glasilo SZDL Ijubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 7. seja zbora združenega dela bo v četrtek, 25. novembra 1982 ob 17. uri 7. seja zbora krajevnih skupnosti bo v četrtek, 25. novembra 1982 ob 17. uri 7. seja družbenopolitičnega zbora bo v sredo, 24. novembra 1982 ob 17. uri Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubijana Center SKLICUJEM 7. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v sredo, 24. novembra 1982 ob 17. uri v prostorih skupščine občine Ljubljana Center, soba 143/1, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava poročil o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana Center 3. Obravnava informacije o zbiranju sekundarnih surovin in komunalnih odpadkov iz gospodinj-stev in drugih podobnih virov na območju občine Ljubljana Center 4. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o priznanjih občine Ljubljana Center 5. Volitve in imenovanja 6. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 7. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 7. Vprašanje delegatov Predsednik DPZ: Ljubljana, 9. novembra 1982 ,gor MAKOVEC, l.r. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center • SKLICUJEM 7. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo . v četrtek, 25. novembra 1982 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. . . Predlagam naslednji DNEVNI RED 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 6. seje zbora združenega dela 4. Obravnava poročrl o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana Center 5. Obravnava informacije o zbiranju sekundarnih surovin in komunalnih odpadkov iz gospodinj-stev in drugih podobnih virov na območju občine Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o problematiki preurejanja podstrešij v stanovanjske prostore v občini Ljubljana Center 7. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja 8. Obravnav osnutka odloka o tem, za katere posege v prostor ter začasne in pomožne objekte je potrebno lokacijsko dovoljenje ali lokacijska priglasitev 9. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o priznanjih občine Ljubljana Center 10. Obravnava osnutka odloka o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč 11. Volitve in imenovanja • 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 7. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov Ljubfjana, 9. novembra 1982 . Predsednik ZZO: Ivo KASTELIČ, Ir. Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center SKLICUJEM 7. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 25. novembra 1982 ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, soba143/l. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika 6. seje zbora krajevnih skupnosti 4. Obravnava poročil o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana Center 5. ObravnaVa informacije o zbiranju sekundarnih surovin in komunalnih bdpadkov iz gospodinj-stev in drugih podobnih virov na območju občine Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o problematiki preurejanja podstrešij v stanovanjske prostore v občini Ljubljana Center 7. Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja 8. Obravnava osnutka odloka o tem, za katere posege v prostor ter začasne in pomožne objekte je potrebno lokacijsko dovoljenje ali lokacijska priglasitev 9. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o priznanjih občine Ljubljana Center 10. Obravnava predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 7. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov Predsednica zbora KS: Ljubljana, 9. novembra 1982 Ela ZUPANČIČ, l.r. Poročilo o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana Center I. POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIKI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU OSNOVNEGA ŠOLSTVA 1. SPLOŠNI PODATKI O OSNOVNIH ŠOLAH IN O NJIHOVIH DELOVNIH RAZMERAH V občini Ljubljana Center je v šolskem letu 1981/82 delo-valo 7 popolnih osemletnih šol s 4542 učenci (v šolskem letu 1980/81 je bilo 4525 učencev). Na vseh osnovnih šolah je potekal pouk v eni izmeni. Pouk se je odvijal v 169 učnih oddelkih (prejšnje šolsko leto je bilo enako število oddelkov). Od teh jih je bilo 36 (ali 21,30%) s celodnevno organizacijo dela 1172 učencev ali 25,30% je bilo vključenih v podaljšano bivanje, za599ali 13,19% učencev pa jebilo na vseh osnovnih šolah organizirano jutranje varstvo. Vzgojnoizobraževalni program v teh organizacijskih okvirih so realizirali pedagoški delavci, kot jih kaže tabela 1. Učitelji, vzgojitelji in strokovni delavci v osnovnem izobra-ževanju ob koncu šolskega leta 1982/82 po izobrazbi in delov-nem razmerju: ____ Zanedol čas Zadoločenčas Pedagoški delavci po Vsi polni polov. polni polov. V izobrazbi in delovnem pedag pogodb razmerju_______delavci del. raz. VSI 331 278 49 - 4 Ravnatel]i ' 7 7 - - - - Pomočnik ravnal. 9 9 Učit.zarazr pouk - z ustrezno izobr. 95 95 - z neustr izobraz. 9 - - 8 - 1 Učit zapredm pouk - z ustrezno izobr. 116 116 - z neustr. izobr 19 - - 16 - 3 Strokovnidelavci: - z ustrezno izobr 21 21 - - z neustr. izobraz. 2 ' 2 Vzgojitelji - z ustrezno izobr. 1 1 - - - - z neustr izobraz. ______ Učil. vpodalj biv: - z ustrezno izobr. 29 29 - zneustr izobraz 23 - - 23 S 1. septembrom 1982 - ob začetku tekočega šolskega leta 1982/83 - se strokovna zasedenost po predmetih in drugih vzgojnoizobraževalnih dejavnostih glede na lansko šolsko leto ni bistveno izboljšala; še vedno so ostala delno strokovno nezasedana naslednja učnovzgojna področja: podaljšano bi-vanje (6 učiteljev), matematika-fizika (5 učiteljev), glasbeni pouk (3 učitelji), telesna vzgoja (2 učitelja), tehnična vzgoja (2 učitelja) in srbohrvaški jezik, likovni pouk in razredni pouk po 1 učitelj. Navedena strokovno neustrezna zasedba je le kakih 7% zasedenosti vzgojnoizobraževalnih dejavnosti osnovnih šol. Očitno je, da bi se dalo to pomanjkljivost odpraviti s povezo-vanjem osnovnih šol v občini, saj je v nekaterih osnovnih šolah višek učiteljev tudi v teh predmetnih področjih. To je bilo ugotovljeno že v preteklem šolskem letu, vendar ni čutiti, da bi šole reševale kadrovske zadrege tudi z medse-bojnim sodelovanjem, čeprav nekatere oshovne šole, ki imajo nestrokovno zasedena mesta, želijo tudi tak način povezova-nja. Osnovne šole opravljajo svoje delo v stavbah, ki so v glav-nem starejšega tipar zaradi tega so delno neustrezne za so-dobno vzgojnoizobraževalno delo. Da bi šole lahko vzgojnoi-zobraževalno delo posodobile v skladu z družbenimi in stro-kovnimi hotenji, bi morale pridobiti ustrezne prostore za tele-sno vzgojo (Ledina, Prežihov Voranc, Tone Čufar, Prule) in zunanje urejene površine (vse šole), prostore za kabinetni pouk nekaterih predmetov (za bi-ke Ledina), tehnično dejav-nost in šolsko prehrano (Majda Vrhovnik). Šole so sicer tudi v šolskem letu 1981/82 poskušale izbolj-šati materialne razmere, vendar predvsem s tem, da so name-njale sredstva; - za tekoče in nekaj za investicijsko vzdrževanje (popravila radiatorjev, podov, obloge stopnišč in kuhinj, beljenje učilnic, ureditev strehe s strelovodom, popravilo oken in zamenjava vrat, šolske ograje); - za ureditev nekaterih kabinetov (za matematiko-fiziko Ledina, kabinet za telesno vzgojo in gospodinjsko učilnico Tone Čufar); - za pohištvo (Dr. Potrč, Tone Čufar, Prežihov Voranc). Osnovna šola Prežihovega Voranca je v preteklem šolskem letu dopolnila učila za tehnično vzgojo, kemijo, fiziko in slovenski jezik ter kupila še posebej tri grafoskope in dva kasetofona, osnovna šola Ledina pa več učil za učence, ho-spitalizirane v Kliničnem centru. Nasploh lahko ugotovimo, da je pomanjkanje prostorov za vzgojnoizobraževalno delo ostalo nerešen problem. Mimo tega manjka šolam sredstev za investicijsko vzdrževanje in rezervne dela za jvdiovizualna sredstva. V šolskem letu 1981/82 se je všolahs celodnevno organiza-cijo dela povečalo število oddelkov, in sicer za 4 oddelke (Tone Tomšič dva oddelka 6. razreda in Prule dva oddeika 4. razreda). Skupaj so imele celodnevne šole 36 oddelkov in 984 učen-cev, kar pomeni 21,30% vseh osnovnošolskih otrok v občini. Vendar je potrebno hkrati ugotoviti, da se materialni pogoji, zlasti prostorski, niso izboljšali skladno s povečanjem števila oddelkov To objektivno pomeni, da celodnevne šole delujejo v slabših razmerah kot preteklo šolsko leto. Še vedno največji problemi: pomanjkanje ustreznih prosto-rov (za telesno vzgojo, korektivno telovadbo, rekreativni od-mor, zunanje urejene površine, manjši prostori za delo v skupinah in delo pedagoških ter strokovnih delavcev na