Vestnik. Naprednemu učiteljstvu. Z vseh strani nam dohajajo izjave tovarišev, ki nam dokazujejo, da jim dela naš list sedaj, ko smo ga izpremenili v tednik, veselje — bolj, nego jim ga je delal prej. Take izjave nas gotovo vesele, ker nam pričajo, da govorimo tako, kakor čuti in misli napredno učiteljstvo. Take izjave so nam — to izjavljamo s posebnim poudarkom — velika moralna podpora, ki nam de dobro ob težavnem, odgovornem in napornem delu. Zelimo si pa več materijalnein duševne podpore. Naših somišljenikov in somišljenic dolžnost je, da nam pridobe več novih naročnikov, da tako učvrstimo tudi svoje gmotno stališče. Take podpore nam je treba, sicer je naš upravnik v večnih skrbeh. Mnogo je še učiteliev in učiteljic, ki so mnenja, da jim ni treba podpirati svojega glasila. Žalostno je, da nimajo celo nekateri voditelji, oziroma voditeljice večrazrednic našega lista. Taki Ijudje ne sodijo na taka mesta, ker nimajo pojma o delovanju in gibanju naprednega učiteljstva. Taka mesta so samo za napredne Ijudi. — Vsako okrajno učit. društvo naj določi več stalnih referentov, ki nas bodo redno obveščali o vseh dogodkih v dotičnem okraju, da bomo v svojih poročilih točni in aktualni. Podpirajmo drug drugegal Učiteljski konvikt. Na II. pedagoškem večeru pri g. profesorju R. E. Peerzu v Ljubljani sta nabrala gg. R. Peerz in J. Verbič 4*08 K; g. Josip Orel, nadučitelj na Prvačini nabral na ženitovanju g. Franca Zorna z gospodično Tončko Besednjakovo 23 K; g. Anton Kukovič iz Polanšaka 1 K. Živeli darovalci in naslednikil Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letnina za 1. 1904): Vransko učiteljstvo in sicer gg.: S. Meglič, A. Šnideršič, I. Kramar, I. Jakše, R. Vrabl in J. Bizjak; g. Franjo Vendramin, nadučitelj v Dutovljah; g. Ivan Kum, šolski voditelj na Kalu; g. Josip Valentič, nadučitelj pri sv. Antonu poleg Kopra; gdč. Štefka Rusnak, učiteljica pri sv. Antonu poleg Kopra; g. Ivan Jezeršek, nadučitelj v Križu; gospodična Helena Debevec, učiteljica v Križu; g. Drago Korošec, šolski voditelj v TopoUčini pri Šoštanju; g. Josip Kobal, nadučitelj na Premu; gospodična Katica Valentič, učiteljica na Premu; gospodična Mici Carli, učiteljica na Ostrožnem brdu; g. Ign. Tramte, nadučitelj v Kamniku; g. E. Adamič, učitelj v Kamniku ; g. Ivan Robnik, učitelj pri Sv. Križu pri Maribora. Učiteljski dobrotniki. Gdč. Pavla pl. Renzenberg, c. kr. vadniška učiteljica v Ljubljani, 10 K; g, Karel Šavnik, župan, posestnik i. dr. v Kranju, 10 K; g. dr. Viktor Gregorič, zdravnik v Sežani, 5 K," Valentin Klinar, župnik v Dutovljah, 2 K; g. Karel Planinšek, trgovec v Ljubljani, 5 K; g. Ivan Jenko iz Zagorja ob Savi, 10 K namesto venca na krsto gospici Olgi Sterletovi; g. Fran Sterle, postajenačelnik v p. v Ljubljani, 5 K namesto venca na krsto svojemu prijatelju Ivanu Resmanu; neimenovan 1 K; g. Ignaciji Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, 10 K namesto venca na krsto svojemu prijatelju Ivanu Resmanu; »Posojilnica na Dolu« na Štajerskem, glasom sklepa občnega zbora 10 K; g. Berta bever, trgovka v Trubarjevih ulicah 5 K; g. dr. Henrik Tuma, odvetnik in deželni poslanec vGorici, 10 