mesta, gori na solnčnem griči nahaja se selo Stari Pazin, s kakimi GOO prebivalci. Iznad tega sela se vidijo razvaline sredoveškega grada Oberburg. Prepustivši opis zgodovine teh starodavnih ruševin Vašim zgodovinarjem, zadovojlil sem se z izvestjem, da se grad in kastel Pazinski omenjata prvič 1 1002, ko so ja Eppensteinski grofi podarili patrijarhu Oglejskemu. Kakor sem poizvedel, je današnji posestnik teh podrtij nek grof Monte-cucoli . . . Pazin, zlasti odkar ga je železnica zvezala z ostalim svetom, razvija se svobodno. Dandanes ima okoli 500 hiš ter kakih 3.4O0 prebivalcev, zgolj Hrvatov, izimši nekoliko doseljenih tujcev. Tukaj je sedež c. kr. poglavarstva, velika gimnazija, ljudska šola, vojašnica za deželno brambovstvo in kaznilnica za neprevelike pregreške. Nadalje ima Pazin gledališče, italijansko seveda, kazino, več kavaren in gostilnic. Tu je i sedež „planinskega društva za Istro". Nedavno sezidali so si Pazinci prekrasno mestno poslopje, novi magistrat. Mesto ima na severnem svojem konci, ob cesti na kolodvor lep javen hegenomiji. Nemčija zategadelj ne bode Francije na-pala in ohranil se bode mir. Republika ima osodo v svojih rokah. Odnošaji mej Švedi in Rusi nekda neso prijateljski švedska se baje močno oborožuje in na moravi z Rusijo začeti vojno, ko bi slednja se s kako evropsko velevlastjo zaplela v vojno. Švedi bi nekda radi si prisvojili Finsko Ruski zastopnik v Stockholmu Šiškin poklican je v Peterburg, da bode vladi poročal, kaj mu je znanega o švedskih oboroževanjih. Tako pišejo ruski listi. kemiki državni zbor snide se zučetkom marca in se bode takoj bavil z vladno predlogo. Vse stranke močno agitujejo in so večinoma že postavile svoje kandidate. V drugem Berolinskem okraji hot li so konservativci postaviti kandidatom feldmaršala Moltkeja, kateri pa neče prevzeti te kandidature. Svobodomiselna stranka je v tem okraji postavila svojim kandidatom Virchova, ki ima mnogo upanja, da bode voljen. Dosedaj se še ne more prav nič soditi, katera stranka bode v državnem zboru dobila večino. Pojutršnjem so na Danskem volitve za državni zbor. Po poročilih, ki dohajajo iz Kodanja raznim listom, bode najbrž zopet zmagala opozicija. Od vladne stranke je odpalo zadnji čas mnogo vo-lilcev, kajti vlada preveč brezozirno tepta ustavo. Vlada pa tudi z vsemi sredstvi pritiska na volilce. Uradniki, ki se upajo kje izreči proti vladni poli • tiki, se brez pokojnine odpuste iz službe, penzijo-nistom se pa v takem slučaji ustavi pokojnina. Ako pri teh volitvah zopet zmaga opozicija, odstopilo bode nekda Estiupovo ministerstvo in sestavilo se bode novo ministerstvo iz obeh strank. ItulijuiiHkej posadki v MasBauahu preti velika nevarnost. Abesiuski polkovodja Ras Alula bliža se z veliko vojsko. Ker so itahj nske postojanke dobro utrjene, upajo Italijani, da se Abisin-cem napad ne bode posrečil. Kakor se sodi, je Rusija Abisince našuntala proti Italiji, ker je slednja podpirala bolgarsko regentstvo. Pa tudi Francija dela Italijanom težave v Afriki. Dopisi. Iz JVaklega na Primorskem 23. j mu« varja. [Iza. dop. j Po vstrajnem prizadevanji nekaterih rodoljubov ustauovila se je v nedeljo dne 9. januvarja podružnica sv. Cirila in Metoda za vasi Naklo, Škocijan Matavun, Vreme, Barka, Vatovlje, Podgrad, Rodik, Divača in Lokev s sedežem v Naklem. Vzlic slabemu vremenu zbralo se je omenjeni