Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kult, Dr. Jur. Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 2Sc per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 FOR A FREE SLOVENJA Ko drva poidejo, ugasne ogenj, Ko se odpravi podpi-hovalec, nehajo prepiri. Preg 26,20 LETNIK XI. — VOLUME XI. TORONTO 1. SEPTEMBER 1960 ŠTEVILKA 9 - NUMBER 9 PRAZNIK DELA Že dokaj časa je preteklo, odkar je Kari Mane razglasil dogmo, da je delo edini vir vrednosti in je hotel s svojo enostranostjo prevrniti drugo cnostranost, ki je združevala z zasebno lastinino v obliki kapitala v industrijski proizvodnji le pravice, ne pa tudi dolžnosti. Povdarek vrednosti dela ni novost, ki bi jo bil iznašel Mara. Že sveto pismo Stare zaveze pravi, da je človek ustvarjen za delo kot ptica za letanje in v Novi zavezi povdarja sv. Pavel izrecno, da nihče, kdor ne dela, naj tudi ne je. Delo je tako bistveno za človeka in njegov osebni ravoj, da bi ga moral opravljati tudi, če Adam in Eva ne bi bila grešila. Seveda bi v tem primeru odpadel znoj, ki je sedaj združen z delom. Kar je novo v sodobni industrializirani družbi, je to, da je bil delovni proces razdeljen na drobce in da poedinec opravlja ta delna opravila uro za uro, dan za dnem. S tem je vsakdanje delo prenehalo ugodno oblikovati delavčevo osebnost, kolikor sam ne poskrbi za izravnan je te enostra-nosti. Ker je večina delavcev tako v tovarnah kot v pisarnah brez produktivne lastnine, sta bili tako ustvarjeni dve od treh oznak, ki jih J ose t Piepor postavlja za proletarca. Po njegovi opredelitvi je proletarce oseba, ki nima lastnine, ki je nujno podvržena gospodarskim silam bodisi monopolističnega kapitalizma, ki stremi za kar največjim dobičkom brez ozira na potrebe človekove osebnosti, bodisi državnega kapitalizma, ki razpolaga ne samo z gospodarskim, ampak tudi. s političnim, to je totalnim pritiskom, ter ki je notranje obubožal. Med tem ko sta prvi dve danosti od poedinca bolj ali manj neodvisni, je tretja v večji meri odvisna od poedinca samega, toda to notranje izpraznenje pospešuje splošno zmaterializirano vzdušje sodobne civilizacija. Rrazglasitev in proslavljanje posebnega praznika dela — bodisi prvega maja ali na prvi ponedeljek v septembru — še ne {.omenja rešitve problema, s katerim je obremenjena sodobna industrializirano družba. Proletarčc ni namreč več samo oseba, ki ima mnogo otrok in nobene lastnine, marveč vsakdo, ki je suženjsko priklenjen na delovni proces. Čeprav mu opravljanje tega dela omogoča morda sorazmerno visok življenjski standar, ostane še vedno proletarec, dokler ne zbere v sebi dovolj notranjih moči za kulturno življenje, ki živi iz ustvarjalnosti fn usahne v mehanizaciji. Praznovanje posebnega dne v počastitev dela je, v kolikor oprosti mnoge za en dodatni dan verig, ki jih vežejo na tovarno ali pisarno (ne smeno pozabiti tudi, da predstavlja za mnoge tak praznik dela povečano delo: uslužbenci prevoznih podjetij, prometna policija, razne vrste služnosti, itd.) vendarle samo negativna rešitev, razbremenitev, dana možnost za aktivnost poedinca. Da bo izpolnil praznik dela svoj pomen, ga je treba izrabiti za pozitivno akcijo. Praznik dela je namreč z drugimi zakonitimi ali v delavnih pogodbah priznanimi plačanimi dela prostimi dnevi in s skrajšanim delavnim časom del celotnega sodobnega vprašanja, kako ohraniti kulturno rast kljub kuc sedanjosti... V ospredju zanimanju so dogodki v belgijskem Kongu, ki je pred dobrim mesecem postala 1 neodvisna država. • Sovraštvo pro-1 ti belim, neredi in nasilja. Mednarodna oborožena sila naj posreduje. Čete so že tam, toda zmešnjava postaja vedno večja. Katanga, ki je zelo bogata na bakru, se je odlvčila za suver-nost in noče biti v sklopu s Kongom. Tajnik UNO se trudi, da najde izhod, toda zaenkrat ni praktičnega izgleda. V francoski skupnosti je vedno več pokrajin, ki bodo prej ali slej dobili položaj neodvisnosti. Zdi se, da imajo Francozi bolj srečno roko pri reševanju vprašanj neodvisnosti do danes od Francije odvisnih pokrajin in narodnosti. Trd oreh je seveda še Algerija. Toda tudi tukaj bo prej ali slej zmagala zdrava pamet. Dejstvo je pa, da Moskva po svojih agentih namenoma neti nesporazume in ustvarja prepade, dasiravno na vsa usta kriči o narodni suverenosti in se postavlja za "zaščitnika" zasužnjenih narodov. Eno nesporno drži: Pokret neodvisnosti med številnimi narodnostmi v Evropi, Afriki in Aziji je tako močan, da ga nobena sila več ne bo mogla zaustaviti. Lahko ga odloži za nekaj let, toda prej ali slej bodo morali izpustit vajeti iz rok vse države, ki imajo danes še kolonije. Doba kolonializma je v zatonu. I Drži nespomo, da mnoge pokrajine, med njimi tudi Kongo, danes še niso popolnoma zrele zanemarili pa vzgojo podložnih plemen. Zahteva po suverenosti In neodvisnosti je plaz, katerega nihče več ne more ustaviti. Zanimivo: Cmci, napol kulturni narodi Afrike in Azije korakajo nevzdržno na poti k samostojnosti. Kaj je bistvo samostojnosti, le podzavestno čutijo. Slovenci pa .... Zamislimo se! Narod v osrčju Evrope, ki je preživel turška nasilja, nemško tiranijo, jugoslovansko neiskrenost in beograjsko izžemanje, — Slovenci — po svojih "uradnih predstavnikih" še do danes niso našli poti, da bi izpovedali, da so siti tujega varuštva in da hočejo sami odločati o svoji usodi. Ali ni to zanimivo? Pa tudi zelo, zelo žalostno, naravnost sramotno! Ne za Slovence kot take, ti hočejo biti svobodni, hočejo, da sami vodijo svojo usodo. Le ta-kozvano "narodno vodstvo", neki "Slovenski Narodni Odbor" je tako slep, naiven, da naravnost zateleban kot naivni otročaj v "jugoslovansko skupnost", da ob dvanajsti uri ne ve ne kod ne kam. "Slovenska formula" je ponoven dokaz nezrelosti slovenske emigracijske politike. Je dokaz nenačelnosti, neiskrenosti do ljudstva, primer zavestnega izigravanja narodne volje, ribarjenja v kalnem in hotenja ostati na oblasti tudi v emigraciji za vsako ceno. Brošura "Nova tlaka slovenskega naroda" od Fr. Jeza pove, kaj mora slovenski narod dopri-našati k takozvani "jugoslovanski državni skupnosti". Miljarde REDNIKU Gradbenik Paul Sullivan poklanja glavnemu ravnatelju Onta-rijske lige kreditnih zvez g. Johnu M. Hallinanu kanadsko lige, ki bo slovesno odprto in blagoslovljeno v nedeljo 4. septembra. Poslopje bo blagoslovil torontski pomožni škof prevzv zastavo pred novim poslopjem dr. Francis Marocco. Milijon za kreditne zveze za samostojnost. Nedostaje jim gredo na jug, doma v Sloveniji marsikaj, kar je potrebno za uspešno samovlado. Predvsem inteligence, šolanih upravnikov, tehničnih pripomočkov. Ni dovolj cest, ne železnic, nimajo pri- pa narod gara, da ohrani svojo eksistenco, da ne gre popolnoma na boben, da ohrani svoje kul turne vrednote. Imamo dovolj razvito industrijo, ceste, žele- mernih šol, niso naravno bo«'a- Znice, šolstvo dovolj izvežbane te. Nekatere naravnost siromašne. Toda volja po samostoj- inteligence, bogato kulturo, dovolj finančnih sredstev za vzdr- nosti je tako močna, da prezre 1 čevanje vsega, kar sodobna te tako važne činilce. Ne smemo ! država potrebuje. Toda "jugo-trditi, da so voditelji demagogi, (slovenci" vsega tega ne upošte-da iščejo osebnih koristi. Gotov | vajo. V "Slovenski formuli" (da vedo, da je prehodna pot trda, iih ni sram te8a naziva) prik-tmjeva. Toda čutijo, da je pri- |rito izpovedujejo, da je končni šel čas: Danes ali pa nikoli. K cilJ le "federativna Jugoslavija". temu je pripomoglo tudi v marsičem krivično ravnanje dosedanjih oblastnikov, ki so videli predvsem le interese bele rase. naraščajoči mehanizaciji i n kako vzbuditi v vsakem poedincu voljo ' do lastnega ustvarjanja v dobi, ko mora pretežna večina prj svojem delu samo slediti vnaprej pripravljenim načrtom. Sodobni Specialisti, ki obravnavajo vprašanje avtomatizacije ter izrabo prostega časa, le prepogosto pozabljajo na najvažnejše: na povratek celotnega življenja k Bogu, k viru vse ustvarjalnosti. Kolikor tudi bodo sredstva, ki jih predlagajo, tudi po-j rabna za rešitev tega osrednjega ( vprašanja sodobnosti, bodo učinkovita le, če bo zopet postala vera notranja vzmet celotnega živ-I ljenja sobodnega in bodočega človeka. Kdor praznuje praznik dela s Dr. CIaude Bissell poglabljanjem svojih osebnih predsednik torontskega vseuči-vezi s Stvarnikom, je gotovo lišča, je bil pred kratkim imeno-doprinesel svoj delež k pozitivni ^ van za predsednika Kanadskega vsebini praznika dela, pa naj bi sveta (The Canada Council), mu bila celotna zapletenost so- čigar namen je pospeševati ne-dobne problematika znana in za- tehnične stroke v Kanadi. (Cana-vestna ali ne. — dreš ' dian Scene). Niti besede o narodni suverenosti, nobenega znaka, da so se kaj naučili iz sodobnega dogajanja v svetu. Naj dosežejo svobodo in državnost nepismena plemena v Afriki, Aziji in drugod. Člani kreditnih zvez po svetu se bodo spominjali 3. septembra stoletnice rojstva bostonskega trgovca Edwarda A. Filenea, ki je porabil nad milijon dolarjev lastnega denarja, da je utrdil in razširil kreditne, zveze po Severni Ameriki. Rodil se je 3. septembra 1869 v Salemu, Massachussets, in je razvil očetovo trgovini v veliko trgovsko hišo ter postal milijonar. Ob nekem obisku Indije 1. 