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Kolekta poštnih znamk za učit. konvikt. Iz Ptuja kolekta štev. 77; iz šentlenartskega okraja v Slovenskih goricah kolekta štev. 64 in 65; iz celjskega in vranskega okraja kolekta št. I; iz krškega okraja kolekta št. 50 in dva prepisa; vse tri kolekte iz krškega okraja je nabral g. nadučitelj Ivan Malnarič, ki bodi v zgled onim tovarišem, ki valjajo kolekte zaprašene v svojih miznicah. Čim bolj bodo kolekte krožile križem domovine, tem preje pridemo do zaželjenega cilja. Ne samo, da imamo na ta način gmoten dobiček, ampak p6tem kolekt se tudi Ijudstvo vzpodbuja za idejo učiteljskega konvikta. Na ta način pripravlja in gladi učiteljstvo pot podpisanemu blagajniku, ki trka s posebno prošnjo pri učiteljskih prijateljih za podporo učiteljskemu konviktu. Potem »kolekt« in pa pčtem tu imenovanih prošenj na učiteljske prijatelje bomo pripravili ugodna tla za efektno loterijo, ki jo namerava prirediti odbor na korist učiteljskemu konviktu. Le vsi za enega in eden za vsel J. Dimnik, blagajnik. Nekoliko odgovora. Vedeli smo, da bo naša ofenziva zbodla klerikalce v dno duše. Zaporedoma v 13. in 14. številki je »Slovenec« po svoji ljubeznivi navadi otepal okolo sebe. Ponatisnil je del našega članka »V ofenzivi« ter dodal: »Tako veleučeni in bojeviti junaki »Učit. Tovariša«. Oni nas zmerjajo, nam napovedujejo boj — in prosijo za 30.000 K. Mi jifn privoščimo to vsoto in še več. A zmerjati se ne damo nikomur. Dolgočasni in duhomorni ste, gospodje, to ste dobro povedali. A vaša prva dolžnost je, da se — poboljšate. Dobri učitelji so nam vsikdar ljubi in podpirali jih bomo z vsemi močmi ter se potegovali za njih zahteve. Ali so pa duhomorni »Tovariševci« dobri, o tem naj izpraŠajo svojo vest.« Tako znajo odgovarjati klerikalci na naše stvarne in z dejstvi podprte dokaze. Z namenom je izpustil »Slovenec« našo izjavo, da smo bili primorani stopiti v boj zoper njega zaradi neprestanega hujskanja, poniževanja, zmerjanja in ovaduštva. Ako smatra klerikalizem z dejstvi podprte dokaze za zmerjanje, potem ne sme pisati več, da je javne kritike potreben, kar je pred kratkim izjavil. Prepove naj o vseh svojih činih javno kritiko in napove naj nezmotljivost, da bomo vedeli, pri čem smo. Dosedaj ni mogel niti ene naše trditve v lanskih Am<jjj.itih ovreči z drugim kakor z zmerjanjem. Kar sam dela, to očita nam. Da so bili in še bodo naši članki klerikalizmu duhomorni, to prav radi verjamemo, ker ni nobena reč duhomornejša, kakor čitati o slabih dejanjih, napakah in pregrehah svoje lastne stranke. Povedali smo že in to povemo še enkrat, da ne prosimo, še manj pa beračimo za izboljšanje bednega gmotnega stanja, marveč to odločno zahtevamo, ker je vsak delavec vreden svojega plačila! Kdor se temu ustavlja, dela vnebopijoč greh. Učiteljstvo ima za sedanje časovne razmere preberaške plače, ki ni mogoče z njimi ni živeti ni umreti. Kako nam je privoščil dosedaj klerikalizem 30.000 K in še več, smo videli. Tupatam izjavlja, da je za šolo in učiteljstvo vnet, da vodi javnost za nos. Klerikalizem je bil, je in ostane šoli in učiteljstvu sovražen, ker zahteva to njegov princip; ako je