dan v hiši Nakelskega nadžupana, g. Ferka Mauor-čiča, precejšnje število rodoljubov. Ob 4. uri popoludne otvori posvetovanje Ško-cijanski učiteMj g. Al. Štrekelj, pozdravi prisotne ter kliče vsem „dobro došli." Na to je sledil navdušen in ognjevit govor g. Al. Š. — Pričel je v širjem pomenu s Slovani, poudarjajo osobito neka debla slovanska, prestopil je na prva učitelja Slovanov t. j. sv. Cirila in Metoda, razlagajo v jedernatih besedah življenje, delovanje sv. apostolov ter hudo bičal njiju pr. ganjanje in zaničevanje. Koncem omenjal je naših teženj in pojasnjeval pomen in korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Na predlog g. Al. Š. izvolil se je začasui odbor. Prvosodnikom izvoljen je vrli nadžupan g. Ferko Mahorčič; njega namestnikom g. Albin Štrekelj, Škocijanski učitelj; zapisnikarjem Janko Štrukelj, Barski učitelj, in blagajnikom g. August Praprotnik, trgovec in posestnik v Lokvi. Tudi so se za skupine vasij izvolili pover- vrt ali da Vam ga imenujem oficijalnim naslovom: giardino publico, kjer je prijetno šetališče. Okolica Pazinska je jako prijazna in ugodna. Po njej se vrste valoviti griči, polagoma kvišku rastoči, obrasli s senčnimi gaji, šumicami in vinogradi, izmej katerih se blišče selske kolibe v prvotnem svojem stanji. V Pazinski okolici rase vsakovrstno južno sadje: smokve, marilice in oljke ter dobro vino. Zbog njegovega ugodnega položaja in pokrajinske lepote dajejo nekateri Pazinu v Istri prvo mesto za predivno Opatijo, katera je poslednja leta toli zaslovela. Žal, v najnovejši dobi obrača se usoda Pazin-skega mesta zopet na senčno stran. Nedavno so mestu odvzeli bramnovce; in zdaj so premestili še gimnazijo iz Pazina v Pulj, vsled česar trpe Pazinci materijalno izgubo. Na drugi strani pa dohajajo zopet iz srca Istre vesele vesti in to v narodnem oziru. Pri poslednjih volitvah v občinski zbor zmagali so Hrvati ter izvili krmilo mestnega gospodarstva iz rok sovražni jim stranki iredentarski. No, morda ako Bog da in sreča junaška, postane Pazin zares srce hrvatske naše Istre, iz katerega se bode pretakal bujni sok narodnega življenja po vsem poluotoku. Prostoslav Kretanov. jeniki, koji imajo nalogo upisotati m iztirjevati društvenike, ter tako olajševati trud glavnemu odboru. Za Vremsko župnijo izvolil se je poverjenikom g Ant. SkMa, Vremski nadnčitelj; 2a Barko in Vatovlje g. Janko Štrukelj, za Naklo, Škocijan in Matavun gg. Juraj Gombač in Josip Gerkvenik ; za Rodik g. Ant. Brginec, Rodiški učitelj, za Divačo g. Ivan Bano, učitelj v Divači, za Lokev g Anton Pakiž, nadučitelj v Lokvi. Podružnica Šteje že sedaj blizu 80 udov, upati pa je, da se število društve-nikov podvoji. — Po svršetku dnevnega reda smo se dolgo zabavali pri kozarci vina in mej petjem Barskih pevcev. £ H rasti 23. januvarja. [Izv dop.J Kakor je deloma že znano, imamo na Krasu m. Alojzija Luznika, učitelja in iznajditelja „didaktofona•'. Ta mladenič si je že kot dijak prizadeval sestaviti stroj, po katerem bi se kmalu sviralo ali pelo. In to, ka kor sem slišal, je bil tudi zgodaj dogotovil. S to izvrstno idejo pa je prišel še le pred dvema letoma na dan. To novo glasbilo, priznano in potrjeno od glasbenikov na Dunaji ter patentovano od visoke vlade naše je opisal naš slavni Fajgelj v 50 štev. „Soče" m. 1. Vsa stvar je v resnici tako nazorna in praktična, da bolj biti ne more. A oni popis zdel se mi je vender malo pretiran. Neverjetno mi je bilo, da bi se človek mogel naučiti petja v jednem tednu! Da je pa gospod Fajgelj resnico pisal, potrjuje skušnja in raba tega inštrumenta v praktičnem življenj'. V Škrbini se je pred kratkim ustanovil pevski zbor obstoječ iz mož, fantov in deklet. Priprost vinogradnik Fran Jazbec, skoro štiridesetleten mož, trdih, žuljavih rok, pr.