1907 je opazil delovanje kreditnih zvez ter se odločil, da bo po-spešel nekaj podobnega tudi v ZDA. S pomočjo Des Jardinsa, ki je ustanovil pno kreditno zvezo v Severni. Ameriki 1. 1900 (Leviš, Quebec), je izposloval prvo zakonodajo, ki je uredila njihov ob- toda Slovenci naj garajo še dalje v jugoslovanski državni skup-| nos ti, da se bodo bogatile pokra-ijine na jugu, Slovenci pa posta-jjali postopoma enaki prilikam v teh pokrajinah. Ce bo šlo še dalje tako kot gre danes, bo Slovenija res po- i polnoma "enakoprav na" v revščini in zaostalosti, izgubila bo značaj samorastlega naroda. Vse naredbe, ki prihajajo iz državnega središča — Beograda — kažejo na to. Vse slovenske reke teko na jug, je nekdo dejal, toda prav tako tudi ves slovenski denar v nikdar, siti žep beograjske vlade. Kako dolgo še? Ali nas ni sram, da se moramo učiti odločnosti pri zaostalih narodih? Dvignimo glave! Naj vzraste slovenski ponos; Ne zahtevamo nič nemogočega. Naša zahteva je popolnoma naravna, upravičena. Slovenska narodna država je naš nespremenljivi program. Kdor tega programa ne mara, dokazuje, da hoče biti še dalje hlapec tujcem. Hlapec, odvisen, podrejen, vajen ubogati le gospodarja, živeti življenje revnega, zaničevanega človeka, izpolnjevati ukaze gospodarja, ki ponižuje človeško in narodno dostojanstvo. Razmislimo ob sodobnih dogajanjih; ob klicu sedanjosti naš narodni položaj in uvrstimo se v vrsto odlonih, neizprosnih borcev za narodno samostojnost, za slovensko narodno državo! M.G. stoj (1. 1909 v Massachusettsu) 'ter 1. 1934 federalni zakon za kreditne zveze v ZDA. Ustanovil je Credit Union National Exten-sion Bureau, iz katerega se je j razvila sedanja osrednja organizacija CUNA (Credit Union Na-! tional Association) s sedežem v Madisoml, Wisconsin. Prvega I ravnatelja kot tudi stroške za izvojevanje ugodne zakonodaje ter ostalo propagandno delo je plačeval sam iz svojega žepa. Z ustanovitvijo lastne centrale CUNA se je gibanje finančno osamosvojilo, v zahvalo pa so izvolili Filenea za prvega predsednika. Poleg dela v kreditnih zvezah je Filene svetovno znan po reorganizaciji velikih trgovskih hiš, po zamisli istočasne prestave govorov, ki je bila v rabi pri Zvezi narodov v Ženevi in sedaj pri Zedinjenih narodih, predlagal je že davno uvedbo turistovskega razreda na ladjah, celo za smučanje po vodi je skušal navdušiti Amerikance že pred 50 leti. Kljub raznovrstnosti njegovega zanimaja je bilo njegovo osrednje zanimanje posvečeno kreditnim zvezam. V njih je videl sred-! stvo za zbližanje človeštva v pospeševanju medsebojne pomoči in medsebojnega spoštovanja. V počastitev njegovega spomina so imenovali poslopje centrale v Madisonu Vilene House. V veži je njegov spomenik z napisom : Keep Purpose Constant Here. Filene je umrl 1. 1937, toda zgradba, katere temelje je pomagal postavljati, še vedno raste v dobrobit milijonov povprečnih Zemljanov. UREDNIKU Zelo sem zadovoljen z ( vsebino SD. Upam, da nam bo začrtana pot našega slovenskega gibanja dala pravico zahtevati, da postanemo svobodni ne samo izpod komunističnega režima, ampak tudi priznani pred celim svetom s slovensko državo. Ako danes pregledujemo dnevne novice, se mora vsak zaveden Slovenec zavedati, kako PIŠEJO smo na nepošten način izgubili, kar smo že imeli v roki. Pred vsem pa je žalostno, da se še vedno najdejo gospodje, ki zagovarjajo "Jugo-Slovenijo". A li ne vidijo, kako se že črni postavljajo na noge? . . . "Ob priliki Vam napišem, kako položaj komunizma v južno ameriških državah . . ." Santiago, 11. avgusta 1960 F.P. ŠKOFJE PRIPOROČAJO VEČJE VSELJEVANJE Izjava katoliških škofov Kanade za praznik dela naglaša, da se je treba ozirati ne samo na občo blaginjo prebivalcev Kanade, marveč tudi na občo blaginjo človeštva kot celote. Ta zahteva, da dobijo vsi ljudje ne glede na narodnost, barvo ali vero možnost dostojnega življenja, ker so vsi božji otroci, in države, ki niso dovolj gosto naseljene, so dolžne odpreti vrata novim naseljencem ne samo iz ljubezni, ampak tudi na podlagi načela socialne pravičnosti, četudi bi to pomenilo znižanje živijenskega standarda poedine skupine v državi ali celotnega prebivalstva. škofje tuuj opozarjajo, da je treba posvetiti vse razpoložljive sile , rešitvi vprašanja brezposelnosti, Jd ga sopovzroča uvajanje novih metod v proizvodnji brez ozira na blaginjo ljudi. Slovenci na razstavi v Torontu Na raztavišču v Torontu so razstavljene zelo cenjene slovenske znamke iz 1. 19191920, ki predstavljajo moža, ki trga verigo. Napis: Slovenian Chainbra-ker Stamps. Legion of Mary pa ima med brošurami in listi Božjo besedo. Hrvati o Slovencih Hrvatski Glas iz Winnipega je 15. avgusta poročal o desetletnici S D in ponatisnil odlomke iz članka g. Jamnika: Kaj smo in kaj hočemo? Janko Skendrovič iz Anglije pa poroča 29. avgusta o knjigi Franca Jeze "Nova tlaka". OPOZORILO! Seznam vseh onih, ki so darovali v tiskovni sklad "Slovenske Države" ob detsetletnici izhajanja, bo objavljen v prihodalji številki. Uprava S.D. GRDE METODE V soboto 16. julija je v "Hrvatskem Domu" v Buenos Airesu, Argentina, eksplodirala bomba, 1 katero so doslej še neizsledeni storilci postavili pred glavna vrata. V. tretnutku eksplozije je bil v dvorani ples hrvatske mladine. Eksplozija je bila tako močna, da je povzročila paniko j v celi okolici in napravila veliko razdejanje nele v domu, ampak tudi v okolici. Bilo je več oseb I težje ranjenih, triletna deklica I D arinka Domačinovič je na posledicah umrla. Argentinske oblasti vodij a preiskavo. Ker je i bilo to na predvečer zborovanja Hrvatskega Domobrana, sklepajo, da so povzročitelji tega grde- Sarajevski nadškof dr. Ivan Ev. šarič umrl V Madridu na Španskem je dne 16. julija umrl v visoki starosti 89 let vrhbosanski nadškof dr. Ivan Ev. Šarič. Njegova smrt je globoko odjeknila med Hrvati in tudi med muslimani Hrvatske in Bosne. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno verski in narodni j prerodi t vi vernikov njegove nad-škofije. Igral je veliko vlogo v j kulturnem, socialnem in verskem življenju Bosne. Njegov vpliv nc bo nikdar izginil »ned verniki kljub komunističnemu terorju in srbskim intrigam, ki se prav v Bosni kažejo na najrazličnejše načine proti hrvatskim katoličanom in tudi muslimanom. Ob koncu svojega življenja jc izpovedal prav tako kot slovenski škof dr. Rožman: "Vse moje trpljenje darujem za rešitev duš in za mojo drago Hrvatsko" . . . Leta 1945, ko je val komunis-ma s pomočjo naivnega Zapada zajel tudi Hrvastko, je šel tudi on v pregnanstvo. Zatočišče je našel v Španiji, v Madridu, kjer ; je trpel, delal in molil ter tudi umrl za lepše dni njegove drage Hrvatske. Bog mu daj večni mir in plačilo. —Mg. • Zaradi pomanjkanja prostora je tokrat odpadla kolona "Politični pregled". • Kanadska mesta so z nabiralnimi akcijami v teku begunskega leta zbrala $625.000 za izpraznitev begunskih taborišč v Evropi. • 16. in 17. septembra bodo odprli za promet 164 milj avtomobilske ceste ob Lake Supe-rior severno od Sault Ste. Marie. Ta nova cesta je del t.zv. Trans-Canada Highway, ki bo merila 4.500 milj, ko bo dovršena. Preko Ontarija meri 1.543 milj. • Canadian Farm Vacations Association posreduje že tri leta mestnim družinam počitnice na deželi, ki so cenene in obenem poučne za mestno mladino. • Blizu Chippavve (Niagara Falls) so odprli "Pravljično deželo' Storvbook Park s 26 akri, ki ponazoruje razne osebe iz otroških pravljic. • O "arkadi luči" na kanadski razstavi v Torontu trdijo, da je dvakrat svetlejša kot čikaška State Street, ki je doslej veljala kot najbolj osvetljena točka na zemlji. ga zločina jugokomunisti, pove zani z drugimi velesrbskimi ele menti v Argentini. Vsekakor grde metode, ki bodo rodile le še večji odpor in tudi strnjenje vseh Hrvatov brez ozira na različna gledanja. —Mg. Dr. John E. Robbins glavni urednik kanadske enciklopedije, ki je priobčila tudi sestavek o Slovencih v Kanadi, je postal predsednik Brandon Col-legea, drugega vseučilišča v Ma-nitobi. (Canadian Scene). l 14. julija 1960 jc umrl v Trstu času, ko se je večina primorskih odlični slovenski javni delavec izobražencev ubogljivo udinjala Dr. Josip Agneletto, odvetnik, občinski svetnik, predsednik Slo venske demokratske zveze, itd. Dr. Josip Agneletto je bil rojen dpe 8. novembra 1884 v Trseku, občina Marezige, Koprščina. B I je torej sin slovenske Istre. Priimek je podedoval po svojem predniku, ki se je naselil v tei slovenski vasi pred več kot 300 leti kot priseljenec iz bližnje Fur lanije. .Kot padarjen sin kmečkih staršev je pokojnik štuirial gim nazijo v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Že kot dijak se je u- tkz. "Osvobodilni fronti", je bil eden izmed redkih, ki so pogumno dvignili glavo. Zbral je slovenskc-demokrate v Trstu in leta 194? ustanovil "Slovensko demokraska zvezo," s katero je povezano izdajanje "Demqkracije" kot prvega glasila demokratičnih Slo vencev v zamejstvu, ustanovitev tiskarne "Adrija", ki jamči samostojnost slovenskega demokratičnega .tiska,, "Slovenske prosvetne Matice," ki je njihova kulturna organizacija, in Slovenskega dobrodelnega društva," dejstvoval v narouoljubnih | ki je njihova socialna in podpor-društvih. To svojo dejavnost je ( na ustanova. Vse to je dr. Josip še bolj razvil na Dunaju, kjer je | Agneletto delal v času, ko je študiral pravne vede na univerzi, gpspodar,ske vede pa na Ekspertni akademiji. Leta 1906 je bi! tajnik Slovenskega Akademskega društva "Slovenija", v letih 1907| 1908 predsednik . slpv.-hrvaškega ferialnega akademskega društva "Jstra", v letih 1908|1909 pred sednik "Kluba hrvaških in slo venskih akademikov" na Dunaju. Tako se je temeljito pripravil za delo, ki ga je čakalo v domačih krajih. Po povratku v rodno Istro se ja mladi doktor odločil za odvetniški poklic, ki ga je začel opravljati kot odvetniški koncipient v Pazinu. Istočasno se je takoj začel udejstvovati v javnem življenju: bil je tajnik "Kluba za pros-veto" in podpredsednik pazinske "Čitalnice". Leta 1911 je kot taj nik "Hi-vaškoslovenskega političnega društva za Istro" uspešno organiziral in vodil borbo na državnozborskih volitivah v Istri za dunajski parlament. Jeseni leta 1913 se je dr. Josip Agneletto preselil v glavno mesto Primorske, v Trst, kjer se je po-ročil z Nino Zidarjevo, hčerko ugledne in zavedne slovenske družine. V vzornem in skladnem zakonu sta imela dva otroka: sina takšna aktivnost bila dejanske življensko nevarna. Dokaz za ti je na primer ugrabitev prvege urednika "Demokracije", dipl. iur Slavkota Uršiča, ki je bil krtfavo likvidiram. Svojemu delovanju in načelom je dr. Josip Agneletto ostal zvest vse do svoje smrti. I S svojimi temeljitimi razpravami o gospodarskih problemih je dr. Josip Agneletto sodeloval v raznih socialnih, gospodarskih | in strokovnih revijah; pred prvo svetovno vojno pri "Naših zapiskih" (Ljubljana), pri "Vedi" in "Socialni Matici" v Gorici, pri "Prosvijeti" (Pazin), zu časa fašizma v "Jadranskem almanahu", reviji "Luč" itd., kjer je kritično predočeval gospodarsko propadanje slovenskega in splošnega gospodarstva na Primorskem p o d fpšizmpm- Kot pravnik je pisal tudi v italijanske in slovenske strokovne revije. V internaciji je dr. Josip Agneletto napisal študijo "Denarno-finančna politika od prve do druge svetovne vojne", ki jo je priobčila v Kairu izhaja joča "Bazovica". Pokojnik je so deloval tudi pri dnevnem in drugem preriodičnem tisku, v prejS njih letih posebno pri "Edinosti", po drugi svetovni vojni pa v jo svojo trajno vrednost kot do kument problemov in gledanj slovenske manjšine na Tržaškem v zadnjem petnajsteletju. ROMANJE NOVOKANAD-ČANOV V CAP DE LA MADELEINE 4 • Torontski pomožni škof Francis Marrocco je predsedoval 10. julija posebnemu romanju novokanadčapov k Marijinemu svetišču v Cap de la Madeleine v Ouebecu. dr.. Branka, ki je zdaj prevzel r "Demokraciji." V slednji so izšl> očetovo odvetniško pisarno in | njegovi tehtni članki, ki ohranja-ličerko dr. Lilijano, poročeno Reis. V Trstu, kjer je stopil v odvet niško pisarno pok. dr. Slavika, je bil dr. Josip Agneletto leta 1914 izvoljen za predsednika "Narodne delavske organizacije," kateri je načeloval vse do leta 1915, ko jc moral obleči vojaško suknjo. Prvo svetovno vojno je nato preživel v Beogradu, kjer je bil vojaški sodnik. Kot tak je rešil življenje mnogim zavednim Srbom in je dokazal, da se da tudi v tem neprijetnem poklicu opraviti koristno in narodo-ljubno delo, potrebno je le, da ima človek pogum. Tega pa je imel dr. Josip Agneletto v izobi-lici. Po prvi svetovni vojni je pokojnik postal predsednik "Slovenskega dramatičnega društva" (Slovenskega gledališča) v Trstu, ki je delovalo vse do požiga Narodnega doma leta 1920. Posvetil sc je organizaciji slovenskega in hrvaškega zadružništva na Primorskem. Leta 1921 je ustanovil "Zadružno zvezo" v Trstu, kateri je načeloval vse do razupusta s strani fašističnega režima leta 1929. Od leta 1923 do avgusta 1940 je bil podpredsednik "Tržaške posojilnice in hranilnice", najvažnejšega slovenskega denarnega zavoda v Trstu, ki je vztrajai vse do nasilne likvidacije od strani takratnega fašističnega režima. Po vstopu Italije v vojno (10. junij 1940) je bil dr. Josip Agneletto 12. junija interniran in kas- Leta 1949 je bil dr. Josip Agne letto na prvih občinskih 'volitvah izvoljen na skupni listi nekomunističnih Slovencev v tržaški ob činski svet, kar se je nato redno ponavljalo. S svojimi nastopi v občinskem svetu sj je tudi pri Italijanih pridobil velik ugled, kar je dokazala posebno udeležba ns njegovem pogrebu. Na grobu so pokojniku govorili : za Slovensko demokratsko zvezo v Trstu prof. Ivan Rudolf, za Slovensko demokrasko zvezo v Gorici dr. Avgust Sfiligoj za Slovensko katoliško skupnost v Trstu dr Simčič, za društvo "Pravnik" odvetnik dr. Karel Fer-luga. Zapel mu je moški pevski zbor iz Nabrežine, obredne molitve pa je opravil pokojnikov prijatelj mons. Skabar ob asistenci č. dr. Prešerna in dr. Zerjala. Dr. Josip Agneletto je bil vreden pripadnik pokoljenja, ki je bilo spočeto v romantični dobi razcvitanja in zorenja slovenske narodne zavesti; pokoljenja, ki je s polnimi prgišči zajemalo sokove slovenskih taborov, čitalniškega domoljubja in se poživljalo ob rasti slovenskih književnih prvencev; ki se je oplajalo nad zamislijo Združene Slovenije in nad težnjami po združitvi vseh Južnih Slovanov Kot tak se je boril v Avstriji, vztrajal je s svojim narodom pod fašizmom, ko so se mnogi izobraženci raje izselili v Jugoslavijo, ,kot svobodoljuben človek in demokrat je v polni meri dopolnil svoje poslanstvo po drugi svetovni vojni. Bil je znača-jen, marljiv kot mravlja, pogumen in odločen, da mu ni bilo enakih Posebno v -zadnjih petnajstih letih ni bilo koraka, ki bi ga podvzeli tržaški Slovenci za zaščito svojih .pravic, pri katerem ne bi sodeloval pri pripravah s svojo pobudo in prispevkom, pri izvedbi pa s svojim podpisom ali markantnim nastopom svoje osebnosti. Z dr. Jospimo Agnelettom so demokratski Slovenci na Tržaškem izgubili svojega nenadomestljivega voditelja in zastopnika. STARI TOTALITARIZMI SE RUŠIJO, A NOVI GROZI