in bo storil kaj dobrega v tem zmislu, ni in tudi ne bo storil tega iz prepričanja, ampak iz strahu pred narodom, ker je ta vdan šoli in vnet za napredek. — Kateri so klerikalizmu dobri učitelji, vemo prav dobro; konzumar, politik in nazadnje Šele učitelj — tak jim je vzorl Stavek »a vaša prva dolžnost je, da se — poboljšate«, vržemo klerikalizmu v lice nazaj. Da nam zrelim možem, Ijudskim odgojiteljem, za blagor naroda neumorno delavnim, za velik trud slabo plačanim in preziranim očita kaj takega, je nezaslišano in največja infamija. V čem smo se pa pregrešili, da bi morali iti v Kanoso ? Ali ne izpolnujemo svojih dolžnosti? Tega nam ne more očitati, ker je zadnja, od dež. šolskega sveta izdana izjava naravnost sijajna za nas in našo stanovsko čast. Mar smo brezverci? Tega nam ne more dokazati, saj poučujemo po sedanjih osnovnih šolgkih zakonih. Ali smo preveliki grešniki ? Tudi tega nam ne more očitati. Popolen ni nobeden človek; slabostim smo vdani vsi. V tem oziru niso klerikalci nič boljši od nas. Dokazov imamo o tem mnogo — pa sedaj molčimo o tem. Torej v čem smo se pregrešili ? — Liberalci smo, klerikalnemu stremljenju nasprotni—ta je naš greh. O poboljšanju v tem oziru je zaman vsaka beseda. Če nas klerikalizem pusti tudi stradati, se ne vdamo! Učitelj, ki bi ravnal sedanjim šolskim zakonom nasprotno, je krivoprisežnik in izdajica svojega stanu, to smo že lani dokazali, in o tem dosti! S tem smo si »Tovariševci« izprašali svojo vest. Naša naloga je, da bomo kakor doslej tudi v bodoče izpraševali vest klerikalizmu. Ce mu ne bo kaj všeč, naj se še oglasil »Kuropatkin v ofenzivi. Tudi pri nas na Kranjskem imamo drznega vojskovodjo, ki hoče prodirati z vihrajočimi zastavami v vrste sovražnikov. To je »Tovarišev« šefredakter, E. Gangl. Z dnevnim poveljem od 13. pros. 1905 je svetu to novico oznanil, če se prav spominjamo, že v desetič. »Lansko leto«, tako piše idrijski Kuropatkin, »z novim letom smo stopili v ofenzivo.« (In mi smo to strašno novico šele letos ob novem letu izvedeli!) »Norca se je delal iz nas klerikalizem (čujte!) »Naš boj na divje Amonite jim je temeljito zamašil usta ... a naši Janski Amoniti so bili le priprava za boj (drzne figure!). Večkrat bo naše bojevanje dolgočasno in duhomorno (dolgočasne boje raje koj opustite); večkrat smešno in ironično (tisto pa že), resno in žalostno (konec bo skoraj gotovo žalosten). Tak boj ne more škodovati, marveč mnogo koristiti; ne more biti premagan, ampak postati mora prej ali slej zmagovalec. (Boj — premagan — zmagovalec. Dobro povedano). Poslali smo sovražniku parlamenterje, ki niso opravili ničesar, kar smo že naprej slutili. Užaljeni so se vrnili z odgovorom: »To je vse skupaj preneumno!« Da, preneumno vse skupaj, g. Gangl. Podpišemo z obema rokama.