čel se je učiti godbe in petja po didaktofonu. Pet večerov po 1 uro se je vežbal in šesti večer je pričel iz nCeci lije", izdane po družbi sv. Mohora, učiti druge pevce jedno pesen, ki se je v nedeljo pri sv. maši prav lepo pela. Skoro neverjetno, a resnično. Poznam pevce, ki se vežbajo že leta in leta, a tega ne morejo doseči, kar je ta novinec dosegel v jednem tednu. Korist tega inštrumenta se torej ne da več zanikati, kajti to je faktum, ki se ne da izbrisati. Tudi drugi pevci so potem pri čeli, učiti se na didaktofonu in ravno to dosegli, kar zgoraj omenjeni Jazbec. Da pa fciki pevci, ki se s sviranjem sami nauče kakšno pesen, pojo jo tudi z veliko gotovostjo, razumnostjo itd., to je samo ob sebi jasno in umevno. Drugi slučaj kaže. tudi, da se je v glasbi popolnem neveden mladenič naučil po notah v jednem tednu svirati: „Pred Bogom". Kake velike vrednosti, da je torej ta inštrumet tudi za sviranje, kaže sijajen uspeh inštrumenta samega. Namesto starih orgelj v Škrbini rabi se sedaj didaktofon, ki se v precej prostorni cerkvi kaj lepo in ganljivo glasi. — Kjer so manjše cerkve, ki ne-majo še orgelj, uaj si naroče didaktofon, ki je v primeri s svojo vel j a Sro jako po ceni in ki bo gotovo ustrezal. Inštrument sam bode najboljši učitelj pevcem in novemu organistu, ker sestava inštru-mentova je taka, da se mora vsakdo, tudi sam, v najkrajšem času naučiti petja in godbe. Kolike važnosti je ta inštrument za pevske zbore, glasbena društva, šole, za take kraje, kjer ni nikogar, da bi mogel petje učiti, za take, ki bi se radi kaj glasbe naučili, a ne ni a jo nobenega, da bi jim kaj pokazal! Kdor zna pa jeden krat didaktofon, svira lahko tudi na glasoviru in podobnih inštrumentih. Stvar je torej velevažna, znamenita in prekoristna, — zato pa je tudi vredna najtoplejšega priporočila in vsestranske podpore in razširjatve. — Didaktofoni v elegantni obliki, lepim glasom dobivajo se pri g. Alojziji Luzniku, učitelji v Škrbini, pošta Komen. Prodajajo se tudi na obroke. Prijatelj glasbe. Iz Sevnice 24. januarja. [Izv. dop.] Nekdaj je bila tukajšnja gostilna pri S. na dobrem glasu, v njo so narodnjaki, domači in tuji, radi zahajali. Odkar pa je gostilno sin prejšnjega lastnika prevzel, je popolnem spremenjena. Sicer ni bil zdanji gostilničar nikoli in v ničemer moški, zmirom se je na obe strani hlinil in pete lizal, za hrbtom pa je obe stranki psoval in „pošte" prenašal, tako je mislil od obeh živeti. No, zdaj pa se je popolnem tistim pridružil, ki pri nas posel nemškutarske politike opravljajo in je tudi pri zadnjih občinskih volitvah na svojo sramoto ž njimi vlekel. Za to pa se je tudi vsa naša nemškutarska svojat, kateri prej v vsej Sevnici ni bila nobena hiša odprta, v njegovej gostilni utaborila. Pomogli so mu tudi ▼ denarnem oziru za nekaj Časa na noge, ker mu je že, kakor pravijo, tenka predla. Radi privoščimo to človeče našim nemškutar-jem in njegovim vrstnikom, — pošteni Slovenci pa