Kanadski zavod za javne zadeve (Canadian Institute on Public Affairs) pripreja vsako poletje študivski teden ob jezeru Couchiching (Geneva Park), kjer obravnavajo enega perečih sodobnih vprašanj. Letošnji teden je bil posvečen Južni Ameriki. Predavali so strokovnjaki iz Kanade, ZDA in Južne Amerike. Mnogi izmed njih so bili osebno vpleteni v dogodke zadnje dobe. Na splošno se opaža silno prizadevanje dvigniti južno ame-rike države gospodarsko in odpraviti velike socialne razlike, posplošiti izobrazbo ter uveljaviti demokratično obliko vladavine. Zunanja politika ZDA je bila dokaj krepko kritizirana, če> da jo je vsaj do nedavnega narekovala korist ameriške privatne idustrije. Mednarodni komunizem se na vso moč trudi, da bi zajel celotno Južno Ameriko. Po predhodnem porazu v delavskem gibanju je komunistom uspelo dobiti oporo v režimu bratov Castro v Kubi. V ospredju so zlasti kitajski komunisti, ki očitno vodijo : Slovenci v VVindsorju so se letos dvakrat predstavili javnosti v narodnih nošah — maja in 1. julija za mednarodni mirovni praznik. Sliki predstavljata slovensko skupino v sprevodu, ena dekliška narodna noša pa je bila na skupnem avtu z ostalimi narodnostmi. • Za Alojzijevo (21. junija) so množice oblegale ves dan grob pok. kardinala Alojzija Stepinca. Ljudje so prinašali na grob cvetve in sveče. Stolnica je bila med božjo službo tako polna, da je več oseb potrebovalo prvo pomoč, neka žena si je celo nogo zlomila v gneči. Stolnico so morali pustiti odprto do 9. zvečer, da so se ljudje lahko zvrstili ob grobu. gelotno ofenzivo. Kakih 15.000 študentov iz Južne Amerike študira v sovjetskih državah in vse; kaže, da se bo njih število v tekočem letu popetorilo. Komunistična propaganda po radiju je tolika, da ne usmerjajo programov samo proti poedinim državam, marveč celo proti poe-dinim krajem, kjer vidijo priložnost za izrabo dogodkov v svojo korist. Večina držav Južne Amerike želi, da bi se Kanada pridružila Organizaciji ameriških držav (OAS). Večerni del programa je bil dostopen tudi radijskim poslu-šalsem (preko CBL Toronto od 8—9 zvečer). Središče laičnega aposto-lata v Combermere Skof William J. Smith iz Pem-brokea je uradno priznal laični red, ki je znan pod imenom Ma-donna House ter ima središče v Sombermereu v Ontariju. Red obsega okrog 60 oseb, ki delujejo v raznih oblikah apostolata. Med njimi so tudi 4 duhovniki. Red ima posebno moško in posebno žensko vejo, ki pa delujeta v a-postolatu skupno. V Comberme-reu imajo bogato založeno knjižnico, ki posoja knjige po pošti (za letno članarino $2.—, kar vključuje stroške za poštnino) ter poseben oddelek počitniških hišič za družine, ki hočejo porabiti počitnice ne samo za telesno, marveč tudi za duhovno obnovo. 8. junija je škof Smith blagoslovil izredno lep bronasti kip Kombermerske Gospe (Our Ladv of Combermere), ki ga je po željah članov tega občestva zamislila Frances Rich iz Cali- ZBIRKA POKRAJINSKIH ZAKONOV, KI ZANIMAJO ALI ZADEVAJO NOVE KANADČANE ZAKONI V ONTARIJU Ali vesie, na koga se lahko obrnete glede oniarijskega civilnega in kriminalnega prava? neje dokončno poslan v notra- fornije, kip sam pa je bil lit v njost Italije. Iz taborišča se je Italiji. Postavljen je na obali re- rešil šele po razsulu fašizma. 8. ke Madavvaska, ki izgleda v tem septembra 1943. V. Iserniji (južna kraju bolj jezero kot reka. Red Italija) je pričakal prihoda za- jz To/onto> 0nt. ln notarja" Telefon: LE. 1-0715 Tajnik slovenske Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka Rudolf Čuješ je obiskal v počitnicah Filene House v Madisopu ter izročil o-sebno kot dar slovenske kreditne zveze knjižnici centrale knjigo This is Slovenia. ^Njhfn in ___m točke in pa govor pisatelja Karla Mauserja. K besedi pa se je oglasil tudi msgr. Matija Šker-bec. Dohodki prireditve so namenjeni podpori slovenskih dijakov na manjšinskih ozemljih in pa vzdrževamju slovenskega semenišča v Argentini. Slovenski dan je posetilo izredno veliko število Slovencev iz Clevelanda in okolice. Chicago Biserna maša prečast. g. duhovnega svetnika Merkuna 17. julija je v cerkvi Marije Vnebovzete v Collingvvoodu daroval svojo biserno mašo pre-časti g. duhovni svetnik Anton Markun. Dri Farkaš je pridigo-val slovensko in anleško in lepo orisal življenje in delo jubilanta. Slovenci iz Clevelanda pa so napolnili cerkev. Po sv. maši je bil v šolskih prostorih banket na čast bisernomašniku. Na banketu so govorili dr. Mika Krek, msgr. Matija Škerbec, * msgr. Louis Baznik, ki je bisernomašniku prinesel tudi pozdrave in čestitke iz domovine, predsednik clevelanskega mestnega sodišča sodnik Avgust Prijatel in g. župnik Jager. Zvečer po litanijah in blagoslovu pa je bila .v šolski dvorani akademija z nastopi raznih slovenskih društev in ustanov in govorom g. Karla Mauserja. Za jubilejne slove-stnosti je bil ustanovljen poseben pripravljalni odbor, ki ga je vodil g. Zdravko Novak. Teden zasužnjenih narodov. V okvira tedna zasužnjenih narodov v smislu resolucije kongresa Združenih držav in predsedniške proklamacije je poseben odbor, ki ga sestavljajo za stopniki teh narodov, priredil 22. julija v clevelandski Music Hali zborovanje, na katerem sta govorila general Schuyler, sedaj pomočnik gov. Rockefellerja in poslanec Michael Feighan iz Clevelanda. Oba sta povdarjala potrebo po odločnejši zunanji politiki Združenih držav, ki naj bi prevzela iniciativo v hladni vojni s komunizmom in položila temelje za osvoboditev zasužnjenih narodov. Za govoroma je vodja programa prebral resolucijo, ki povdarja, da so jugoslovanski narodi prav tako zasužnjeni narodi in da je Titov komunizem prav tako komunizem kot je sovjetski komunizem. Pred zborovanjem so opravili molitve v clevelandski stolnici: Po molitvah je pridigval clevelandski pomožni škof Kroll o nevarnosti komunizma. Pri udeležbi so bile zastopane vse narodnostne skupine iz Clevelanda. Slovenski dan. V nedeljo popoldan 7. avgusta je društvo Lilija ob sodelovanju ostalih slovenskih društev v Cle-velandu priredilo na farmi sv. Jožefa sedaj že tradicionalni slovenski dan. Program Je obsegal pevske, glasbene in plesnte žalna komemoracija za padlimi slovenskimi domobranci je bila v spodnji cerkveni dvorani dne 25. junija. Na sporedu so bile pevske točke in deklamacije. Spominski govor je imel p. For-tunat Zorman, urednik Ave Marije. Hrvatska proslava padlih pro-tikomunističnih borcev je bila v veliki dvorani Bali Room v La Salle Hotelu dne 18. junija. Glavni govornik je bil poslanec Ed\vard J. Denvinski. Pozdravni pistpi sta poslala governer Strat-ton in senator Dirksen. 25 letnico evharističnega kongresa v Ljubljani so slovesno proslavili na ameriških Brezjah v Lemontu prvo nedeljo julija. Ob tej priliki So se romanji zbrali ob grobu pokrovitelja kongresa pok. škofa dr. Rožmana. Msgr. J. Oman je položil na grob lep venec. Msgr Oman je opravil tudi slovesno sv. mašd pri votlimi za pokojnim slovenskim vladikom. Romanja se je udeležilo prav lepo število Slovencev od blizu in daleč. Srebne sv. maše p. Kalista Langerholza na praznik ameriške neodvisnosti dne 4. julija v. Lemontu, se je udeležilo nad 200 njegovih znancev in prijateljev. Jubilant je opravil sv. mašo pri lurški votlini, pridigal mu je njegov učenec p. Danilo Sedlar. Po maši je bil banket v Romarskem domu. Vso proslavo so organizirali njegovi prijatelji t Chicagu: dr. Leskovar in Lojze Gregorič. Jubilant je prejel brzojavne čestike tudi od. sv. Očeta. V imenu SNZ je jubilantu čestital predsednik g. Jelene. Mednarodna razstava v Chicagu je bila ves teden središče pozornosti. 