« — Tako torejl Kakor navadno, brije klerikalizem s svojimi opazkami norca iz nas. Vse, kar smo pisali v lanskih Amonitih, je podpisal klerikalizem z obema rokama, da je preneumno. Kaj smo dokazali ? — Da se klerikalizem bojuje za posvetno nadvlado ter je ugledu cerkve že mnogo škodoval in mu še Škoduje. Da je že od pamtiveka slovensko učiteljstvo poniževal, zasramoval in mu jemal čast in spoštovanje, zaradi česar smo bili primorani, da smo se ločili od njega. Da se poslužuje za dosego svojega ideala najpodlejših sredstev: namen posvečuje sredstva — laži, obrekovanja, krive prisege in ščuvanja. Da priznava greh in grešna dejanja za čednost in krepost; da slepari ljudstvo s krivimi pojmi, da zlorablja prižnico in ljudsko zaupanje. Da je njega delovanje v velikem nasprotju z vero, zaradi česar se ljudstvo pohujšuje in peša vera. Glavno delo klerikalizma je, da odvrača ljudstvo od izobrazbe, ker omikano in izobraženo ljudstvo ne tava za njim. Zaradi tega je naš smrtni sovražnik ter nam dela zapreke, kjer le more, ve in zna. — Vse to smo dokazali z dejstvi, nakar ni dal klerikalizem niti najmanjšega stvarnega odgovora. Požrljevse, samo zmerjal je: infamija, laž, preneumno! — Ako bi mi zagrešili najmanjšo reč, bi nas trgal na kose. Stvarnim dokazom ugovarjati je silno težko. Pomaga si klerikalizem s tem, da se hoče delati — kakor neumni otroci — norca iz nas; a poleg tega ostaja sam — neumnež! Lažejo, da smrdi! »Slovenec« piše v 17. svoji številki tako: »V Lincu so, kakor znano, liberalni učitelji, ki se ponašajo s svojim živalskim pokoljenjem, sklenili izjavo v kateri zahtevajo, naj se v ljudskih in meščanskih šolah opuste vse verske vaje. »Učit. Tovariš« seveda se pridružuje tej izjavi, zahteva tudi ločitev cerkve od države (dasi ne \6, kaj se to pravi) in trdi med drugim, da »cerkev lahko pogreša šolo, kakor šola pogreša ccrkev«, ter da »verske vaje niti s pe- dagogiškega niti z zdravstvenega stališča niso priporočljive.« Taki so naši »vzgojitelji«! Vsak pameten človek je na jasnem, da je riamen šole vzgajati mlade ljudi, to je pa nemogoče brez vere in cerkve. Zato je pa cerkev potrebna šoli in šola potrebna cerkvi. Seveda, živali se vzgajajo tudi brez cerkve, in to je menda namen teh »pedagogov«. Tudi ta izjava »Učit. Tovariša« je izraz zistema, po katerem se dela v naši deželi.« — Kdor primerja naš članek v zadnji Številki »Značilni pojavi« in to »Slovenčevo« perfidijo, mora priznati, da ni večjih lažnikov pod solncem kakor so šenklavški gospodje v Ljubljani, ki pišejo »blovenca«. S takimi cigani govoriti pošteno besedo, je absolutno nemogoče. Dostavljamo samo še, da je »Slovenčev« odgovorni urednik dr. Ignacij Žitnik, ki je znan zaradi svoje častne besede. Zadnji ,,Domoljub", kateregav odgovorni urednik jetudi katoliški duhovnik dr. Ignacij Žitnik, je v uvodnem članku in v »novicah« poln obrekovanja in sumničenja naprednega učiteljstva. To si moramo dobro zapomniti! Klerikalno časopisje sploh ne more živeti brez opravljanja poštenega učiteljstva. Okrajna učiteljska skupšČina za kranjski šolski okraj se vrši dne 6., julija t. 1. v Tržiču v ondotni ljudski šoli ob 10. uri dopoldne. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi nastop >Kuhinjska sol« v III. razredu. Ta referat morajo izdelati vsi člani skupščine. Nadučitelj Fr. Rojina bo pre'daval o vrednosti in pomenu čebeloreje za ljudskega učitelja. Prijateljski sestanek učiteljev radoirijiškega okraja na Bledu se je izvršil kar najčastneje. Udeležilo še ga je lepo število koleginj in kolegov, kar jasno svedoči, kako umestna in potrebna je bila ideja, da storimo korak, ki naj nas sklene tesneje v prijateljski krog ter vzpodbuja k pravi vzajemnosti. O pomenu in važnosti takšnih sestankov izpregovorimo o priliki več; danes bodi izrečena samo zahvala g. sklicatelju na tem zasnutku in odkrita želja, naj bi bila udeležba ob sestanku na Jesenicah — v prvi polovici meseca februarja — še mnogo večja. Šolske vesti iz vranskega okraja. Vobče je znano, kako težko učitelji-voditelji časih dobe od kraj. šol. svetov denarja za nabavo potrebnih učil. Zgodilo se je celo, da je šolski voditelj dogovorno z načelnikom naročil učil, a načelnik se je v tem premislil ter potem po poštnem povzetju došlih učil ni hotel sprejeti. Da se takim nevšečnostim vokom pride ter obenem dožene, da se vsako leto zbirka učil pri vsaki šoli zares primerno pomnoži in tako zagotovi napredek šolstva v oljraju, je sklenil tukajšnji okrajni šolski svet, da ima vsak načelnik kraj. šol. sveta proračunjeno vsoto za učila zmerom dne 1. vinotoka izročiti šolskemu voditelju. Ta naj potem sporazumno z drugim učiteljskim osebjem naroči potrebna učila ter koncem leta o tem načelniku vroči podroben račun. Morda bi bil takšen sklep umesten tudi drugje. — Za nas neprijetna in našemu ugledu na kvar je tudi okolnost, da ljudstvo še vedno ni na jasnetn, v kajk namen obrnejo globe, vplačane zaradi šolskih zamud. iŠe vedno prevladuje mnenje, da so nekak »Zigarrengeld« učiteljem. Tudi v tem pogledu smo storili korak naprej. Okrajni šolski svet je odredil, naj se dotični denar porabi za šolarske kuhinje. Na ta način se jim nakloni stalen dohodek, našim neprijateljem pa zaveže jezik. — V tekočem šolskem letu se je razširila šola v Braslovčah v štirirazrednico in se tamkaj na novo namestila gdč. Megličeva. — Za službo učitelja-voditelja v Marija-Reki se ni oglasil nobeden prosilec, dasi se ista nahaja v 2. plačilnem razredu. Zopet nov dokaz o pomanjkanju učiteljevl Dolžniki učiteljskih listov, Lvovska »Szkola« ima pri svojih naročnikih 10.000 K dolga, šleški »Mies^cznik pedagogiczny« čez 2000 K, »Szkolnictwo« ima čez 300 naročnikov«, ki mu že več let niso poslali nobene naročnine. Takisto tožijo tudi češki, srbski itd. listi. Že to je dokaz splošnegaučiteljskegauboštva. »Deutsch-6sterr. Lehrerzeitung« ima 17.500, »Bayrische Lehrerzeitung« 12.607 naročnikov — ta dva lista že lahko čakata na naročnino nekoliko sto naročnikov, težje pa je to čakanje pri slovanskih učiteljskih listih. Nov tiskovni zakon hoče uveljaviti baron Gautsch. Ali prevzame Koerberjevo osnovo ali da izdelati novo, je še tajnost. Ker je pa »liberalni« baron Gautsch tolik prijatelj klerikalcev, marajo paziti poslanci, da ne vtihotapi v tiskovni zakon kakega rimskega spaka. Spomenik krompirju. Malo je ljudi, ki ne vedo, da je bil krompir pred kakimi 300 leti prinešen v Evropo iz Amerike ter je postal poglavitna hrana delavskim slojem. Na Nemškem so postavili nedavno na neki njivi spomenik iz granita v slavo krompirja s sledečim napisom: »Na tem mestu je bil 1. 1748. za poskušnjo prvič posajen krompir.« V severnih nemških krajih posebno cenijo krompir, ker tam ne more uspevati žito.