se bodo njega in njegove gostilne kakor okužene ovce izogibali. Ko pa sem že ravno pri tej neprijetni stvari, moram še omeniti „Domestiken-BallB, ki se je zadnjo nedeljo pri S. vršil. Pri nas in preko Save je namreč, kakor po drugod nekaj nemškutarske go8j)ode in ta gospoda ima seveda kakor druga gospoda svoje služabnike — domestike in težeke, višje in nižje vrste — za otroke, za dom, za polje, za gozde itd. Vrhu tega jim opravlja jo tudi obrt nemške politikarije, skrbijo vsikdar za potrebne škandale, in zalagajo zloglasno „Deutsche Wachtu, „Marburger Zeitung" in druge a svojimi podlimi poročili in psovkami na narodnjake, pri tem pa nikakor ne prizanašajo tudi »zmernejšim in spravljivim božjim vo-lekom". Ti ljudje priredili so svoj „Doinestiken-Ball" pri S. z namenom, pokazati mogočnost nem-škutarstva v Sevnici. Vabili so k temu „ballu" v cilindrih in kočijah, katere so vlekli „brdki" konjiči „aus der Hengsten-Station" ker za silo se dajo domestiki in žrebci tudi za gala parado porabiti. Pa jaz vsega tega nebi omenjal, ko bi se ne bilo nekaj druzega zanimivega zgodilo. Nemški „Domestiken ballkomite" se je namreč toliko ponižal, da je tudi nekatere, ki se k narodni stranki prištevajo, s povabili počastil. To se je tem tako dobro zdelo, da so na vse psovke, na vse priimke, ki so jih v .Deutsche Vfacht" in „Marb. Z"itung" baš od prirejevalcev te veselice dobivali - pozabili, se s posebno devot-uostjo k veselici podali ter se tam s svojimi vrednimi nasprotniki, katerim so za steljo in stafažo služili v veliki prijaznosti radovali, vrh toga pa tudi svojim plesaželjnim ženskam izborno veselje pripravili. Nemški pregovor se glasi: Pack schl> sicb — Pack vertragt Meh". Jaz Vam rečem če že niste možje, saj ne bodite popolnem salobar le in b......! Domače stvari. — (Vladnemu „Cor re s p on de nz-B u-reau") brzojavljalo se je o predvčerajšnji prvi s ■ ■ j i deželnega zbora o obravnavi glede načrta občinske postave: „Nach mehr als sechssttindiger De-batte wird bei der Abstimmung das Mi no rit it t,s V o t u m mit a 11 e n S t i m m e n der SI o v e n e u unveratidert zum Beschlusse erhoben", torej da se barona VVmklerja načrt občinske postave ni vsprejel po predlogu narodne večine za to izvoljenega odseka, kateri določuje, da se izroči dežel nemu odboru v pretres in poročanje, temveč da so slovenski poslanci glasovali za nasvet nemške manjšine, da se namreč o načrtu zakona preide na dnevni red. In ta bedarija stoji v vseh Dunajskih listih in po pravici se mora čuditi ves politični svet nad doslednostjo narodne večine deželnega zbora kranjskega, katera po odsekovi ogromni večini stavi nasvete, potem pa jih jednoglasno odklanja in glasuje za nemških poslancev nasvet. Celo nekaterim uredništvom Dunajskih listov se je ta vest predebela zdela in dodala so čudnemu telegramu vprašaje in klicaje in kazala na svoje izvirne telegrame, ki so resnično poročali. Ker izvirajo telegrami za „Correspondenz-Bureau" iz vladnih krogov, bilo bi pač umestno, da se njih sestavljanje izroči spretnejim rokam, ne pa diletantom, če so tudi grofi in slovenski ne znajo. Sploh pa bi bilo umestno, skrbeti za popravo tega brzojavnega nezmisla. ki je v vseh Dunajskih listih jednak, a doslej še ni dobil potrebne korekture. — (Slovensko gledališče.) Vrsta dob rib slovenskih predstav pomnožila se je včeraj zopet za jedno