osnovnih šolah Tone Čufar, Tone Tomšič in Prule), še neizde-lani kriteriji za stimulacijo dela v celodnevni šoli in pomanjka-nje zunanjih sodelavcev. Tudi pričakovanja, da bodo v problematiko celcxlnevnih šol aktivneje posegli koordinacijski odbori pri SZDL v krajevnih skupnostih, se niso uresničila. Res je, da ponekod funkcijo koordinacijskih odborov prevzemajo drugi organi v krajevni skupnosti (na primer komisiia za vzgojo in izobraževanje pri skupščini KS), vendar to ne pomeni, da bi se lahko s stanjem zadovoljili. Sistematične ureditve odnosov med giasbenim in celodnev-nimi šolami povsod še ni čutiti. Spodbudno vključitev glas-bene šole v celodnevno je uspelo urediti le osnovni šoli Tone TomšiČ. ' Opazna je težnja, da šole v oddelke podaljšanega bivanja bolj intenzivno vnašajo elemente celodnevne šole, predvsem neusmerjeni prosti čas, dodatne ure rekreacije, samostojno učenje in interesne dejavnosti. Poglobljeno je tudi sodelova-nje med učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja in učitelji učnih oddelkov. ' Večji problem v oddelkih podaljšanega bivanja predstavlja kadrovska zasedba, saj je od pedagoških delavcev - vodij oddelkov podaljšanega bivanja - imelo kar 23 ali 44,2% neu-strezno izobrazbc (v šolskem letu 1980/81 pa 29,31%). Kadrovska zasedba v oddelkih podaljšanega bivanja je po-stala kritična, kar gotovo ne prispeva h kvaliteti dela z učenci v podaljšanem bivanju. Na osnovnih šolah občine so podobno kot v drugih občinah v šolskem letu 1981/82 prejeli brezplačne učbenike le 804 učenci (ali 17,7% učencev), deloma ceneie pa 1419 učencev (ali 31,24%). Vse osnovne šole v občini naj si kot večina osnovnih šol v Sloveniji skladno z Družbenim dogovororri o izvajanju druž-bene akcije za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol v SR Sloveniji, prizadevajo za postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov in organizirajo knjižnice šolskih učbenikov. 2. NAČRTOVANJE 1N URESNIČEVANJE DELA IN ŽIVLJENJA OSNOVNIH ŠOL Uresničevanje prečinostnih nalog po letnih delovniTi načrtih osnovnih šol je bilo v šolskem letu 1981 /82 poudarjeno predv-sem na naslednjih področjih: - izvajanje pouka z bolj kakovostnimi oblikami dela (več individualizacije in diferenciacije, skrb za nadarjene učence); - odpiranje novih oddelkov celodnevne šole tam, kjer ob-stajajo možnosti in uvajanje delnih kvalitativnih oblik in me-tod celodnevne šole v oddelke podaljšanega bivanja; - bolj konkretizirana skrb za podružbljanje vzgojnoizobra-ževalnega dela in za usmerjanje učencev v usmerjeno izobra-ževanje; - širjenje drugih vrst pouka in nalog vzgojnoizobraževal-nega dela (dodatni pouk, interesne dejavnosti); - izrazito je bilo tesnejše sodelovanje šole s starši; - dograjevali so vzgojnoizobraževalno delo s poudarkom na delovni vzgoji,- - dopolnjevali so učne načrte posameznih predmetov z obrambnimi vsebinami in jih realizirali. Z delovnimi načrti opredeljene naloge niso bile povsem izvedene, ziasti ne tiste, ki zadevajo uresničitev obsega intere-snih dejavnosti, pa tudi nekatere druge, zlasti tiste, ki zahte-vajo investicijska vlaganja v širitev šolskega prostora (gradnja telovadnice na Čufarjevi). Naloga v zvezi z interesnimi dejavnostmi ni bila povsem izvedena zaradi tega, ker šole niso uspele pritegniti več zuna-njih sodelavcev. Vendar so v preteklem šolskem letu osnovne šole uresničile nekatere naloge, ki niso bile zajete v njihovih letnih delovnih načrtih, pač pa so jih spodbudili v pretežni meri zunanji dejavniki (DPO, ZPM in drugi - na primer KS). Očitno delovni načrti kljub prizadevanjem šol še niso bili dovolj usklajeni z zunanjimi dejavniki, naloga pa so bile nujne. V prihodnje kaže to izkušnjo upoštevati in dati še večji poudarek usklajevanju letnih delovnih načrtov osnovnih šol. Učerrci po razredih in uspehu v šolskem letu 1981/82 Intenzivnost sodelovanja osnovnih šol z družbenim oko-Ijem, kakor je razvidno iz poročil posameznih osnovnih šol, je različna. Tako so šole, ki imajo najbolj razvit proces podružb-Ijanja, pri raznih ciljih sodelovali z naslednjimi dejavniki druž-benega okolja: - s starši. tako da so skupaj pretresali njihove pripombe, nasvete in interese, - s KS, kjer je bilo sodelovanje usmerjeno na organiziranje proslav, akcij SLO in DS, raztav in drugih skupnih akcij, - z OZD pri izvajanju, načrtovanju in usklajevanju ter orga-niziranju interesnih dejavnosti in društev (ŠŠD, SKD, RK) in pri organizaciji proizvodnega dela, - z društvi in klubi v KS pri načrtovanju in izvajanju intere-snih dejavnosti, - z drugimi osnovnimi šolami pri organizaciji obrambnih dni in koordinaciji vzgojnoizobraževalnega dela v občini pri dopolnilnem iobraževanju v občinskih strokovnih aktivih, - z VVZ pri reševanju problematike šolskih novincev in organiziranju skupnih akcij, - z Zavodom SR Slovenije za šolstvo, Pedagoško akade-mijo, Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževaje ter telesno kulturo in z drugimi institucjami glede dopolnilnega izobraževanja kadrov V okviru SlS-a za izobraževanje, kulturo in telesno kulturo se deloma rešuje finansiranje razširjenega programa; v okviru skupnosti za zaposlovanje pa se uveljavljajo funkcije poklic-nega usmerjanja in s tem tudi usmerjanje v program sred-njega izobraževanja. šole v čedalje večji meri uveijavljajo ob ustaljenih oblikah sodelovanja z družbenim okoljem tudi nove oblike. Vendar je kot ugotavljajo posamezna poročila teh šol, do-govarjanje in sporazumevanje zelo zamudno, tudi načrtova-nje programov in akcij drugih dejavnikov v okolju ni usklajeno s programi vzgojnoizobraževalnega dela šol, pa tudi sodelo-vanje strokovnjakov iz OZD v izvajanju vzgojnoizobraževal-nega dela (mentorji - zunanji sodelavci šol) je šibko, kar je med drugim vzrok, da razširjeni program ni uresničen v toliki meri, kot je bil načrtovan. Sodelovanje zunanjih sodelavcev, zlasti tistih \z društev, klubov in drugih organizacij (ZPM), tabomiki, planinci, gasilska društva) je pokazalo dobre rezul-tate. V šolskem letu 1981/82 je učni uspeh 98,68% (leto prej 99,05%) Boljši učni uspeh od prejšnjega šolskega leta so imele naslednje šole: Dr J. Potrč, Prule in Tone Tomšič. 60 učencev v občini ne napreduje, to je 1,32% (leto prej 0,95%). Najslabši učni uspeh je v 6. razredu (97,80%), naj-boljši v 3. razredu (99,82%). Leta 1974 se je vpisalo v 1. razred 546 učencev. V šolskem letu 1981/82 je končalo 8. razred 528 učencev. Nekateri učenci so posamezni razred ponavljali in so bili v šolskem letu 1981/82 šele v šestem. oziroma sedmem razredu. Osip v šolskem letu 1981/82 jetorej 3,30% (leto prej3,07%). Najvišji osip imata osnovni šoli Majde Vrhovnik in Prule in presega družbeno še možni osip (to je 5%). Negativne ocene so zgoščene v 7. razredu (59 negativnih ocen), v 6 razredu (53 negativnih ocen) in v 5. razredu (30 negativnih oceri). Pri posameznih predmetih je največ negativnih ocen pri: - matematiki 111 (prejšnje leto 105) - tujem jeziku 83 (prejšnje leto 61) - slovenskem jeziku 70 (prejšnje leto 55). Od 984 učencev, ki so obiskovali celodnevno šolo, 4 niso izdelali ali 0,4% učencev. Podaljšano bivanje je obiskovalo 1172 učencev. Razreda ni izdelalo 13 ali 1,1% učencev. Učni uspeh je visok. Takih rezultatov ne bi mogli ugotavljati, če ne bi šole posebej organizirale dopolnilnega pouka.saj je bilo vanj vključeno 24 odstotkov učencev (od 1. do 8. razreda), ki težje napredujejo pri posameznih predmetih. Na nekaterih šolah (Tone Čufar) so pri dopolnilnem pouku pomagali tudi učenci, s čimer šola uveljavlja tudi druge kvalitete pouka (moralno-vzgojne). V šolskem letu se je povečal interesza dodatni pouk, saj je bilo vanj vključenih 22,2 odstotkov učencev od 5. do 8. ra-zreda. Večje zanimanje za dodatni pouk je zlasti opazno pri učencih 7. in 8 razreda, kar gre pripisati tudi večjerhu zanima-nju za vključitev v usmerjeno izobraževanje in tudi večji po-zornosti šol za usmerjanje učencev. To dokazujejo tudi odlo-čitve za predmete, pri katerih se izvaja dodatni pouk (matema-tika, fizika, kemija, biologija, angleški jezik, slovenski jezik). V preteklem šolskem letu sta hitreje napredovala v višji razred le dva učenca na nižji stopnji (eden na Ledini in eden na Toneta Čufarja). Iz poročil osnovnih šol zaključujemo: - da učenci samoupravno delujejo v oddelčnih skupnostih in v šolskih skupnostih učencev, - samoupravno so organizirani v PO, kjer razvijajo delegat-ski sistem in volijo samoupravne organe, - glede vsebine so aktivni pri oblikovanju programov šol-skih in oddelčnih skupnosti, PO, posebej pri programih inte-resnih dejavnosti in