28 držav je razstavljalo. Razumljavo, da so Slovenci bili pozorni, kaj bo razstavila in kako se postavila "Jugoslavija". Kakor lansko leto, tako tudi letos nič posebnega. Vse je bilo uniformirano pod "jugoslavsko" formulo. Niti sledu o Slovencih in Hrvatih. Ti pač po pojmu jugoslovanskih centralistih več ne obstojajo. Sedaj je le-en sam — "jugoslovanski" narod ... Pa se oblastniki kruto motijo. Zasužnjeni narodi še živijo in bodo enkrat odvrgli komunistično in jugoslovansko breme . . .' Teden zasužnjenih narodov. Glavni dan je bil v soboto 23. julija, ko je bilo v Grand Parku veliko zborovanje zasužnjenih narodov. Nad 10 tisoč ljudi je bilo navzočih. Zborovanje je vodil poslanec Pucinski. Glavni govornik je bil. Stanley Vardys, profesor na univerzi Wisconsin, govoril je tudi Rev. Leopold riški duhovnik v Moskvi. Zastopa ni so bili tudi Slovenci. — Zal, da nekateri ameriški dnevniki niti z besedo niso omenili narodov takozvane "Jugoslavije" (Hrvatov, Slovencev in Srbov), dasi so poimensko našteli vse narode pod železno zaveso. Dokaz, kako slabo so poučeni o dejanskem položaju Slovencev in Hrvatov, ki jih davi jugoslovanski komunizem prav tako kot davi druge narode moskovski komunizem. Tudi junaki ... Ob priliki proslave 25 letnice evharističnega kongresa v Ljubljani, je skupina čikaških slovenskih dijakov peš poromala v Lemont, na naše ameriške Brezje k Mariji Pomagaj. Zgodaj zjutraj so šli na pot, 10 ur so rabili, predno so dospeli na cilj. "Kako je bilo?" sem vprašal enega romarjev. "O čisto lepo, le žulji, žulji....", je bil odgovor. Morda niso vsi našteti toda med njimi so bili: Jože Arko, Ivo Koščak, Andrej Fi-šinger, Tone Gaber, Drab Stane in Drab France. Ne pozabite . . .! Kampanja za 10 letni jubilej "Slovenske Države" še traja do konca tega leta. Plačajte naročnino. pridobite npve naročnike, prispevajte za Tiskovni sklad SD. Naj ne bo med zavednimi Slovenci nikogar, ki bi rekel: "Me ne zanima", ali pa, kot se je zgodilo nedavno: "Pri nas skoraj nič ne beremo" .... Zavedni Slovenec, Slovenka se zanima za slovenske narodne probleme, z njimi živi in za nje dela. Same besede ne pomenijo nič. "V dejanju le pokaži se, bojevnik ti goreč". (S Gregorčič") • Na Bavarskem je izšel pri založbi Dr. Josef Harbei, Regens-burg nemški prevod Jurčičevega Deseta brata. Prevod pod naslovom Der zehnte Bruder je pre-skrbel znani razširjevale slovenske ilterature med drugimi narodi dr. F. Kolednik. • Journal of the National Cancer Insitute je objavil novo študijo v zvezi z rakom, pri kateri je sodeloval slovenski raziskovalec raka g. Jakob Planinšek iz Buffala. Razprava je naslovljena: Localization of Radioidina- navedeni Eugen D. Dav, Jakob A. Planinšek in David Pressman. • Dr. F. Pepevnak, ki je aktiven član Connaught Medical Research Laboratories of University of To-ronto, se krepko udejstvuje tudi znanstveno. V letošnji majski Can. Vet. Jour. smo brali izredno zanimivo razpravo, ki jo je skupno z Dr Tavlor-jem in Dr. VVal-ker-jem, napisal o "Infectious canine hepatitis modified live DR. FRANC P0R0VNE, zdravnik, obvešča, da je odprl privatno zdravniško ordinacijo na 2406 Dufferin St., (en blok severno od Eglinton Ave. W.), v Torontu Telefon: RU. 1-8162 Uradne..ure: (med tednom), 2—4 in 6—8 popoldne : (ob sobotah), 10—12 dopoldne. Izven uradnih ur in obiski na domu pa po dogovoru virus vaccine produced in ferret ted Rat Fibrinogen in Transplan- kidney cells." Kar tako naprej ted Rat Tumor, kot avtorji pa so I in naše čestitke. Jubilejna številka Slovenske države je bila nepopolna, ker ni objavila slike svojega ustanovitelja. Med počitnicami je enemu od urednikov uspelo, da je ujel g. Mirka Geratiča v svojo kamero v njegovem stanovanju in tu je začetnik in najbolj zvesti sodelavec Slovenske države. KRIŽ X KRAŽ Spodnje hlače za može in fante Patentirane 1945. Posebej narejene z lahno oporo — udoben elastičen pas — patentirano zapirajoč "Kriz X Kraž" sprednji del daje prilegajoč krojen videz. Narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Dolga nošnja, lahko pranje, likanje nepotrebno. Jersev majice za kombinacijo. I6-VV-0 Pred vročino in pred mrazom Vas zavaruje PERMANENT HEAT CO. 55 ROE AVENUE, TORONTO 12 s strokovno inštalacijo peči bodisi na zrak, na toplo vodo, ali tudi enakomerno toploto poleti in pozimi.. Kličite: Clement Jungkind, HU. 5—5983 NOVA IZDAJA SLOVENSKEGA RIMSKEGA MISALA, VABILO NA PREDNAROČILO Mohorjeva družba v Celovcu bo izdala dr. Turnškov prevod popolnega Rimskega,.misala, ki je izšel v pni izdaji 1. 1944 v Ljubljani. Ker je izdaja takega dela zvezano z velikimi s Iraški, ki jih je treba plačati vnaprej, se založnica skupno s prevajalcem in prirediteljem priporočata za hitra prednaročila. V usnje vezan ter zlato obro- bljen misal, tiskan na fin biblijski papir, stane v prednaročilu samo S5.— Prednaročila iz Kanade in Združenih držav ki jih mora spremljati nakazilo denarja, sprejema Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu, 646 Euclid Ave., Toronto 4, Ontario, Canada. Prednaročila se sprejemajo do 15. novembra 1960. Prekmurskega romanja v Lemontu 31. julija so se udeležili Slovenci z | obeh strani Mure. Na _________ € sliki so Armin Kurbus iz Fairfielda, preč. g. | Odilo Hajnšek, 0;F.M„ Mirko Geratič in glavna organizatorka romanja ga. Hozjanova iz. Chjca-. ga. Ehrlichov spomenik na Koroškem blizu dograditve Dr. Rudolf Blueml, ki načel-juje duhovniški bratovščini slovenskih duhovnikov na Koroškem, poroča v zadnjem pismu: "Predvsem Vam s tem potrjujem prejem napovedanega nakazila za 500 kanadskih dolarjev, ki sem jih med tem že zamenjane za našo valuto vknjižil v konto doma duhovnih vaj oz. kot prvi veliki prispevek za Ehrlichov spomenik v obliki kapele..... Slovesna blagoslovitev nove hiše bo začetkom septembra — upam, da bo do tedaj tudi kapela dograjena — ko se začnejo duhovne vaje za naše duhovnike — sodale. "Pri vsem podjetju je bil oči-viden božji blagoslov, ki nam ga je gotovo najizdatneje izprosil rajni profesor, kateremu sem se v tem času prav posebno pri poročal...." Ker doslej nabrani prispevki za Ehrlichov spomenik, ki so bili poslani v juliju na Koroške, še daleč ne krijejo stroškov Ehrlichove spominske kapele, ki so jo priključili Domu duhovnih vaj v Tinjah, so prispevki še vedno dobrodošli. Prispevke z oznako 'Za Ehrlichovo spominsko kapelo" pošljite ali na naslov: dr. Rudolf Blueml, Gurkerhaus, Klagenfurt, Krnt, Austria, ali na naslov: Rudolf čuješ, 1 Wal- • Prihodnji kongres katoliške mednarodne organizacije za filme bo v Montrealu 1. 1962. Letošnji kongres na Dunaju je razširil odbor na 11 članov ter vključil kot nova člana predstavnika Kanade in Argentine. » Nove dobočbe za brevir, misale in cerkveni koledar bodo stopile v veljavo 1. 1961. • Nabirka za begunce je v begunskem letu presegla 50 milijonov dolarjev. Več držav je v tej dobi olajšalo pogoje za naselitev beguncev. Cap de la Madelaine v Zdravnikov Količek } —Ni naš namen pisati in razpravljati o boleznih, njih diagnozi in zdravljenju. To je snov sladkorjem le če razpolaga z za- lagali s kirurškimi in kemijskimi dostono količino insulina, ki je tehnikami, kakor jih je nudilo le-poseben hormon neobhodno pot- to 1920 .Manting se je o svoji za- reben za presnovo ogljikovih hid- misli posvetoval s profesorjem ratov. Langerhansovo otočje, fiziologije na torontski univerzi male skupine posebnih celic, ki | Dr. R. Macleod-om. V maju 1921 so sestavni del trebušne slinavke j se je podvigu pridružil še Charles Kpankreasa) ki leži v trebuhu za; Herbert Best, tudi iz Toronta. že v juliju istega leta sta Banting in — mogla dokazati, da je iz pasje trebušne slinavke možno želodcem, izoločuje takšen pot- poklicnih revij. Nega ter zdrav- rebni honnon. Diabetični bolnik Best — v njuno čast stoji danes ljenje bolnika pa losta pravilni nima zadosti tega hormona, ce- j Banting-Best Institut v Torontu januarja j in uspešni le tedaj, kadar bosta, iotna preSnova njegovega telesa pod poklicnim nadzorstvom trpj zaradi tega, pojavi se bo'e- zdravnikovim. Ker pa je za inteli- zen ki j0 poznamo kot sladkorno dobiti ekstrakt, ki ugodno vpliva genčno sodelovanje med pacijen- bolezen ali diabetes mellitus. na dijabetičnega psa. tom in njegovim zdravnikom pri- Lahki siučajj sladkorne bolezni ' . 10,, . ... , . v J Do januaria 1922, ]e bil novo poroči j na neka mera splošne se m0rej0 zdraviti že samo s . , . . „„,, • , .v, „ . . . .