in prav žal nam je bilo, da nesmo videli niti barona Schvvegelna niti Dežmana v gledališči, ker bi po tej predstavi gotovo manj po rogljivo govorila o „nekih dramatičnih predstavah". V začetku predstavljala se je igra „Išče se odgoj-nika. Po francoskej „On demande un gouverneur" poslovenil Valentin Mandelc Snov je za naše občinstvo skoro nekoliko preveč pariška, a prav duhovito uprizorjena in zato bode ta igra vselej imela lep uspeh, kadar se bode tako dobro predstavljala, kakor včeraj. Glavno ulogo imel je g. Borštnik. Potratnega in lahkoživnega, a vedno še blagosrčnega Friderika de Marsan pogodil je s finim razumom ter težavno ulogo odgojitelja zvršil izborno. Gospo- dična Zvonarjeva lEduanl, sin Duresnelov) po skusila se je zopet jedenkrat v moški ulogi. B la je jako zal mladenič, igrala pa tako vrlo, da nam bode drago, ako jo kmalu zopet vidimo v ,inex-pressibles". Gosp. Kocelj (Duresnel) odlikoval se je, kakor vselej, tudi včeraj v svoji ulogi in gOsp. Sršen bil nam je popolnem po godu. Oderuha Benjamina risal nam je jako živo, kakor v maski, tako tudi v igri. Gosp. Danilo (Timoleon) nam je ugajal, isto tako tudi gospodična G. N i g r i n o v a , ki je naivno in zaljubljeno Valentino dosti srečno zadela — Drugi del predstave bila je komična opereta „Mesečnica", katero je uglasbil Ivan pl. Zajec. Operete že dolgo ni bilo na našem odru, zato smo bili veselo presenečeni, dobivši gledališki list v roke, akoravno si nesmo prikrivali težav, ki so v zvezi z opereto. No, naši dramatiki so vse težave slavno premagali. ,Mesečnicatt ima prisiljeno dejanje, a prav prijetno muz i ko, in če so uloge v tako spretnih rokah, kakor so bile včeraj, upliva kaj ugodno na poslušalce in napravi velik utis. K včerajšnjemu uspehu sta v prvi vrsti pripomogli gospa Milka Gerbićeva in nje sestra go-spodičina Daneševa (Lizika) Gospa Gerbi-ćeva je kot izborna pevka in igralka po Slovenskem že znana in njenega nastopa smo vselej veseli. V gospodičiui DaneŠevi (Inoceut) pa smo spoznali novo izredno moč, z zvonkim, jako dobro šolanim glasom, prikupljivo unanjostjo in jako živahnim temperamentom. Peli in igrali sta obe izredno vrlo in s tem nastopom hipoma pridobili simpatije občinstva. Gospodična Mat. Nigrinova je markezo vdovo prav dostojno predstavljala, nje petje bilo je pravilno in pr< cizno in se je v tej zadevi vredno pridruževala gospe j Gerbieevej in gospodični Danešovi. Gospod Slavko (sluga Dominik) postal je v kratkem vrla igralna moč, včeraj pokazal se tudi dobro vežbanega pevca, katerega hodemo v operetah kaj neradi pogrešali, kei utegne, kakor čujemo v kratkem ostaviti Ljubljano. Gospod Brak (Poter) ni imel velike uloge, a zadovoljil jej jo popolnem in v konečnem peterospevu s svojim krepkim glasom pripomogel k skupnemu efektu. Prva opereta obnesla se je za naše razmere sijajno, zato je pa tudi občinstvo pevke in pevce odlikovalo z izrednim priznanjem. Gledališče je bilo jako polno in mnogo ljudi j ni več ustopnic dobilo. — („ltogač") izdal je svojo drugo letošnjo številko, polno šaljive vsebine in osoljenih dovtipov. Tudi podob ima obilo in lepili. Ker je oblika tudi izredno okusna, naj bi narodnjaki list pridno podpirali. — (Celjska podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda ima na svečnico dne 2. februvarja zvečer ob 7. uri v prostorih Celjske čitalnice občni zbor. Na