šolskih društev. Preko svojih samoupravnih organizacij se vključujejo v KS (sodelovanje v društvih, akcijah v KS in druge). Pozitivno delo samoupravljanja učencev ŠSO na osnovni šoli Ledina - orga-nizacija tekmovanj in udeležba na njih ter množičnost in športni uspehi - so bili nagrajeni s prvim mestom v občini Center in bronasto plaketo v republiki. Na nekaterih šolah so učenci aktivni tudi pri urejanju odnosa učenec - učitelj, pri reševanju socialnih odnosov znotraj oddelčnih skupnosti in se tako uveljavljajo kot sub-jekti vzgojnoizobraževalnega dela. Poročila osnovnih šol manj izražajo aktivno samoupravno vlogo učencev v okviru izvajanja pouka, kjer morajo tudi po prizadevanju in vplivu učencev čedalje bolj prevladovati ak-tivne metode in oblike učenja. Kaže pa, da dajejo šole s ceiodnevno organizacijo dela večji poudarek prav tej dejav-nosti učencev. Osnovne šole v občini so dale v preteklem šolskem letu večji poudarek delovni vzgoji. To uresničujejo na več področ-iih: - v okviru tehničnega pouka poskušajo v okviru programa izdelovati tudi nekatera učna sredstva za pouk drugih pred-metov ter druge drobne praktične predmete, ki jih uporabljajo šola in učenci; - razširjajo obseg interesnih dejavnosti s proizvodno te-hničnega področja, ta širitev pa bi bila še občutnejša, če bi bilo pridobivanje zunanjih sodelavcev (strokovnjakov iz OZD) uspešnejše; - organizirajo razne oblike družbenopotrebnega dela (zbi- ralne in očiščevalne akcije, delovne akcije v okviru PO, pomoč starejšim občanom); - vključujejo učence v take aktivnosti, pri katerih morajo sprejemati neposredne odgovornosti za izvedbo (dežurstva, dela v jedilnici, skrb za red in higieno šolske stavbe in drugo). Manj je iz poročil osnovnih šol razvidno, kaj in v kolikšni meri so storile za uresničevanje načela političnega vzgojnoi-zobraževalnega dela, to je, kako se v okviru vsakega posa-meznega predmeta uresničuje medsebojna odvisnost in po-vezanost teorije in prakse. Težnja, da bi bil vključen vsak učenec vsaj v eno interesno dejavnost, se počasi uresničuje. V šolskem tetu 1981/82 je bilo na vseh osnovnih šolah vključenih 89% učencev v intere-sne dejavnosti (prejšnje leto podobno 89,4%). Sem so šteti učenci, ki so vključeni v interesne dejavnosti predvsem v šoli in tudi tisti, ki so vključeni v klube in društva zunaj šole. Iz letošnjih poročil osnovnih šol je razvidno, da je še vedno težišče organiziranja oblik na kulturno umetniškem in tele-snovzgojnem področju. Res je tudi, da se število interesnih dejavnosti proizvodno tehničnega značaja povečuje, saj je bilo v preteklem letu v take dejavnosti vključenih skoraj 30% učencev. Takih dejavn-soti bi bilo več, če bi bilo več kadrovske in organizacijske pomoči združenega dela pri uvajanju novih proizvodno te-hničnih dejavnosti. Minimalno število zunanjih sodelavcev iz OZD v letu 1980/81 (6) je ostalo enako v šolskem letu 1981 /82. Interesne dejavnosti sodijo tako v zagotovljeni kot v razšir-jeni program'osnovnih šol. Poleg ovir, ki jih za večje uspehe na področju proizvcdno-tehničnih interesnih dejavnosti predstavljajo zunanji sode-lavci, je za šole posebna težava tudi nerešeno vprašanje financiranja tistega dela interesnih dejavnosti, ki n^ sodi v zagotovljeni program Glede na to, da je dogovarjanje in sporazumevanje med drugimi družbenimi dejavniki in šolo zelo komplicirano in zamudno, organizirajo šole predvsem tiste interesne dejavnosti, ki jih lahko izvajajo s svojimi kadri in le v manjši meri z zunanjimi sodelavci. To kaže, da letni delovni načrt še ni postal resnično predmet svobodne me-njave dela. Šole dajejo zlasti pri družboslovnih predmetih poseben poudarek poglavjem iz NOB, organizirajo srečanja z borci, izlete v znamenite kraje NOB, srečanja z učenci iz drugih republik, izvajajo raziskovalne naloge »Otroci v vojni«, orga-nizirajo in se udeležujejo tekmovanj in pohode po poteh partizanov (Partizanska Ljubljana). Usposabljanje učencev za SLO in DS Šole uresničujejo usposabljanje učencev za SLO in DS v okviru tečaja prve pomoči in tečaja o poznavanjih puške. Z vključevanjem problematike SLO in DS v okvir predmetov posameznih razredov v letnih pripravah na vzgojnoizobraže-valno delo - predpisano gradivo so šole v glavnem realizirale. Z vključevanjem te problematike v razne interesne dejavnosti, kot so: strelska sekcija, planska sekcija, prometni krožek, zgodovinski krožek in drugo. Z organizacijo obrambnih dne-vov ter z vsebino proslav, razstav in tekmovanj s sodelova-njem z organizacijo ZRVS in ZB. Poudariti je treba, da je opremljenost šol za izvajanje pro-grama SLO in DS nezadovoljiva. Zdravstveno varstvo so šole učencem zagotavljale na ra-zlične načine. Učitelji na razredni stopnji so skrbno uresniče-vali »minuto za zdravje«, v osnovnih šolah s celodnevno organizacijo dela pa tudi reakreativni odmor. Nekatere osnovne šole (Ledina, T. Tomšič in dr. Potrč) imajo za učence, ki to potrebujejo organizirano korektivno gimnastikozvajami za pravilno držo. Dve osnovni šoli (P. Voranc in Dr. Potrč) sta v preteklem šolskem letu kot zadnji pridobili novi zobni ambulanti. Sicer vse osnovne šole dobro in stalno sodelujejo s šolsko zdrav-stveno službo. Vsi pedagoški delavci osnovnih šol občine ter učenci in njihovi starši so izvajali tudi prometno varnostni program za osnovne šole, saj so šole v središču mesta. Za zdravo šolsko prehrano so strokovno skrbeli štirje vodje in eden s polovičnim delovnim časom (nista je imeli Majde Vrhovnik in Dr. Potrča). V organizirano šolsko prehrano ni bilo vključenih 265 učencev ali 5,83% vseh učencev. Odstotek učencev, ki se v šoli ne hranijo, se je v zadnjih dveh letih nekoliko znižal. Osnovne šole so organizirale fakultativni pouk. Stevilo vključenih učencev se je glede na preteklo leto povečalo za 5%. Šole so usmerjale učence predvsem v področje tujih jezikov. Če naj bo fakultativni pouk tudi sredstvo usmerjanja učencev v pripravo za usmerjeno izobraževanje in izbiro po-klica, potem s tako usmeritvijo osnovnih šol ne moremo biti zadovoljni. Vendar je treba pri tej oceni upoštevati, da v preteklem šolskem letu učni načrti za fakultativne predmete niso bili še sprejeti in je zato možno pričakovati, da bo v tekočem šolskem letu sestava fakultativnih predmetov dru-gačna. Fakultativni predmeti sodijo v razširjeni program. To pomeni, da bodo tudi urejeni odnosi v dogovarjanju v okviru svobodne menjave dela objektivna osnova za uresničevanje pouka fakultativnih predmetov, še zlasti naravoslovnega, proizvodno - tehničnega in družbenoekonomskega področja. 3. PEDAGOŠKO VODENJE IN DELO STROKOVNIH ORGANOV Pedagoško so vodene osnovne šole zlastl z hospitacijami vodij osnovnih šol pri posameznih učiteljih pri pouku in pri drugih oblikah vzgojnoizobraževalnega dela (pouk, dopolnili in dodatni pouk, interesne dejavnosti, šolske in oddelčne skupnosti, podaljšano bivanje, SU v COŠ itd.). Praviloma bi moral ravnatelj hospitirati pri vsakem učitelju dvakfflt letno. Očitno pa je, da so vodstva šol preobremenjena z drugimi dejavnostmi in uresničujejo to nalogo v znatno manjši meri, saj je bilo v preteklem šolskem letu hospitiranih le 78% učiteljev in to le enkrat. Ravnatelji se omejujejo predv-sem na preglede tistih ur pouka, ki jih opravljajo mlajši učitelji in tistih, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Hospitacije so name-njali predvsem naslednjim vprašanjem: metodično-didaktični izvedbi pouka (priprava na pouk, notranja diferenciacija in individualizacija pouka, uresničevanje učnega načrta, nazor-nost pouka in drugo), idejnosti ter vzgojnosti pouka, ocenje-vanju, jezikovni kulturi učiteljev, izdelkom učencev in vodenju šolske dokumentacije. Prav bi bilo, da bi pedagoški vodje šol oblikovali kriterije za načrt hospitacij že v letnih delovnih načrtih šol. še posebno, ker začnejo z letošnjim letom veljati Smemice za deio osnov-nih šol, ki nalagajo učiteljem raznovrstne nove naloge, katerih uresničevanje bi bilo treba preverjati Učitelji opravljajo tudi pomembno nalogo pri usposabljanju kadrov, tako bodočih učiteljev razrednega in predmetnega pouka in profesorjev z njihovimi hospitacijami in nastopi, kot tudi z mentorstvom, pomočjo učiteljem pripravnikom pri opravljanju strokovnih izpitov. Prav tako sprejemajo hospitacije strokovnih aktivov posa-. meznih predmetov. Vseh hospitacij, nastopov in mentorskega dela je bilo več kot 600 ur. Strokovno in pedagoško delo osnovnih šol se je uresniče-valo tudi: ¦ na pedagoških konferencah, na šolskih strokovnih aktivih in občinskih aktivih ter aktivih, ki jih je organiziral OE Ljubljana na