„„„ J . . i dobljeni ekstrakt pasje in goveje nezdravniške izobrazbe o zdiav- primerno prehrano in urejenim ... .. . » ., , . u__„„ 1 1 ... . trebušne slinavke preizkusen, stvenih zadevah, bomo na tem življenjem. Pri težjih slučajih je Ouebecu ie bil priča izrednega T, -l ti hi ru 1"JU1 MU"J1" 'vsaj 75. krat na desetih dijabetic- Ouebecu je bil pnea izreanega mestu govorih o problemih, ki bi treba dodati še zadostno količino ; ... ... ' - - ■ ■ 1 mh psih in tudi ze na nekaterih insulina. Toda v vsakem posa- y TorontQ General Hos_ romanja. Dočim je celotna gospodarska in socialna struktura Severne Amerike usmerjena na družine z največ dvema otrokoma, se je na romanju zbralo nad 120 družin, ki imajo sedem otrok ali več. Ena navzočih družin je imela 21 otrok. Romanja se je udeležil škof Martin Lajeunesse, OMI., ki izhaja iz družine s 15 otroki, od katerih jih je šest stopilo v red. • Katoliški znanstveniki so začeli s pripravami za novo Katoliško enciklopedija, ki bo izšla predvidoma 1. 1964 in bo stala kakih 4 milijone dolarjev. Izdala jo bo v 15 knjigah založba McGra\v—Hill Book Co., Inc., iz Nevv Yorka. utegnili zanimati naše bralce. Avtorjeve opombe meznem slučaju pa so prehrana, pital. Par besed o sladkorni bolezni in insulinu | način življenja, količina insulina, | itd., stvari, ki neposredno spada- i Obstoj insulina je bil potrjen, jo v območje vašega zdravnika, najdeno je bilo zdravilo, ki dan-—Zgodovina odkritja insulina danes omogoča skoro normalno V Ameriki mnogo slišimo o sladkorni bolezni. Bo pač to zato, je poučna in zanimiva. Pričenja življenje miljonom dijabetičarjev ker je sladkorna do neke mere | se proti koncu 19 stoletja, dasi je j po celem svetu, civilizacije, in ker je bolezen bila poznana žc davno j bolezen Pozneje se je Bantingu in Bestu zdravniška znanost v zadnjih ča- j preje. Saj sta že leta 1889 von idružil tudi prof j B Collip sih dokaj novega dognala in (Mehring in Minkovvski. V Nemč,- Qgromno prici0prjnesel k odkrila v zvezi ž njo, zlasti z od- ji, napravila pse diabetične s tem, | nadaljnjemu razvoju v Kanadi kritjem insulina, kjer je prav To- ; da sta jim izrezala trebušne sli-ronto igral važno vlogo. I navke. Toda kanadski zdravnik Človek, ali žival, ki boleha na Sir Frederick Grant Banting, pa sladkorni bolezni (diabetes mellitus), ne more presnoviti sladkorja oz. ogljikovih hidratov v taki meri, da bi zadostovalo za nemoteno telesno in duševno člo- - V Vatikanu so izgotovili, vekovo delovanje in nehanje. - . .. .,. , .. • Sladkor se normalno kopici v 6x9 čevljev veliko kopijo Tizia- ■ wfaK0* ______ ., je kontrola in izdelovanje insulina zaupana Connaught Medica! Research Lab., ki je del torontske univerze. Dasi so poznejši neutrudni ra- je imel srečo in čast, da je podv-zel poizskuse, ki so vodili do odkritje insulina. 30. oktobra 1920, se je Bantingu, j ziskovalci dodali še kar cel kup ki je prav tedaj pričenjal s pri- izboljšanj, pa bi celoten podvig vatno prakso v Londonu (Onta-j nikdar ne bi bil tako uspešen, če rio), porodila ideja, da bi ek- j ne bi aktivno sodelovale tudi strakt trebušne slinavke utegnil druge veje industrije, zlasti klavnice, pri zbiranju, ohranitvi in ker Rd„ Willowdale, Ont., Cana-Braun, ki je bil 12 let edini ame- da. nove svetovno znane slike Marije! telesu kot zaloga v posameznih ..... I organih odkoder ga telo dobiva biti koristen pri zdravljenju slad-Vnebovzete v mozaiku ter jo izro-, ^^ ^ (kur j a vo'' kot vir toplote in | korne. Ideja kot taka ni bila nova, čiščenju govejih i„ prašičjih tre- toda prejšnji raziskovalci niso , bušnih slinavk. čili kot dar ameriški romarski cerkvi Brezmadežnega spočetja v VVashingtonu, DC. energije. Toda telo se more okoristiti s imeli sreče, da bi lahko razpo- Dr. F. Porovne LOVENSKE6A Komentarji k "Slovenski formuli" Klic Triglava" objavlja 25. julija (štev. 254) naslednji uvodnik: Naša formula "Slovenska formula" "Narodnega odbora za Slovenijo" je vsekakor korak naprej v političnem mišljenju tega emigrantskega foruma. Nam samim je v zadoščenje, da smo že pred leti o-pozarjali, da more biti izhodišče za kakršnokoli bodočo realno politiko samo sprejem sedanje ob- sicer na vsa usta zagovarja. Zato je težko pričakovati, da bi verjeli zgolj lepim besedam — v emigraciji ali v domovini. Davno smo že pisali in spet ponavljamo: doma rastejo brez nas in pogosto proti nam novi rodovi, ri bodo poklicani reševati slovensko in jugoslovansko problematiko. Ce mi tem generacijam like in razdelitve Jugoslavije. V pri takem titanskem delu ne bo-danih mednarodnih razmerah za- | mo znali nuditi čisto nič drugega dene vsaka akcija izven tega kot Jugoslavijo, federacijo in izhodišča na gluha ušesa, obenem j deklamacije o svobodi potem smo pa je lahko glede slovenskih na-, lahko gotovi, da nas mihče niti po rodnih meja samomorilna. V tem vohal ne bo. V tem oziru je torej pogledu torej pozdravljamo hra- j izven vsakega vprašanja, da bi brost Narodnega odbora, da se je, mogla emigracija predstavljati prebil tako daleč. Vendar pa ne gre precenjevati te izjave, kajti — kot smo zapisali v našem prvem komentarju meseca maja — ima ta izjava praktičen pomen samo za emigracijo in še tu je veliko vprašanje, če bi jo v tej obliki sprejeli Hrvati. Doslej smo čuli le molk. Da bi ta izjava imela kakšen pomen za domovino, jc izključeno. Samo ta "formula" namreč ne more biti resna alternativa Titu, ker mu v ničemer ni nevarana. Sodeč po besedah stojita "Narodni odbor za Slovenijo" in "Zveza komunistov Jugoslavije" na isti osnovi. Odve bi bi lo pisariti o tem, kako komunisti izpolnjujejo besede; toda tudi Narodni odbor je imel preko svojih sestavnih strank pred vojno do- alternativo Titu, pa čeprav se združi na "slovenski formuli". Za alternativo j a treba precej več. Predvsem je potrebno spoznanje in priznanje, da je vloga, ki si jo zamišlja "Narodni odbor", končana. Vztrajanje na "narodnem predstavništvu" postaja vsak dan večja ironija. Kdaj se bodo "narodni očetje" zavedli, da v domovini vsaj trideset letnikov o njih sploh ničesar ne ve!? Pri tamkajšnji življenjski ravni je to polovica naroda! Iz tega spoznanja se utegne roditi skromnost in iz skromnosti — modrost. In šele tedaj bo lahko emigracija predstavljala "alternativo", a ne alternativo oblasti ampak kvečjemu alternativo naprednejših idej. Z njimi bi mogli volj prilike, da bi se bolje izkazal. | dvigniti narodovo moralo, z njimi Še celo v se stranka Krek, ne odlikuje poseDno, kadarj mogli izzivati Novi razred in ga gre za izvajanje svoboščin, ki jih tekom časa Z oziram na medna- v emigrantskih Razmerah bi mogli ypfliya*i fqrnpftanje ka, ki ji načeliuje g. Dr. j miselni 'uof>ikdtije, z - Ajimi bi rodne prliike siliti k popuščanju in pameti, z njimi bi predstavljali poltično orožje Zapada do neljud skega režima in z njimi bi končno V isti številki objavlja na str PRVI GLASOVI IZ DOMOVINE (Od našega tržaškega dopisnika) Razgovarjal sem z dvema Slovencema o nedavno objavljeni izjavi slovenskega Narodnega odbora, ko sta prišla na obisk iz Slovenije. Za izjavo prej nista slišala in njuna takojšnja reakcija je bila, kakšen pomen naj ima ta izjava in zakaj Je bila podana prav v tem času. Ker nisem ve del za nobeno ozadje niti se nisem mogel predstavljati v sedanjem mednarodnem položaju karkoli posebnega s tem v zvezi, j sem ju usmeril na komentiranje I samega besedila: Doma ni izgledov na spremembo režima in je zato ton in način izražanja v tej izjavi nerazumljiv. In v čem leži teža izjave? V tem, da se dobj "skupni imenovalec", t.j. minimalni program, na katerem se naj zedini emigracija oz. njeni politični voditelji? Ce gre le za to, potem zasluži ta emigracija in ta izjava vso kritko, kajti zediniti bi se torej mogli samo na Jugoslavijo, na federativno poliko in na Deklaracijo o človeških pravicah! Nič več? Toda federativno ureditev je vendar izvedla Titova Jugoslavija, po vojni se je Titov režim boril za Jugoslavijo in jo obdržal, in Titova vlada je podpisala Deklaracijo o človeških pravicah. Ce po tej formalni logiki Narodnega odbora vzamemo kot temelj skupne politike Jugoslavijo, federativno ureditev in Deklaracijo o človeških pravicah, potem se tej izjavi lahko pridruži tudi Titov režim! — je bil komentar prvega obiskovalca. Napaka celotne zamisli leži v tem, da vendar ne gre za izjave, prispevali k formiranju dejanske opozicije, ki bi edina lahko postala prava alternativa sedanjemu režimu." 