dnevnem redu so poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo, volitev novega odbora, vsprejem novih udov in slučajni predlogi. K obilnej udeležbi se vabijo prijatelji omenjenega društva in slovenske šole. — (Društvo tiskarjev, kamnopiscev in kamnotiskarjev) v Ljubljani je v občnem zboru v dan 22. t. m sledeče člane izvolilo za društvene odbornike: A. Bonač, predsednik, J. Ravna-cher, podpredsednik; V. Arselin, glavni blagajnik, F. Hribar, blagajnik izobraževalnega oddelka; F. Marout in II. Sperling, zapisnikarja; F. Gogala in Josip Pance, knjižničarja. — (Mej na rodu a panorama) otvori se jutri v Šelenburgovi ulici v g. Schleiniero hiši tik kazine. V 8. serijah razstavljene bodo steklene fotografije Pariza, Angleške, Rusije, Italije, Belgije, Nemčije, Carigrada, Švice, Amerike itd. — (Kmetijsko predavanje v H r ušici pod Ljubljano) ima tajnik c. kr. kmetij ke družbe gosp. Gustav Pire prihodnjo nedeljo 30. t. m., popoludne ob '2. uri v novem šolskem poslopji v HruŠici. — (Vabilo k občnemu zboru) moških udov društva Marijine bratovščine v Ljubljani, kateri bode v nedeljo dne 30. januvarja 1887 dopo-ludue ob 10. uri v magistralni dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor predstojnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. •'». Poročilo pregled0 valnoga odseka. 4. Volitev 3 izstopivših odbornikov 111 pregledoval-nega odseka. 5. Posamični nasveti in interpelacije. — (Prostovoljna požarna hramba v Višnji gori) pi iredi na Svečnico dne 2. februvarja 1887 v gorenjih prostorih pri „ Mesarji* veselico s petjem, tombolo in loterijo. Cisti dohodek namenjen je v podporo temu društvu. Začetek točno nb šestih zvečer. K tej veselici usoja si k obilni udeležitvi najuljudneje vabiti odbor. — (Vabilo k 4 rednemu občnemu zboru) ^Notranjske posojilnice" v Postojini, kateri bode dne 30. januvarja 1887. leta ob 4. uri popoludne v društveni pisarni s sledečim dnevnim redom. 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzor« valnega odbora. 4. Volitev rav-nateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor. 5. Predlogi Iruštvenikov. Nadzorstvo je pregledalo in primer ]alo letne račune za 1886 1. in so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnoj pisarni, kakor to zahteva §. 30. al. 4 društvenih pravil. K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje ravnateljski odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": JBerolin 25. januvarja. „Norddeutsche AUgemeine" strinjajoč se z Gobletom, zanikava, da bi bila Nemčija sklenila, zahtevati od Francoske pojasnil zaradi zbiranja vojakov ob nemškej meji. Dunaj 25. januvarja. „Politische Correspondenz" javlja se iz Carigrada, da so snežni zameti ustavili promet na turških železnicah. Vlak, ki je dne 20. t. m. odšel iz Drinopolja, obtičal je v snegu pri Čataldži. JBerolin 25. januvarja. Porotno sodišče obsodilo Bartha, urednika lista „Freisinnige Zeitung", na šest tednov v zapor, ker je širil neistinite in senzačne vesti o nemškem vojaškem atašeji v Peterburgu, polkovniku Vil-laume-u. London 25. januvarja. Izvestje Reuter-jevo iz Suakima: Oddelek Abisincev napal je Masuo. Pet Italijanov in 200 Abisincev ubitih. Italijani odposlali 1500 mož v Makulo. liOteriJne fsrečke 22. januvarja. Na Dunaj i: 78, 62, 59, 21, 36. V Gradci: 35, 72, 24, 8, 21. ___ _____ 25. j Htm v;ir j si. Pri NI* na t Weis z Dunaja. — Scholz iz Trata. — VVeckher i Dunaja. — Maver iz Železnikov. — Brunbauer, Tausig, Broisach z Dunaja. Pri *»•»!t*-\ t ]loti/mami z Dunaja — Ledner iz Prage. — Bettelhoim iz Celovca. — Stiasnv, Kollor z Dunaja. — J&klitsch .iz Kočevja. — Stern, Abelea z Dunaja. — We-ninger, (Jerwiakovsky iz Trata. — Rau iz Gradca. — Schafranek z Dunaja.j Umrli so v IJnl>lja;fil: 24. januvarja: Franca Salberger, gostija, 54 let, v stolni cerkvi umrla za mrtvoudom. 