Zavodu SRS za šolstvo. Na sejah učiteljskih zborov in pri drugih oblikah izobraževa-nja so učitelji obravnavali predvsem vsa tista vprašanja, ki jih prinašajo novi dokumenti o preosnovi osnovne šole (smer-nice, učni načrti, predmetnik). Učiteljski zbori - so že posebej obravnavali vprašanja meto-dičnodidaktičnega uresničevanja pouka, povezanost vseh vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na šoli, zlasti pa izvedbo dopolnilnega, dodatnega in fakultativnega pouka, tečajev, interesnih dejavnosti in družbeno potrebnega, vertikalno po-vezavo posameznih predmetov ter uporabo učnih sredstev. Nekatere šole so še posebej obravnavale vprašanje marksi-stične idejnosti na vseh področjih šole, izpopolnjevanje me-tod in oblik dela in uporabo avdiovizualnih sredstev pri pouku, možnosti večjega poudarjanja vzgojnegadelav vzgoj-noizobraževalnem procesu in izboljševanju odnosa učitelj-učenec. Na vseh osnovnih šolah so uspešno delovali šolski stro-kovni aktivi na predmetni in razredni stopnji. Občinski strokovni aktivi za predmetno stopnjo so bili dokaj . aktivni in jim gre priznanje, posebno njihovim vodjem. Manj delavni so bili nekateri občinski aktivi na razredni stopnji, saj so primeri, da se v preteklem šolskem letu niso sestaii. • Sodelovanje med šolo in starši se je uveljavilo zlasti pri govorilnih urah, ki jih imajo šole organizirane tako, da vsak učitelj na predmetni stopnji opravi za svoj predmet po eno uro tedensko, na razredni pa dvakrat mesečno Obisk staršev na govorilnih urah se suče od 50 do 90% s tem, da je na razredni stopnji procent višji kot na predmetni. Na roditeljskih sestan-kih, ki so biii organizirani za vse starše hkrati ali po oddelkih približno štirikrat letno, pa so šole obravnavale naslednja vprašanja: vstop v šolo, problematiko učenja, poklicno usmerjanje, delinkvenca mladih, usmerjeno izobraževanje, zdravstveno varstvo, zakonitosti otrokovega razvoja in drugo. Nekatere šole organizirajo tudi druge oblike sodelovanja s starši (Ledina) na primer: spremstvo staršev na ekskurzijah, razgovori s svetovalno službo in vodstvi šol; posebno po-meftibno pa je delo delegatov staršev in sveta staršev, saj se ti seznanjajo s celotno problematiko življenja in dela in vplivajo tako na načrtovanje in izvajanje programa šole. 4. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNO DELO ODDELKOV OSNOVNE ŠOLE LEDINA V KLINIČNEM CENTRU V ŠOLSKEM LETU 1981/82 • Vsi hospitalizirani osnovnošolci v Kliničnem centru, ki so sposobni za šolsko delo, so bili vključeni v specifično organi-zacijo vzgojnoizobraževalnega dela (skupine, individualni pouk ob bolniški postelji) Težje obolelim otrokom so se učitelji posvečali predvsem individualno in zadovoljevali njihove specialne socialne po-trebe. Poleg pouka so se učenci vključevali v interesne dejavnosti in izdelovali igrače ter didaktične igre za mlajše bolnike. Neustrezne prostorske razmere na pediatriji so ostale ne1 spremenjene Vse oddelke pa je šola opremila s potrebnimi avdiovizual-nimi sredstvi (2 kasetofona, 1 kasetni kinoprojektor, zbirka kaset, plošč in kasetnih filmov, zbirka učil za fiziko). Izboljšala se je tudi strokovna struktura učiteljev, saj so razen matema-tike, vst predmeti strokovno ustrezno zasedeni, V klinični enoti sta delovala strokovna aktiva razrednih in predmetnih učiteljev in se tedensko pog/abljala v delo učitelja z bolnim otrokom. Preteklo šolsko leto je zaključilo v bolnišnici 12 učencev s pozitivnim uspehom. Posebni problemi. - Pedagoško delo v bolnišnici poteka brez teoretičnega kon-cepta in verificiranega specifičnega programa. Pedagoški de-lavci želijo, da jim Zavod SRS za šolstvo pomaga oblikovati program vzgojnoizobraževalnega dela z bolnim otrokom in ga tudi verificira. - V nekaterih učnih oddelkih je redno hospitalizirana polovica učencev iz drugih republik. Zanje šola potrebuje komplete srbskih oziroma hrvaških učnih načrtov in učbenikov za vse razrede, kar pomeni velik izdatek za šolo. 5. ŠOLSKO SVETOVALNO DELO Kadrovska zasedba Na osnovnih šolah v občini deluje 15 svetovalnih delavcev (ŠSD), in scier dva pedagoga, 7 psihologov in 6 socialnih delavcev. Vse osnovne šole imajo po dva delavca (psiholog in socialna delavka ali psiholog in pedagog), z izjemo osnovne šole Prežihov Voranc,' kjer dela celotni tim. Sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev pri nastajanju in obiikovanju letnega delovnega načrta šole Poleg lastnega delovnega načrta, so svetovalni delavci so-delovali pri nastajanju in oblikovanju letnega delovnega na-črta z lastnim delovnim programom, še zlasti s prispevki oziroma predlogi na področjih, kot so: - poklicno usmerjanje in akcija spremljanja in usmerjanja vpisa učencev 8. razreda, - vpis in sprejem šolskih novincev ter spremljanje prilagajanja učencev 1. razreda, - delo z učenci od 1. do 8. razreda glede na njihove težave (specifične učne težave, vedenjska in čustvena motenost, itd.), zdravstveno in socialno problematiko (zdravstveno in socialno varstvo učencev, regresiranje prehrane v šoli, itd.) ter delo v zvezi z razporejanjem učencev v oddelke (normali-zacija 1 in 5 razreda ter oddelkov podaljšanega bivanja, itd.), - vzgojni načrti razrednih skupnosti in razrednika, - delo v organizacijah, društvih in samoupravni organizirano-sti učencev (mentorji OOZSMS, interesnih dejavnosti, šolske skupnosti), - strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev, - izobraževanje staršev (vsebine, oblike in metode delovanja) ter - oblike dopolnilnega in dodatnega pouka. Sodelovanje z učiteljem in pedagoškim vodjem Uveljavljanje in uspešnost šolskega svetovalnega dela na šoli in v občini je odvisna od sodelovanja ŠSD z učitelji in učiteljskim zborom, predvsem pa s pedagoškim vodjem. Najbolj so se med oblikami sodelovanja s pedagoškim vo-djem uveljavile naslednje: - redni sestanki pedagoškega kolegija, v katerem so ravnatelj. njegov pomočnik, svetovalni delavec. včasih tudi vodje stro-kovnih aktivov in razredniki posameznih razredov, - individualni pogovori med ravnateljem in svetovalnim delav-cem oziroma učiteljem o tekočih problemih z namenom, da se medsebojno izmenjajo informacije, - izmenjava mnenj in informacij o učencih v komisiji za poklicno usmerjanje in v komisiji za sprejem šolskih novincev. Sprotno dogovarjanje, tedensko načrtovanje nalog in pre-verjanje njihove aealizacije ter redno medsebojno informira-nje o aktualnih vzgojnoizobraževalnih problemih so učinkovi-tejše oblike sodelovanja, vendar se le počasi uveljavljajo, ker zahtevajo zelo veliko zavzetosti in truda tako od svetovalnih delavcev kot od pedagoških vodij. Redne oblike sodelovanja z učitelji, zlasti z razredniki in učiteljskim zborom, so potekale v okviru: - pedagoških in drugih študijskih konferenc, premalo v okviru strokovnih aktivov na šoli, še zlasti to velja za aktive pred-metne stopnje, - individualnih razgovorov s posameznimi učitelji, najpogo-steje z razredniki o aktualni vzgojno izobraževalni.problema-tiki ali o organizaciji in vsebini razrednih ur ter sestankov oddelčne skupnosti. Zelo učinkovita oblika sodelovanja so sestanki razrednega učiteljskega zbora, na katerih sodelujejo le učitelji, ki pouču-jejo v oddelku, kjer so se pri posameznem učencu oz. skupini učencev pojavile težave. Na teh sestankih se sproti načrtuje individualni program pomoči učencu ter spremlja njegova realizacija. Opravljanje analize svetovalnih delavcev za vsebin^ko poglobljeno vzgojno izobraževalno delo V minulem letu so svetovalni delavci prispevali učiteljskim zborom ali posameznim skupinam učiteljev razredne oziroma predmetne stopnje strokovne informacije in predavanja o koncepciji poklicne vzgoje v življenju in delu osnovne šole, usmerjenem izobraževanju, poteku akcije usmerjanja vpisa v srednje usmerjeno izobraževanje, usmerjanju učencevv voja-ške in obrambne poklice, spremljanju poklicnih interesov učencev, vpisu in problematiki mlajših šolskih novinr ev, po-menu in organizaciji oddelčnih konferenc. V sodelovanju s pedagoškimi vodji, učitelji in Lccnci ter deloma s starši so bile opravljene naslednje analize: - primerjava med poklicnimi namerami, prijavami in dejan-skim vpisom (vse osnovne šole), s - identifikacija nadarjenih učencev v 8. razredu - primer-java subjektivnega ugotavljanja (učiteljevo mnenje) z objek-tivnimi dosežki na testih sposobnosti (Oš Prule), - odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v 5. razredu (Tone Čufar in dr. Jože Potrč), - primerjava učnih uspehov učencev 1. letnika šrednjega usmerjenega izobraževanja z učnimi uspehi v 8. razredu osnovne