4. tudi naslednje poročilo : proglase in deklaracije ampak za izvajanje načel v praksi. To je važno in nič drugega; življenje samo. Zato jc izjava, odtrgana od vsake stvarnosti in življenja, prazno frazerstvo, je dopolnil misel drugi. V obrazložitvi priznava sam dr. Krek težave: demokracije ne zna obrazložiti pozitivno ampak le negativno, ker pač ni dorasel razlikovanju med gospodarskim liberalizmom in njemu odgovarjajočo demokracijo ter demokracijo, ki jo terja socializacija, ki se v eni ali drugi obliki pojavlja v svetu. Treba je iskati poudarka v "enakih pogojih £a življenje," kajti osebna svoboda revežu prav nič ne pomaga: svoboda tiska nič ne pomeni tistemu, kj nima sredstev, da bi lahko tiskal in podobno. Treba jo enakosti v uporabi proizvajalnih sredstev, sredstev za dosego resnične svobode ob največji meri neodvisnosti. V to smer naj bi šla naša politična teorija, v to smer naj gleda emigracija in v tem okviru naj spremlja in išče rešitev za probleme, ki se pojavljajo, se bodo pojavljali in pred katerimi bomo stali, ce se bo kdaj nenadoma režim zlomil. A celo v tem zadnjem dr. Krek ni dosleden: najprej pravi, da je režim jalov in nima za življenje sposobnega nasledstva, takoj nato pa pribije, da ne vemo ne kdaj, ne pod kakimi okolnostmi bo nastopil njegov razpad. Že samo to dokazuje, kako slabo je Narodni odbor poučen o položaju v domovini, ko ves režim veže na eno samo osebo. V tem okviru se je razvijal in končal moj razgovor z obiskovalcema onstran meje." O AVNIA MATE RESMAN SLOVENCI IN JUGOSLOVANSTVO v. Poraz Avstrije poleti 1866 pri Kraljevem gradcu je s svojo silovitostjo ponovno in krepkeje pritiskal na rešitev vprašanja ureditve habsburške monarhije. Narodi in njih politine skupine ter stranke so začeli z načrti in delom za novo ureditev cesarstva in razmerij med njegovimi narodi. Avgusta 1866. so se sestali na konferenci na Dunaju federalisti, ki so se oslanjali na zgodovinsko pravo, na katerem je slonel tudi mariborski program. Na tej konferenci so federalisti-tudj slo-vanski-Slovence prepustili nemškemu delu cesarstva. Nemcj so v deželah takozvane notranje: Avstrije, ki so v njih prebivali Slovenci, mariborski program odklanjali, pač stoječ na narod-nostem načelu. Slovenski politični ljudje so začeli prihajati do novih spoznanj . Morda jih najbolje označuje tale dopis goriškega dopisnika "Novicam" 22. avgusta 1866.: "Od tistih ma-lov se je v Evropi mnogo mnogo premenilo. Razpadla je nemška zaveza; strašna vojska je razdja-la do čisto historične tradicije, ki so se zdele nedotakljive: ideja narodosti, brez ozira na stare meje in historične deželne obraze jo zavladala po Nemškem in Laškem; vse to ni brez vpliva tudi na naše cesarstvo. "BIeiweis, ki sprva ni hotel verjeti sklepom dunajske konference federalistov, ^ vključno slovanskih, je v istem času v "Novicah" zapisal takole: j "Iz te moke ne bo kruha! V tako | združbo mi Slovenci nikdar ne privolimo: temveč bi glasen protest povzdignili že proti sami misli. Ako se Avstrija ima po historičnih skupinah ustrojavati, imamo mi svojo notranje avstrijsko skupino; vendar smo tudi te trdne misli, da močneja ko stara historija je še stareja pravica narodnosti." Že pri Belcrediju se je videlo, da se pogaja za spravo predvsem z Madžari, da Slovencev in tudi drugih Slovanov ne upošteva kot faktor za snovanj^ nove Avstrije. Na položaj so "Novice" reagirale takole: "... da so Magjari kaj dobro računali, ko so nas avstri-ske Slovane peljali na" "hlsto-rički" "led... Vendar sme."no je-ako bj to hudo žalostno ne bilo-kako se ravno pred našimi očmi Magjari, Nemci, Lahi in še cclo toliko zaostali Grki in turški Romuni zlagajo po narodnem geslu, mi avstrijski Slovani pa smo koj panslavisti, če le pomislimo na narodnost svojo. Žalostna resnica pa je tudi, da se še sami lovimo eden za enim, drug za drugim, tretji za tretjim geslom, vsi »ku-paj pa si le kopljemo sami politični in narodni svoj grob." Septembra 1866. je Einspleler odprl svojega 'Slovenca" za debato o "Našem programu po vojski". Einspieler sam in nekateri razpravljalcev so še vedno vztrajali pri historičnem principu mariborskega programa. Največ verjetno iz strahu, da "kdor preveč tirja, temu rado spodleti in ne doseže ničesar". Na narod-nostnonačelo pa so se postavili dopisnik" od Savine" (po Prijatelju najbrže dr. Razlag), Boži dar Raič in dr. Vošnjak. Dr. Vošnjak je v tem času napisal tudi politično brošuro: "Slovenci, kaj čemo?". Tako v članku kot v brošuri je dr. Vošnjak odločno odstopil od zgodovinskega načela in se zavzel za narodno zedinjeno Slovenijo. Glede na očitek, da bi bila ta enota premajhna, pa je dr. Vošnjak v svoji brošuri pristavil: "Zato bi najbolje bilo, da bi se združile vse avstrijske južno slovanske dežele, tedaj tudi Hrvaško-slavonsko - dalmatinsko ali trojedina kraljevina in pa srbsko vojvodstvo v eno jugoslo- vansko skupino." Najodločnejše pa je narodnostno načelo zastopal Luka Svetec. V svojem članku v "Novicah" je dejal: "Narodna ideja je zavladala po svetu. Topovi pri Sol-ferinu in Sadovi so razdjali historične ideje, premenili stare historične meje . . . Jaz trdim, da je j med vsemi avstrijskimi narodi historično pravo nam Slovanom naj menj milo, da ugaja mnogo bolj Madjarom in Nemcem, nego nam. Historično pravo je dobri polovici avstrijskih Slovanov h;s-torično krivo. Historija je najmi-lejša tistemu, ki je v faktični posesti . . . —Jaz historičnemu p in-cipu pripisujem krivico, da Slovani nimamo skupnega progra ma, pa mislim, da ga niti ne dobimo, dokler se bomo na histori-jo ozirali ... Mi hočemo živeti, razvijati se in napredovati. To je naše historično pravo, naše pravo od veka.". V svojem drugem članku v "Novicah" je Svetec dejal: "Dajmo historii in njenim izročilom slovo in primimo se istem pismu je Svetec tudi namignil na glavne vzroke odpora pri ljubljanskih prvakih, ki značilno osvetlujejo njih politična fiziognomijo: "par fraz" namesto temeljite "politične vednosti", občutljivost, ki nasprotuje vsemu, "kar ni najpred iz njihove glave prišlo", pomankanje "politične zrelosti", ki jih dela nedostopne za idejo časa, katero formulira Svetec v naslednji markantni obliki: "Ideja združenja vseh južno slovenskih plemen v eno celoto je velika, ter potrebuje NAJ BI BIL SLOVENSKI DAN I Skupina slovenskih izobražen-| cev v Torontu, ki si že dolga leta I samovoljno prisvaja izključujočo j pravico biti "katoliki", je zdaj, kot izgleda, v svoji miselni utesnjenosti in nervozi, ki jo je zopet vidno pokazala pri organiziranju "slovenskega dne", vzela v zakup tudi slovenstvo, slovensko narodnost. Ti "samoizbranci" so organizirali "slovenski dan" z namenom povezati vse Slovence v Torontu i in Kanadi. Vendar se je, med oznanilom, 1 oziroma povabilom s prižnice v j cerkvi, v katerem je bilo izrečno rečeno, naj sodelujejo vse slovenske organizacije, in dejansko pripravo "slovenskega dneva" samega, pokazala že takoj v začetku nestrpnost, bojazen, samovoljnost in izključevalnost: Ta lahko sodeluje, oni ne! Da Kulturno narodnih organizacij sploh ne omenjam. Tako so kar "med brati", v "ožjem krogu" izvolili pripravljalni odbor nekega, v besedah sicer lepo zvenečega "Slovenskega sveta" (po menda ja ne bo spod-rinil Sloverski narodni odbor) razdelili odborniška mesta, delo samo, druge pa postavili pred dejstvo, ali pa jih enostavno prezrli. Z ozirom na idejo samo, slovensko zavest, ki je naša skupna last in dediščina naših očetov in na dejstvo, da je bilo oznanjeno v cerkvi, bi človek upravičeno pričakoval, da bi na skupnem sestanku, na katerem bi bila zastopana po zastopnikih vsa društva, izvolili pripravljalni odbor, ki bi tako že v pripravah samih zajel kar se le da največ Slovencev. Uspeh tako organiziranega TRIBUNA "slovenskega dneva" bi bil večji; krščanska in z njo demokratična miselnost bi zadobila s takim ravnanjem polno vsebino. Zgleda, da je še daleč do tistega krščanskega in demokratičnega sožitja, v katerem bomo razumevali in upoštevali urug drugega ter vkljub različnim, časovno