25. januvarja: Josip Pronik, krojač, 19 let, Poljanski trg Ar. f>, za mrtvoudom. Metcorologieno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje i barometra 1 v mm. Tem- Vo-peratura trovi Nebo Mokrili« v mm. d m ti 7. zjutraj!74843mm. 2. pop. 748 01 mm. 9. zvečer 749 07 mu. — 54" C si. ftfthJ — 04 C si. zah — 6 8» C si. zub. 1 jas. jao. jas. 0-0 ) mu. Srednja temperatura — 4-2°, za 2,4° pod uorinalom. XD"CL3^.SLJsl?:a- "borza dne 26. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafićno poročil Papirna renta . .... Srebrna renta ..... Zlata renta . . ..°/0 marčna renta Akcije narodne banke . . Kreditno akcije..... London........ srebro. . ... Napol. ...... ('. kr. cekini...... SemSke marke l°/0 državne srečko i- 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 <>gerska /.lati« renta 4°/0 OgerBka papirna renta o V« .j°/0 štajerske zeinljiSč. odvez. Donava reg. srečke 5°/0 Zemlj obč. avstr. 4V«°/0 zlati zast. listi t-'rior. oblig. Elizatietino zapad, železnice i'rior, oblig, Ferdinandove sev. železnic« Kreditne srečke .... 100 ■ ltudolfove srečke.....10 , Akcije anglo-avitr. banke 120 Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. 350 gld. 100 Kh}. *>bltg. 100 gld o.) »o g|d 81 . 110 „ 98 n »■65 „ 2V2 „ M , n i" i * > '•2 „ 126 „ 162 „ i»9 99 J 05 „ 112 „ 126 „ B 99 „ 170 „ 1« „ 103 „ 210 .. 25 70 05 60 03 96 25 50 50 05 35 50 50 ro 90 50 50 70 Trgovsk pomočnik, slovenskega in nemškega jezika zmožen, v prodajalnici špecerijskega in mešanega h'aga dob^o izurjen, zeli do 1. maroa. t. I. svoje sedajno mesto premeniti. Ponudbe n-ij se pošiljajo up>avniStvn ^Slovenskega Naroda" z naslovom V. v L., it 300. i46—4) Podpisana stavbena družba more za prihajajočo sezono preskrbovati lepo lomljeno kamenje, ki ga ima nalomljenega Poripccjo, v vs.ikej množini, loco obrežje Ljubljanice. — Več se izve v pisarni (52-2) Kranjske stavbene družbe. ■n^TSg^asfrr'&J--------tem; GUB Prave, garantirane voščene sveče in voščene zavitke priporoča viBokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ceni OROSLAV DOLENEC, svečar v Izubijani. (952—9) Parizta Bietsljsta izložba steklenih fotografij Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4 v novi hiši tik kazine. Od četrtka JS7. Januvarja «lo iiNtevNl nedeljo »O. Januvarja: I. aerlja: (60-1) Odprto vsak dan od 2. ure popoludne do 8. zvečer. ITatopnlna la osobo MO kr. — Za netit uatopnlc vkupe O O kr. — 1 Ntopuina sa «I«m-h lO kr. Vsako nedeljo in četrtek nova izložba. X Umetne (41—8) t i zebe in zftbavja j J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načina £ O brez vsakih bolečin ter opravlja ploinhovanjM in v * vse /oImi«' operacije t' j zobozdravnik A. Paichel, t # poleg Hradeekega mostu. I. nadstropje. * ♦ ♦ Fiedp-ust 1887, s ffta* 10 metrov TEKMO dvojne sirokosti, polvolnati, rosa, laks, bel, svetlomode.r in slamnatoruuien, razpoAilja po poštnem povzetji (39--3 -v Brnu, Zeljni trh 18. 