šole (več osnovnih šol), - vključevanje učencev v oddelke podaljšanega bivanja od .1. do 4 razreda in s tem povezano vprašanje preobremenje- nosti učencev oz. smotrne porabe prostega časa (OŠ Ledina), - vključevanje učencev v interesne dejavnosti (OŠ Tone Čufar), - socializacijski procesi v 5. in č. razredu osnovne šole Prežihov Voranc, - poklicni interesi osmošolcev (Prežihov Voranc), - uspehi na testu za šolske novince (v srbohrvatskih oddel-kih Prežihov Voranc), - uresničevanje mdividualizacije vzgojno izobraževalnega dela (Majda Vrhovnik), - vzroki za neustrezno usmerjanje učencev v proizvodne poklice (Tone Tomšič), - analiza socialno-ekonomske strukture učencev 1. ra-zreda (dr. J. Potrč), - primerjava med generacijo osmošolcev, ki niso obisko-vali celodnevno organiziranega pouka in generacijo petošol-cev, ki že peto leto obiskujejo COŠ (Tone Tomšič). > Rezultati in ugotovitve analiz so bile predstavljene v učitelj-skih zborih na posameznih šolah, vendar pa po pomembnosti mnoge sodijo v objavo. Sprejem, obravnava, spremljanje, svetovanje in usmerjanje učencev od 1. do 8. razreda Uresničevanje novih zakonskih določil, ki govorijo o vpisu, je v preteklem letu zahtevalo vse bolj poglobljeno sodelovanje med vzgojno varstvenimi organizacijami in osnovno šolo. Na območju občine najbolj izrazito izstopa problematika tega sodelovanja zaradi prevelikega števila vzgojno varstvenih or-ganizacij, iz katerih prihajajo posamezni učenci v osnovno šolo. Tako na primer prihajajo v osnovno šolo Tone Čufar šolski novinci iz 30 predšolskih organizacij. Svetovalni delavci so sicer za vsakega novinca skušali pridobiti ustreznp po-datke za boljše diagnosticiranje otrokove šolske zrelosti, ven-dar je iz objektivnih razlogov kontinuirano sodelovanje med. tako velikim številom razkropljenih WO in Oš težje uresnič-Ijivo. Kljub temu so" posamezne osnovne šole (dr. J. Potrč, deloma Ledina in Prežihov Voranc) skušale pospešiti usta-navljanje skupnih aktivov. Med oblikami sodelovanja se zlasti uveljavljajo hospitacije predšolskih otrok v šoli, včasih tudi strokovni prispevki šol-skega psihologa na»sestanku aktiva vzgojiteljic v WO. Na vseh osnovnih šolah v občini je organizirana pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami. Najrazličnejše oblike pomoči izvajajo tudi učitelji v sodelovanju s svetoval-nimi delavci. K bolj temeljitemu delu s temi učenci, ki je zaenkrat omejeno predvsem na učence razredne stopnje, bo prispeval tudi novo ustanovljeni aktiv učiteljevoz. svetovalnih delavcev, ki obravnavajo te učence, in je organiziran v Ijub-Ijanski organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo. Pri razreševanju učne, vzgojne, vedenjske in socialne pro-blematike učencev se šola najtesneje povezuje s starši. Pri tem na posameznih šolah uvajajo najrazličnejše aktivne me-•tode, zlasti razgovor oziroma več zaporednih srečanj s sku-pino staršev ali razreaom o določeni pedagoško-psihološki ali sociološki problematiki. Vodja skupine usmerja razgovor tako, da si starši lahko izmenjajo lastna spoznanja in izkušnje pri vzgoji otrok. Zelo učinkovito se šola povezuje z ožjim in širšim okoljem prav prek staršev. V primerjavi s preteklimi leti in skladno z zahtevami nove osnovnošolske zakonodaje, se poglabljajo in razširjajo na-loge vodstev šol, učiteljev in svetovalnih delavcev na področju poklicnega usmerjanja učencev. Primerjava med nasvetom in prijavo za vpis v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1982/83 PIS Število učencev svetovanih prijavljenih 1 Agroživilstvo 17 13 2 Gozdarstvo '21 3. Rudarstvo in geologija 3 3 4. Kovinsko predelov. ind. in metalurgi- ja 52 42 5 Kemija, farmacija, gumarstvo in ne- kovine 25 25 6. Elektro 81 86 7. Gradbeništvo 22 26 8 Lesarstvo 2 4 9. Tisk in papir 12 7 10. Usnjarstvo in usnjarsko predelov. ind. 2 - 11. Tekstilna stroka 3 2 12. Promet in zveze 17 14 13. Blagovni in denarni promet 63 66 14. Gostinstvo in turizem 12 12 15. Zdravstveno varstvo 24 20 16. Kulturna dejavnost 39 46 17. Pedagoška dejavnost 39 36 18. Družboslovje • 56 64 19. Naravoslovno-matematična usmeri- tev 51 55 20. Osebne storitve 18 14 Delovno razmerje 6 4 Vojaške šole in miličniki-kadeti 2 8 Na osnovi te primerjave ugotavljamo, da je razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi usmeritvami v procesu sveto-vanja 56,4 : 43,6, v času prijave pa je to razmerje še manj ugodno v korist proizvodnih usmeritev, in sicer 47,6 : 52,4. Spričo relativno majhnih korektur vpisnih mest (na račun nezasedenih mest v drugih krajih, je bilo v Ljubljani dodatnih 210) pa se jedejanski vpisučencevvobčini po vsej verjetnosti povečal v programih proizvodnih usmeritev. Od proizvodnih usmeritev postaja vse bolj privlačno za mlade izobraževanje v elektro usmeritvi, manj v kovinsko predelayalni industriji in metalurgiji, in izredno malo je zani-manja med mladimi za poklice v gradbeništvu. Očitno prevelik je interes za izobraževanje v družboslovju ter v blagovnem in denarnem prometu. Na področju usklaje-vanja med realnimi možnostmi ob vpisu in potrebami po kadrih ter željami in interesi učencev in njihovih staršev v občini ni bilo še dovolj storjenega. Te naloge so kompleksne , narave in zahtevajo koordinirano delo ne le osnovnih in sred-njih šol, ampak tudi dejavnikov, ki so odgovorni za uresrtiče-vanje usmerjanja mlade generacije. Na drugi strani bo po-trebno v osnovnih šolah še bolj poglobiti delo s starši učencev na področju poklicnega prosvetljevanja in informiranja. 6. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI 1. Da bodo imele osnovne šole ustrezno strokovno za-sedbo za vse predmete (pereča je matematika, glasbena, telesna in tehnična vzgoja), bi se morale med seboj tesno kadrovsko povezati. 2. Za uresničevanje sodobnih zahtev za kvalitetno vzgoj-noizobraževalno delo je potrebno pridobiti več prostora in tudi več sredstev za investicijsko vzdrževanje (starih stavb). 3. Povečevanje števila oddelkov celodnevne šole mora sle-diti večjim prostorskim kapacitetam, sicer se bo kvaliteta dela v celodnevni šoli slabšala. Tudi koordinacijski odbori niso opravičili pričakovanj. 4. Osnovne šole naj v znatno večji meri upoštevajo zahteve o preskrbi učencev z učbenikj, kakor jih postavlja družbeni dogovor. 5. Načrtovanje dela in življenja osnovnih šol še ni povsem usklajeno, zato je treba vztrajati, da šole in zlasti dejavniki družbenega okolja dosledno upoštevajo zahteve po usklaje-nem in pravočasnem načrtovanju. Še posebno je treba povečati sodelovanje z organizacijami združenega dela. 6. Zaradi večje in boljše aktivne vloge učencev je treba v vzgojnoizobraževalnem procesu posvetiti več pozomosti ak-tivnim metodam in oblikam učnega dela, tako da bi se učenec tudi pri pouku uveljavljal kot samoupravljavec. 7. PoliDehnizacija se kot načelo pouka ne uveljavlja dovolj pri posameznih predmetih. Pri strokovnem izobraževanju uči-teljev bi bilo treba upoštevati tudi načelo povezovanja teorije s prakso in učitelje tako tudi usposabljati 6. Večjo usmerjenost v interesne dejavnosti proizvodno tehničnega področja bo možno doseči le s pomočjo večje udeležbe OZD pri programu za interesne dejavnosti. Tudi fakultativni pouk se bo razširil na druga področja, zlasti na proizvodno tehnično, če se bo bolj čutila povezanost šole z OZD. 9. Zdravstveno varstvo učencev bodo šole intenzivirale, če se bodo razmere (dodatni prostor in urejene.zunanje povr- šine) za uresničevanje rekreativnih odmorov, korektivne gi-mnastike in tudi za redno telesno vzgojo spremenile. 10. Pedagoško vodenje bo v šolskem letu 1982/83 treba nasloniti na ugotavljanje, do kolike mere učitelji uveljavljajo določila Smernic za deio osnovnih Sol. 11 Ker je letni delovni načrt šole opredeljen dokument, od katerega je odvisna uspešnost vzgojno izobraževalne organi-zacije, se morajo svetovalni delavci pri njegovem nastajanju in spremljanju uresničevanja vključevati vselej, kadar lahko prispevajo k boljši kvaliteti dela. 12. Sodelovanje z učitelji in pedagoškim vodjem pri načrto-vanju in izvajanju vzgojno izobraževalnega dela mora potekati sistematično v obliki rednih in sprotnih informacij, v okviru pedagoških konferenc in strokovnih aktivov učiteljev, še zlasti predmetne stopnje. Pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev naj prispevajo pe-dagogi, psihologi in socialni delavci še več aktualnih vsebin in operativnih analiz. 