pogojenim pogledom ohranjali človekovo dostojanstvo! Luka Dolenje Samo delna resnica V svojem govoru na banketu na čast biseromašniku preč. g. svetniku Antonu Merkunu je dr. I Miha Krek povedal, da smo I imeli Slovenci v kraljevski Jugoslaviji mnogo več veljave kot bi nam jo pripadalo po številčni moči. Res je, da smo Slovenci pomenili Jugoslaviji več kot naš odstotek pri vseh vrstah davkov —to pa je bilo tudi vse. Že dosti-i krat so bile objavljene točne številke, kolika je bila naša udeležba pri centralni upravi, zunanji politiki, vojski itd., česar ni treba ponavljati, ker bi moralo biti znano vsaj tistim, ki so v tej državi živeli. Tudi je čudno, kako bi mogel zaveden Slovenec pozabiti, da je bila v Jugoslaviji prepovedana slovenska zastava in Slovenci ponižani na stopnjo plemena, ali zaveden katoličan, da je mogel napredovati v jugoslovanski vojski do višjih stopenj Slovenec ali Hrvat samo, če je zatajil katoliško vero. Razočarani Gost Kaj pa je tebe treba bilo? SD od 1. maja je objavila vest, da smo Slovenci dobili še eno stranko. Skrb te stranke naj bi bila, da zbere in poveže slovenske rodoljube raznih idej ter jih pahne v sužnjost neke bodoče Jugosla vije ali še celo kakršen drugi okvir. Ali je mogoče, da še obstojajo ali se ustanavljajo stranke, katere si nadejajo nalogo, da spravijo Slovence pod tujo nadvlado? Kako je mogoče, da ljudje še poslušajo in smatrajo za svoje voditelje in predstavnike ljudi, kateri jih hočejo spraviti pod "varstvo" raznih bratov ali še celo katerega koli tujčevega okvira? Nemogoče je, da ljudstvo še ni spregledalo lažnost in prevaro teh "voditeljev" brez vere v moč in bodočnost, ki bi jo imel slovenski narod s svoji lastni in neodvisni državi. Nikomur hlapci, samo svoj gospodar v neodvisni državi Sloveniji! Slovenci, pod-pirajmo pokret, ki se ne boji raznih grabežljivih sosedov! Nadaljnji obstoj, dvig in boljša bodočnost Slovencev bo zajamčena samo v neodvisni državi Sloveniji. Zato podpirajmo samo gibanja, katerih prvi in najvažnejši cilj je neodvisna in svobodna Slovenija! Ta cilj bi moral biti prvi pogoj za ustanavljanje in obstoj katere kolj slovenske stranke. SLOVENSKO DRŽAVO JE TREBA PRIPRAVITI Potrebno bi bilo izdati nekakšno ustavo, kjer bi bilo jasno začrtano, kaj hočemo, kjer bi bili podani osnutki notranje ureditve in zakonov. Kadar se bo ponudila prilika osamosvojitve, bo tano vsakdo vedel, kaj hoče in kaj mu je storiti. Tako se ne bodo ponovile napake preteklosti, ko nam je ob usodnih prilikah nedostaja-lo mož, ki bi odločno in pogumno zahtevali našo neodvisnost. Pokret mora zato vse to dobro preštudirati in pripraviti možne rešitve, da ne bomo vedno v nevarnosti, da nas prevarijo razni politiki ali stranke, ki še vedn<> hočejo služiti tujcu. Campinas, 12 avgusta 1960 —J.R rodnost po svojem narodnem načelu. "Po mnenju Prijatelja se iz tega vidi, da je bij Luka Svetec eden izmed prvih Slovencev, ki je spoznal, da je treba našemu narodu graditi domačijo pa če prav zunaj "okvira avstro-ogrske monarhije". Debata o zgodovinskem in narodnostnem načelu je privedla večino slovenskih politikov do tega, da so opustili zgodovinsko osnovo mariborskega programa in uvideli, da je potrebno postaviti zahtevo po zedinjeni Sloveniji krajih, so močno razgibali narodno in politično slovenske ljudske ' množice, ki so že začele izvajati I pritisk na svoje politične zastop-nike-poslance deželnih in držav-1 so zopet duhu mariborskega programa. (se bo nadaljevalo) velicega sklepa, velike odvažnosti, | na temelj narodnostnega načela živega delovanja, a naše misli, po I in naravnega prava. V tem duhu dozdanjih nemilih okoljščinah je bil sestavljen in sprejet Ijub-tako zrejene, so majhne in p a',- j Ijanski program na zborovanju ljive, tako, da nas je one ideje1 slovenskih deželnih poslancev 2. strah, čeravno ne moremo tajiti, j septembra 1867. v Ljubljani, da je popolnoma naravna in Ljubljanski program je zahteval južnim Slovenom, ako hočejo ži- j zedinjenje vseh slovenskih pok-veti, a ne samo životariti, neo- j rajin v eno državno-pravno esnot j gibno potrebna Odtod prihajajo, z lastnim cesarskim namestni-vsi tisti izgovori: " "To je idealno,' kom in zakonodajno zbornico, nepraktično, za to še ni čas, mi i Idejo ljublanskega programa smo vsi te misli, da, da, to je naš j so med ljudstvom razširaji in zadnji cilj in konec, ali zdaj še: utrjevali mogočni narodni tabori nega zbora, da so le-ti začeli ponavljati zahtevo po zedinjeni I Sloveniji, oziroma pripravljati resolucije v tem smislu v zakonodajnih zbornicah, katerim so pripadali. Navkljub izdelanim zahtevam pa niso izvoljeni slovenski poli-| tični zastopniki v odločilnem letu 1867. v svojem svojstvu odločno ! in brezkompromisno stali na sta-; lišču slovenskega narodno-poli-| tičnega pograma zedinjene Slovenije in drugih zahtev po narodni ' enakopravnosti, ampak so se lovili na brezobvezne obljube, da se bo ugodilo vsaj nekaterim zahtevam v smislu enakopravnosti jezika in v šolstvu. Zapadli SLOVENSKA DRŽAVA prvega v mesecu. izhaja j Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Urejuje: Uredniški odbor ! Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. | Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezo-v, za Brazilijo 50 kruzeirov, Z3 Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. ZAHTEVAJTE! odločno narodne ideje. "Za nas ne" itd. Ali menj se ravno j v letih od 1868. do 1871. France lednji članek pa so 'No vice" , taki ljudje zdijo pravi idealisti i Levstik je opozoril Slovence na Svetcu zaprle vrata. Objavil ga , in nepraktični ljudje, ki menijo, to, kako so Cehi izrabili zboro-! je v Einspielerjevem "Slovencu", j da se bo stvar tolike pomembe valno svobodo po novem društ-0 zadevi je pisal Svetec pismo j in važnosti sama ob sebi naredi-' venem in zborovalnem zakonu. 7. Vošnjaku 24. oktobra 1866. V la, v tem ko bodo oni roke kri- julija 1868. so se v Mariboru pismu pravi Svetec: "Da v Novi- žem držali in spali." Po Prijatelju sestali štajerski mladoslovenci cah nič več od mojega progra- se iz tega znamenitega pisma in sklenili pozvati Slovence ma ne stoji, to so Ti posebne vidi, da je Svetec v najkrajšem po vseh deželah, naj okoliščine. Naši ljubljanski prva- času pričakoval likvidacijo začno s prirejanjem taborov za ki so narodnemu pravu in zlasti Avstrije in da bo še Bismarck katere so tudi že pripravili pro-južnoslovenski skupini še zmeraj zedinil vse Nemce. Za ta primer gram štirih točk, ki naj bi bile i nasprotniki, posebno dr. Costa; je bil mnenja, da "bi nas le na skupne na vseh taborih. Te točke pa tudi dr. Toman. Dr Bleiweis je rodnost mogla oteti nemškega so bile: 1. zahteva po zedinjeni bolj boječ kot nasproten. Te oko- potopa; naša jasna, določna, z Sloveniji, 2. zahteva, da se mo-liščine so storile, da se mi je Blei- južnimi Sloveni v zvezi stoječa rajo uradniki na Slovenskem \veis pri mojem tretjem sestav- narodnost bi dobila zagovornike naučiti slovenščine, 3. zahteva po ku... na enkrat uprl, ter ga ni med Francozi in Rusi in Nemci slovenskih ljudskih in srcunjih hotel več sprejeti v Novice." V bi morali spoštovati določno na- šolah in jugoslovanskem vseučilišču v Zagrebu in 4. zahteva, da tudi škofnski ordinariati uraduje jo slovensko. Druge programske točke pa naj bi določale krajevne razmere. Glavni govornik na taborih je bil dr. Valentin Zarnik, ki je na večini njih tudi referiral o zedinjeni Sloveniji. Tabori, ki so jih priredili tudi v slovenskih obmejnih iu narodno ogroženih POZOR ! POTUJETE v RIM? Prenočišče, hrana ogled Rima itd, vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: Hotel - Penzion BLED Vla Statilia, 19 — Telefon 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja. Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene In prospekte! A KNIT-GOOOS r Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI NOGAVICE ZA DELO TRPEŽNE JSE KOT KATERE KOLI DRUGE PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebna ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup ?a vsako ceno. TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1863 WS-9-4