'Jsoici =0.3*033.3 las. sTro.aa.teo. A BERNHARD TICHO k i Za zimsko ziravljenje! | Nova napolnitev prav cLoToro oliran jen glasovir, Movejfiega delu, «e pr«»«lH. tudi pioti plačilu na obroke. Ivje, pove iz prijaznosti upravniStvo „81. Naroda". (50—J) i I medicinalnega 11 IX (ki se pa ne sme zamenjati s to- 51 varniškim ribjim oljem) Iv ribjega olja- S 1'riNtuo iu je«lino zilruviluo. 1 Btekleaioa 60 kr., dvojno velikosti 1 gold. Prodaja ; 802 —14) LEKARNA TRNKOCZY zraven rotovža "V Xji-a.Toljstn.I. U!i/|Mi-.,i u se vsak dan ]><» nušti. Prodajalnica na deželi z mešanim blagom se takoj kupi. Ponudbe vsprejema upravnistvo , Slovenskega Naroda pod R. H, 2000. (59 -3) Podpisana stavbena družba oddaje po dražbi prevažanje opeke iz njenih opekarni«* na VleJ. — Pogoji se zvedo v pisarni (53-2) Kranjske stavbene družbe. Št. 699. Razglas. (48-3) T četrtek dne 3. Tebruvarja 1887 dopoludne ob 10. uri bo mestni magistrat svojo hišo št. 12 v Streliških ulicah v Ljubljani za sv. .Inrlja rok 1887. leta potom očitne dražbe, ki se vrši v njegovem uradu, oddal v najem. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 18. januvarja 1887. Skušena štupa za živino j>o 50 kr. VspeSna ozdravljanja, katera s > vBled rabe te Stupe po izbornih in vsestransko učinkujočih last-nostii) dosegli živino-zdravniki in živinorejci, Ja^^'^C* 8tor"a s"» ^H *8fa velja i£^-ii~rr- za prvo zdravilo pri vs«h r^*zii*Lboleznih vsukersoe domače živine, ter se priporoča vsakemn a samo pri Vfph netranjili živinskih boh /.nih, ampak jo mora vedno imeti doma pri rokah. Ozdravlja vse plučne bolezni goveje živine, kakor plučmt gnjilohu, kašelj in plačno vnetico prav t«oneljito. ivi napenjanji, grizenji, zanašanji, če so je vee da. škafe s; kot prav dobro domače zdravilo. 1'ri redni porabi pomatrala je čtupa v nsjvfč slučajih ffledd nalezljivih boleznij kot odvajajoče s-edstvo. Ta kmhska Stup i ju V;eltltO koristi za vse domače živali, seNalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem času Uv.ratno m'oka. Dalje rabi /.a cistenje živim', kadar teleti; telički so vidno dobro rode, ako 8 dnij dobivajo to Stupo. Ta Stupa za živitio jo skuSono kri čistilno zdravil», ter odganJH vse bolezenske snovi iz telesa. Konje varuje ta Stupa trganja po črevili, bezgavk, vseh nalezljivih kožnih boleznij, kašlja, plučuili in vratnih boleznij. Pospešuje prehavljenje. čisti kri, odvaja vsako zailezonje in nnriste snovi skozi nos in po sculu jako močno iu temeljito Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej boleihi. Dalje ima tudi to lastnost da živina zopet rađa je, ako prej ni marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zamotek z ra" ilniin navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabiluiiu navodom samo 2 #ld. (803—14) Dobiva se v „LEKARNI TRNKOCZT" ■■ zraven rotovža v Ljubljani, tai _ KttzpoMtIJtt me viiak registrovano varstveno znamk.i m firmo. (b5G—44) Uobiva HV pri vseh boljSib trgovcih in prbdaialolh do-iikates, v I^JiiblJanl pri g. l*etru l^aNNuik-n. Razpošilja so v provincijo proti poStnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, b. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpoSiljalnica Dunaj, IV., Allegagse Nr. 48 (poleg juž. kolodvoru). Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar Lustnina in tiBk „Narodne Tiskarne".