13. Na področju poklicnega usmerjanja je potrebno skupaj s Koordinacijskim odborom za usmerjanje vpisa in poklicno usmerjanje v občini dovolj zgodaj in usklajeno zastaviti smer-nice za delo z učenci in njihovimi starši na področju usmerja-nja v proizvodne poklice. Poklicna odločitev učenca za določeno področje dela, usmeritev, je v procesu usmerjanja sklepni del celotne po-klicne vzgoje, informiranja in svetovanja le tedaj, če je vsebtn-sko, z ustreznimi oblikami in metodami dela, vgrajena v po-drobne učne načrte pri vseh predmetih od prvega do osmega razreda. Prav to je sedaj osrednja naloga osnovne šole pri uresničevanju smernic. Ljubljana, oktober 1982 ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS ORGANIZACIJSKA ENOTA UUBUANA II. POROČILO O STANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVA-NJA V SREDNJEM USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V OBČINI UUBLJANA CENTER V ŠOLSKEM LETU 1981/1982 Poročilo o vzgojnoizobraževalni dejavnosti za šol. leto 1981/82 obravnava problematiko vzgojnoizobraževalne de-javnosti srednjih šol v občini Ljubljana Center, upoštevajoč tako stare programe in njih razmestitev kot tudi 1. letnik VIP in njih razmestitev, vendar ne čisto ločeno od teženj celotne družbe po preobrazbi vzgoje in izobraževanja. V šolskem letu 1981/1982 je v občini delovalo 12 šol, ki so poleg starih programov izvajale 19 srednjih vzgojnoizobraže-valnih programov (VIP) srednjega usmerjenega izobraževanja (SUI) od tega 1 skrajšanega (2 oddelka): - elektronika (SR) - elektroenergetika (SR) - montaža el. omrežij (SKR) - družboslovna jezikovna dejavnost (SR) - splošna kultura (SR) - glasba in ples (SR) - oblikovanje (SR) - fotografija (SR) - poslovno finančna dejavnost (SR) - trgovinska dejavnost (SR) - kuharstvo (SR) - strežba (SR) - turistična dela (SR) - farmacevt (SR) - laboratorijska dela v zdravstvu (SR) - zobotehniška dela (SR) - učitelj (SR) - vzgojitelj predšolskih otrok (SR) Program zdravstvenega varstva se je v šol. letu 1981/82 izvajal v prostorih gimnazije Moste, zato je tudi zajeto v poročilu za občino Moste, 3 šole so imele dislocirane oddelke (tudi ti so -bravnavani v ustreznih poročilih) in sicer: - 2 dislocirana oddelka je imela Srednja ekonomska šola Boris Kidrič v Postojni, - 2 oddelka Srednja šola za gostinstvo in turizem vZagorju in - 1 oddelek Srednja elektroteh liška šola v šoli tehn. strok in osebnih storitev v Ljubljani. Omenjenih 19 vzgojnoizobraževalnih programov je bilo po- vezanih v PLS: - elektro, - družboslovje, - kulturna dejavnost, - blagovni in denarni promet, - gostinstvo in turizem, - kemija, farmacija, gumarstvo in nekovine, - pedagoška dejavnost, - zdravstveno varstvo Število oddelkov in učencev je bilo v šol. letu 1981/82 V 1. letniku oddelkov 86 (84 SR + 2 SKR VIP) učencev 2643 v 2. letniku oddelkov 98 učencev 3005 v 3. letniku oddelkov 90 učencev 2670 v 4. letniku oddelkov 61 ' učencev 1757 Vseh oddelkov je bilo 335, vseh učencev 10075, v Ljubljani je bilo učencev v preteklem šol. letu 24341. Po usmeritvah je bilo število učencev v 1. letniku: - blagovni in denarni promet 845učencev - elektro stroka 426 učencev - ped. dejavnost 381 učencev - kult. dejavnost 329učencev - gostinstvo in turizem 258 učencev - družboslovje 211učencev - zdrav. varstvo 125učencev - kemija, farmacija, gum. in nek. 68 učencev V 2., 3. in 4. letniku je število oddelkov in učencev razvidno iz tabele: 1981/82 Odd. učenci 2. Odd. učenci3. Odd. učenci 4. VIO raz. raz. raz. gimnazija 19 649 18 615 22 660 teh.šole 42 1318 42 1232 39 1097 pokl. šole________37 1038 30 823_______-________ Skupaj__________98 3005 80 2670 61 1757 Poprečno število učencev v oddelkih 1. letnika je bilo 30,7, 2. letnika 30,6 (gimnazija 34,1, teh. šole 31,3, pokl. šole 28,0), 3. letnik 33,3 (gimnazija 34,1 teh. šole 29,3 pokl. šole 27,4), 4. letnika 28,8 (gimnazija 30, teh. šole 27,6). Pouk je na vseh šolah bil organiziran v dveh izmenah, enoizmenskega je imela le srednja ped. šola. Sicer pa je v glavnem potekal v matičnih učilnicah in le deloma v kabinetih. Materiaini pogoji za delo šole, delavci v usmerjenem izobraževanju in samoupravna organiziranost šol z vidika priprav na verifikacijo. V preteklem šol. letu je bila realizirana predlagana prostor-ska razmestitev izvajanja nekaterih vzgojnoizobraževalnih programov v Ljubljani, ki je najbolj spremenila razmestitev v občini Ljubljana Center. Tako so 1. sept. 1982 novo šolsko leto na novih lokacijah začeli VIP splošna kultura, VIP elek-troenergetika in VIP zdravstveno varstvo. S pedagoškega vidika je po mnenju pedagoške službe trenutno situacija najtežja na srednji družboslovni šoli Vida Janežič, vendar gledano perspektivno, bosta najtežji šol. leti 1982/83 in 83/84. Po tem letu se bo prostorska stiska zmanj-šala, ker več oddelkov starih gimnazijskih odhaja, kot je predviden vpis v družboslovje in splošno kulturo. Ob tem pedagoška služba predlaga še naslednje: - Takoj po preselitvi upravno administrativne šole v pro-store vzgojiteljske šole se morata povezati srednja upravno administrativna šola in srednja družboslovna šola pri izvaja-nju delov vzgojnoizobraževalnega programa (na primer stro-jepisje), ker to narekuje racionalnost pri izvajanju programov znotraj PIS družboslovja. - Srednja elektro šola naj skupaj s PIS elektro in ustanovi-teljem ob razpisu za šol leto 1983/84 prilagodi obseg vpisa prostorski zmogljivosti, ker bo na ta način pridobila možnosti za večjo kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela. V pripravah na verifikacijo, ki si jo morajo šole skladno s programom o postopku verifikacije (Ur. list SRS, št. 5-263/81, 13. 2. 81) pridobiti do 31. 8. 1983, so se šole intenzivno pripravljale za ureditev učilnic naravoslovnih predmetov -ifizika, kemija in biologija. Nabava učil za biologijo, kemijo in fiziko je potekala po programu in ugotavljamo, da je bilo šolam dobavljenih učil za biologijo 95% in fiziko 80%. Akcija za opremo učilnic za obrambo in zaščito je potekala že v prejšnjih letih, za učilnice OTP pa je republiška izobraževalna skupnost septembra 1982 odobrila določena sredstva. Teže je z instalacijami in opremo učilnic, ker so morale šole same zagotovtti znatno večja finančna sredstva kot je bilo predvideno prvotno, adaptacijska dela pa so iz razumljivih razlogov v glavnem zastala. Tako je v 12 zgradbah opremljenih 20 specialističnih učil-nic: za biologijo, za fiziko, kemijo, obrambo in zaščito, za OTP in 3 učilnice so v fazi opremljanja. Pet šol ima poleg teh standardiziranih specializiranih učil-nic še nekaj dobro opremljenih učilnic (ki ne zadoščajo spre-jetim standardom in normativom). šolske knjižnice imajo na vseh šolah, le da v največ prime-rih ne ustrezajo osnovnim starxlardom in normativom, še posebej ne zahtevarn sodobne medioteke. Ker delajo v nepri-mernih prostorih in ker nimajo knjižničarjev, učencev ne motivirajo za branje. Izraženo v številkah: fond knjig za ra-zmeroma visok - 150204 knjig, izposojenih knjig je bilo 48558 (ali 32,3% knjig), izposojevalcev je bilo 15702 (ali vsak učenec je v knjižnico prišel 1,5 krat) oziroma vsak izposojevalec si je izposodil 3 knjige. V fondu knjig je všteta tudi strokovna knjižnica učiteljev, vendar izstopa podatek, da je v knjižnicah s knjičničarjem znatno več izposojevalcev knjig. Za zagotovitev prostorskih pogojev, potrebnih za verifika-cijo, bo na šolah v občini Ljubljana Center predvsem po-trebno rešiti naslednja vprašanja: - Ustrezno in racionalno je treba povezati pri uporabi že obstoječih oziroma predvidenih opremljenih specializiranih učilnic šole, ki ne izpolnjujejo pogojev za opremo specializi-ranih učilnic (srednja šola za gostinstvo in turizem, srednja šola za oblikovanje in srednja glasbena in baletna šola). Uporaba specializiranih učilnic na drugi lokaciji pomeni šicer za šolo dosti organizacijskih težav, vendar morajo ome-njene šole že v šol. letu 1982/83 iskati rešitve za izvajanje pouka fizike, biologije, kemije ter obrambe in zaščite v specia-liziranih učilnicah. V nasprotnem primeru ne izpolnjujejo mi-nimalnih pogojev za izvajanje vzgojnoizobraževalnih progra-mov opredeljenih v programih. - Na Srednji zdravstveni šoli je treba čimpreje rešiti vpraša-nje sklepanja pogodb za opremljanje učilnic. Šola tega ni naredila zaradi znane prostorske problematike in šele letoš-nje dolgoročnejše razmestitve programa zdravstvenega var-stva. - Na Srednji šoii za farmacijo in zdravstvo se mora za ureditev učilnice za kemijo sprostiti prostor, ki ga zdaj zaseda zdravstveni dom Ljubljana. - Na Srednji šoli za družboslovno-jezkovno usmeritev je potrebno zagotoviti sredstva za opremljenost učilnic OPT (strojepisje). - Knjižni fond, s katerim šole razpolagajo, morajo šole v prvi vrsti približati učencem in si zadati nalogo, da na šolah z razpoložljivimi sredstvi uredijo sodobnejšo knjižnico. - Zaradi kritičnih razmer je treba sistematidno pristopiti k povezovanju šol za uporabo že obstoječih telovadnih prosto-rov in telovadišč za Ijubljanske srednje šole. V skladu z opredelitvijo usmerjanja izobraževanja zakon posebej določa oblike samoupravnega organiziranja izobra-ževalnih organizacij, kot je pogoj za verifikacijo izobraževalne organizacije. Pedagoška služba je namreč v preteklem šol. letu ugotav-Ijala, da so neurejeni samoupravni odnosi negativno vplivali na učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela in se odražali v medsebojnih odnosih tako med učitelji kot učitelji in učenci. Na šolah v občini je v šol. letu 1981/82 pri izvajanju vzgoj-noizobraževalnega dela sodelovalo 604 pedagoških delavcev. V to število so vključeni vsi delavci - učitelji splošnoizobraže-valnih in strokovno teoretičnih predmetov kot tudi učitelji praktičnega pouka ne glede na delovno razmerje. Sicer je: - število učiteljev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, kot jih je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, je: 513-84,9%, od tega v delovnem razmerju za ned. čas 432 ¦ 84,2% zadol. čas11 2.1% po.pogodbi 64 12,4% dopolnjujejo obveznosti iz druge V)O 6 ^A°/o Največ učiteljev v delovnem razmerju po pogodbi je na srednji zdravstveni šoli (26 ali 52, od vseh učiteljev), na srednji šofi za farmacijo in zdravstvo (12), sledijo srednja šola za gostinstvo in turizem (6), srednja elektrotehniška šola (4). - Število učiteljev, ki ne izpolnjujejo predpisanih omenjenih pogojev je 46 7,6% od tega v deiovnem razmeju za nedoločen čas 5 10,8% za dol. čas 34 73,9% po pogodbi 7 15,9% " Največje število učiteljev, ki ne izpopolnjujejo pogojev, je na predmetnem področju fizike, obrambe in zaščite, osnove te-hnike in proizvodnje in pri nekaterih strokovno teoretičnih predmetih. Največ teh je v delovnem razmerju za določen čas, na srednji šoli za trgovinsko dejavnost (12 ali 16,6% vseh učite-Ijev), na srednji ekonomski šoli (5), na srednji družboslovni šoli (4), na srednji šoli za gostinstvo in turizem je 6 učiteljev, ki ne izpolnjujejo pogojev, v pogodbenem delovnem razmerju. število učiteljev v zgornjem prikazu, ki ne ustrezajo zahte-vam, ki jih je opredelil strokovni SRS svet za vzgojo in izobra-ževanje (torej po stopnji in smeri izobrazbe), ne zajema števila učiteljev, ki nimajo ustrezne pedagoško andragoške izobra-zbe. To zahtevo opredeljuje zakon o usmerjenem izobraževanju in šole morajo spričo zahtev za izvajanje vzgojnoizobraževal-nih programov temu vprašanju posvetiti potrebno pozornost. Kritično je v šolah v občini Ljubljana Center tudi število strokovnib, sodelavcev. Posebno tu izpostavljamo pomemb-nost svetovalnega delavca (le - te imajo 5 šol). Šole bodo v bodoče brez svetovalnih delavcev zato težko razreševale oz. opravljale naloge s podrodja usmerjanja in preusmerjanja učencev, kot jih nalaga zakon. Število ustrezno usposobljenih novih učiteljev v šoL letu 1981/2 je 45 7,4% od tega v delov. razmerju za NDČ 18 40,0% za DČ 15 33,3% po pogodbi 11 24,4% dopolnjujejo 1 2,2% Število učiteljev pripravnikov je bilo v šol. letu 1981/82 na šolah 53, za 51 so šole organizirale mentorstvo, število učite-Ijev mentorjev je bilo 40. Na večini šol, vendar ne na vseh, so za mentorstvo bili narejeni programi, ki so jih pripravili stro-kovni aktivi. Pri organiziciji mentorstva izstopata 2 vprašanji: - Kako v praksi učinkovito organizirati mentorstvo na manjših šolah (kjer predmet poučuje 1 učitelj). - Kako le znotraj 42-urnega tednika urediti financiranje mentorstva, ki je po zakonu oz. pravilniku obvezno, predvsem iz izkušenj nujno potrebno, v izobraževalni skupnosti pa ni dogovorjeno. V zvezi s kadrovanjem učiteljev šole navajajo največje pro-bleme: - pridobivanje učiteljev strokovno teoretičnih predmetov, ker so razlike v osebnih dohodkih ponekod med organizaci-jami zdr. dela in šolami prevelike, - za delovna razmerja za določen čas (ki so v glavnem nadomeščanja) je izredno težko pridobiti ustrezno strokovno usposobljene učitelje. - pridobivanje učiteljev iz gospodarstva, zdravstva je nujno, zato je prav zaradi tega število učiteljev, po pogodbi razmeroma visoko (64), imajo pa ti učitelji manjšo delovno obveznost (od 3 do 4 ure tedensko). Zaradi ugašanja predvsem gimnazijskih programov in za-radi nejasnosti v zvezi z razmestitvijo programov je v občini Ljubljana Center v šol. letu 1981/82 kadrovsko vprašanje ogrožalo učno vzgojni proces in sploh normalno delo. Ob-močna organizacijska enota Ljubljana zavoda SR Slovenije za šolstvo je zato v mesecu maju 1982 prevzela iniciativo in koordinacijo pri reševanju omenjene kadrovske problema-tike. Za nalogo enota ni bila niti pristojna niti kvalificirana, upamo pa si trditi, da je opravila korektno in učinkovito. Pedagoška služba ugotavlja, da proces odmiranja progra-mov in s tem v zvezi tudi kadrovskih sprememb še-ni zaklju-čen, da pa je bilo prelomno prav to šol. leto, še posebej zaradi razmeščanja izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov. V sam proces razreševanja se v bodoče mora po mnenju pedagoške službe pravočasno vključiti kot osnovni nosilec skupnost za zaposlovanje Ljubljana. Po letnih delovnih načrtih so vzgojno izobraževalne organi-zacije načrtovale 381356 pedagoških ur realizirale pa 375812, kar pomeni v celoti 98,5% realizacijo. Med šolami so znatne razlike, tako, da je razpon od 92,7 (Srednja šola za trgovinsko dejavnost), 94,5% (Srednja vzgojiteljska šola), 95,8% (Srednja elektrotehniška šola), 97,7% (Srednja šola za splošno kulturo) in 98,0 (Srednja šola za farmacijo in zdravstvo), 98,2% (Sred-nja pedagoška šola), 98,5% (Srednja šola za oblikovanje), 98,7% (Srednja zdravstvena šola), 99,2% (Srednja šola za gostinstvo in turizem), 99,5% (Srednja ekonornska šola B. Kidrič), 99,8% (Srednja zdravstvena šola za babice) in 99,9 (Srednja družboslovna šola V. Janežič). Nekatere med omenjenimi šolami so skušale razčleniti slabšo realizacijo pedagoških ur in navajajo naslednje vzroke: - neusklajenost pri planiranju koledarja, - zunanji sodelavci, - delovne akcije in nepredvidene aktivnosti, - problemi v zvezi z mrežo šol oziroma razmeščanje pro-gramov. Dosežena realizacija pedagoških ur je zelo različna pri posameznih predmetih, kjer predvsem v 1. letnikih opažamo nihanja. Pedagoška služba je vse šolsko leto 1981/82 šole- ravnate-Ija in učitelje na aktivih - pri pregledih dela in pisno svetovala in usmerjala, kako realizirati pedagoške ure, pri tem s poseb-nim poudarkom na vsebinski realizaciji. Ob začetku šolskega leta 1982/83 je prvi sestanek aktiva ravnateljev posvetila v prvi vrsti tem problemom Ker je učne vsebine v učnih načrtih za posamezen predmet moč obdelati le v okviru predpisanih učnih ur, večja odstopa-nja pomembno vplivajo na vsebinsko realizacijo. Pedagoška služba je v šol. letu 1981/82 ravnatelje nenehno usmerjala v uresničevanje 150. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju in na pomembnost in nujnost spremljanja in usmerjanja vzgojno izobraževalnega dela učiteljev na šoli. Iz poročil o vzgojno izobraževalnem delu na šolah v šol-skem letu 1981/82 povzemamo, da so bile pedagoške konfe-rence po številu in vsebini zelo različne: od najmanjšega števila 4 do največjega 22. Konference učiteljskih zborov po VIP oziroma usmeritvah se v večji meri v letošnjem šolskem letg še niso uveljavile, v poročilu jih je navedlo 5 šol in sicer od najmanjšega števila 3 do največjega 17. To je razumljivo, ker programi in učne vsebine v 1. letniku pri večini vzgojno izobraževalnih organi-zacij niso različni. Veliko večje je bilo število konferenc oddelčnih učiteljskih zborov, za katere lahko rečemo, da so postala stalna in ustaljena oblika pedagoškega dela na šoiah. Število oddelč-nih konferenc je odvisno od števila oddelkov na šoli na eni strani, na drugi pa od vzgojno izobraževalne problematike, ki se je pojavljala v šolskem letu. Najmanjše število pedagoških konferenc oddelčnih učiteljskih zborov je bilo 4, največ 112. Konference so bile posvečene organizacijskim in vzgojnim ter didaktično metodičnim problemom. Strokovni organi šole so po mnenju pedagoške službe v šolskem letu 1981/82 delovali bolj poglobljeno in predvsem so največ prizadevan/ vložili v poenotenje dela vseh učiteljev in sploh v okviru šole. Na šolah so v okviru aktivov v največ primerih izdelali časovne razporeditve učne snovi, se dogovarjali za realizacijo učne snovi in se dogovarjali za kriterije preverjanja inocenje-vanja znanja pri posameznih predmetih. Poglobljenost razreševanja pedagoške problematike je iz poročil najbolj razvidna na srednji pedagoški šoli, srednji šoli za splošno kulturo Ivan Cankar, srednji družboslovni šoli V. Janežič, srednji šoli za gostinstvo in turizem in na srednji šoli za farmacijo in zdravstvo. Že iz letnih delovnih načrtov šol je razvidno, da na šolah ravnatelji in učitelji ugotavljajo, da so hospitacije zelo pri-merne oblike izmenjave izkušenj na področju vzgoje in izo-braževanja - stroke. Pri hospitaciji prihaja močno do izraza učiteljeva pedagoška in strokovna kvaliteta, kultura izražanja in kontakt z učencem. Tako so ria vseh šolah (razen na 1 šoli) planirali okvirno število hospitacij in to ravnatelja, vodij VIP in posameznih učiteljev. Iz poročil ugotavljamo, da je bilo naj-manj planiranih hospitacij učiteljev, največ ravnateija in manj vodje VIP, število hospitacij je zelo različno, v celoti pa je število realiziranih hospitacij manjše kot načrtovanih. Ugotovitve s hospitacij so pozitivne, predvsem so potrebne pripravnikom, učiteljem predmetov, pri katerih se pojavlja veliko število negativnih ocen ter učiteljem predmetov, ki bi morali pri svojem delu uporabljati različna učila. Kljub poglobljenejšemu pedagoškemu delu pa je še vedno razmerje med pohvalami in nagradami ter izrečenimi vzgoj-nimi ukrepi 1:4,2. Na ta problem pedagoška služba opozarja že vrsto let, tako šole same kot v poročilih širšo javnost in pri tem zlasti subjektivne sile. Številčno je pohval bilo 758, indivi-dualnih in 31 kolektivnih in število pohvaljenih učencev je bilo 1601. Nagrajenih je bilo 143 učencev s 146 nagradami. Vzgojnih ukrepov je bilo izrečenih 3361 in sicer 2375 učen-cem, kar pomeni, da na enega učenca v poprečju pride 1,4 v2gojnega ukrepa in da je hkrati 33,3% učencem bil izrečen v šolskem letu vzgojni ukrep. Vzgojnih ukrepov v primerjavi z nagradami in pohvalami je bilo manj le na srednji podagoški šoli. kjer je bilo razmerje med pohvalami in nagradami ter vzgojnimi ukrepi 1,7:1 ali številčno pohval in nagrad 143 in vzgojnih ukrepov 84. Naj-večji razpon med nagradami in pohvalami ter vzgojnimi ukrepi je na srednji elektrotehniški šoli, kjer je številčno pohval in nagrad 129, vzgojnih ukrepov 920, število kaznova-nih učencev 538, torej 1,7 kazni na 1 učenca. Največ vzgojnih ukrepov je bilo izrečenih zaradi neopravi-čenega izostajanja učencev. Tudi s tem problemom je peda-goška služba že seznanjala prek različnih poročil odgovorne dejavnike. predlagala akcijo, katere namen naj bi bil analizi-rati in zajeziti neopravičeno izostajanje od pouka Zato na ta problem ponovno opozarja ter ponovno predlaga, da se sub-jektivne sile angažirajo pri razreševanju tega perečega pro-blema. Tako veliko število vzgojnih ukrepov daje tudi slutiti, da se na šolah premalo vztrajno in uskladeno dogovarjajo o vzgoj-nem ravnanju. Na naših šolah vse več zaskrbljenosti povzroča delo z labilnimi osebnostmi (poskusi suicidov - srednja ped. šola). Neposredni povod za težave so šolski neuspehi, sicer pa so vzroki za omenjene probleme kompleksnejši. Učitelji bi na šolah morali vzgojno delovati bolj poglobljeno, vztrajno in timsko Šole so v šolskem letu 1981/82 dobile za svoje različno delovanje priznanja in pohvale: - za krvodajalske akcije, - za sodetovanje pri izgradnji poti spominov in tovarištva, - za sodelovanje s pripadniki JLA (podelila vojašnica Boris Kidrič), - za pomoč pri organizaciji kongresa ZKS. Priznanja je dobilo tudi več mentorjev za delo z mladino, 1 učitelj je dobil zlato plaketo ZSMS, priznanje glasbene mla-dine je dobila učiteljica - mentorica glasbene vzgoje in 1 učiteljica je dobila medaljo zaslug za narod. Ob vseh teh priznanjih ugotavljamo, da se šole in družba nasploh premalo zaveda, da je pohvala učitelju in šoli velika motivacija za še prizadevnejše delo. Iz podatkov, ki jih v nadaljevanju navajamo, ni mogoče podatt kompleksnejše ocene o tem, kako šole skrbijo za učence. V največ primerih šole v občini Center nimajo niti ustreznega prostora, da bi organizirale razdelitev obrokov, kje šele kuhinjo. Obroki, ki jih nosijo iz trgovin ali jih deloma pripravljajo na šoli, so zaradi tega predragj. Odstotek učencev, ki v šoli sprejemajo malico, je zelo razli-čen - od 10 do 70 odstotkov, 7 šol ima organizirano malico, ki je največkrat hladen obrok. Ob materialnih pogojih, v katerih šole delujejo, predla-gamo, da se v okviru Izobraževalne skupnosti oziroma poseb-nih izobraževalnih skupnosti, dogovorijo, kako razrešiti to vprašanje - najbolj racionalno in ustrezno. Število učencev, ki so v šolskem letu prejemali štipendije, je bilo 1602 (ali 15,9%), od tega za neproizvodne poklice 1160 (ali 11,5%) To število opozarja, da učenci v neproizvodnih poklicih skoraj nimajo možnosti za pridobitev štipendij Za potrditev navajamo - na srednji glasbeni in baletni šoli niti 1 učenec nima štipendije, na srednji elektro šoli ima štipendije 442 učencev (ali 38,4% učencev na šoli). Zdravniško pregledani so bili učenci 1. letnikov vseh šol. Učni uspeh je odvisen od mnogo dejavnikov in ga zato tudi največkrat povezujemo z vsem življenjem in delom na šoli in zunai šole. Prikaz uSnega uspeha s širšega vidika tudi ne odkrije vseh zapletenosti in protislovnosti izobraževanja. Interpretirati učni uspeh z večjo gotovostjo bi bilo možno šele, ko bi bili izdelani preciznejši instrumenti kot je ocenjevalna lestvica od 1.—D. Poprečen učni uspeh v šolskem letu 1981/82 91,6% se v primerjavi s preteklimi leti, ko razpolagamo s podatki za Ljubljano (5 občin), bistveno ne razlikuje: - v šolskem letu 1978/79 je bil 91,9 - v šolskem letu 1979/80 je bil 91,5 - v šolskem letu 1980/82 je bil 91,2 Po razredih se učni uspeh kontinuirano dviga - od 86,0 (1. letnik), 91,9 (2. letnik), 93,8 (3 razred) do 96,0 (4. razred). Velike razlike med učnim uspehom ob polletju in ob koncu šolskega leta so zlasti v tistih VIF* znotraj katerih so vzgojno izobraževalne organizacije izobraževale učence z razmeroma nizkimi zmogljivostmi in sposobnostmi. Ob polletju je prišla do izraza tako zahtevnost vsebin v učnkih načrtih SVIO kot tudi ležja prilagodljivost učiteljev za delo z novimi učbeni-škimi kompleti in heterogenimi skupinami učencev. Ta hete-rogenost skupin učencev se je nanašala predvsem na predho-dno znanje učencev, njih zmogljivost in sposobnosti in na motiviranost V mnogo šolah tudi niso bili zagotovljeni ustrezni materialni in kadrovski pogoji za delo, Pot v srednje programe je bila zagotovljena tudi učencem, ki so v osnovni šoli napredovali težko in poleg tega tudi nemalokrat z negativno oceno iz tujega jezika. (Ker se v 35 programih lahko učenci vključijo v smer izobraževanja po 1. letniku tudi brez pozitivne ocene iz tujega jezika, je razum-Ijivo, da jih veliko ni motiviranih za delo). Pedagoška služba je vse šolsko leto analizirala učne uspehe učencev, jih spremljala in vse leto ugotavljala na tem področju vzgoje in izobraževanja bistveni premik. Učitelji na šolah so veliko več pozomosti kot prejšnja leta* posvetili načinu in kriterijem preverjanja in ocenjevanja znanja učen-cev. Nov koncept SUI, novi učni načrti in novi pravilniki tersploh zakonodaja terjajo nov, kompleksnejši pristop do vzgoje in izobraževanja Zahteve da učitelji analizirajo učne uspehe učencev pri svojem predmetu, da učiteljski zbori analizirajo učne uspehe učencev na šoli, in usmerjajo ter preusmerjajo učence, so na šolah domala povsod zelo resno in odgovorno izpolnili. Razumljivo je, da je to proces, ki ga moramo v šolah vsi - od učitelja do pedagoške službe - uveljaviti poštopoma in da prvih rezultatov ni moč pričakovati v enem letu Učni uspeh se je občutno dvignil ob koncu 4. oc. obdobja, še zlasti po popravnih izpitih K takemu izboljšanju učnega uspeha je pripomoglo več dijakov: - delo komisij za usmerjanje in preusmerjanje učencev in s tem v zvezi spremljanje napredka učencev in njihovega uč-nega uspeha, - skrb vodstvenega kadra za poenotenje dela, predvsem pa prizadevanja za poenotenje kriterijev pri preverjanju in oce-njevanju znanja učencev, - skladnejše delo učiteljev in učencev, - skrb za organizirano pomoč manj sposobnim učencem,, - preusmerjanje učencev iz SR v SKR VIP, - večja motiviranost učencev ob koncu šol. leta in - možnost večkratnega opravljanja popravnih izpitov. Kljub vsem prizadevanjem je še vedno zaskrbljujoč podatek o učencih, ki niso izdelali letnika oz. razreda. Takih učencev je 8,1% (ali številčno 795) v vseh razredih. Če je v oddelku 36 učencev, je to 22 oddelkov (v 1. letniku 9,8 oddelka, v 2. razredu 6,3, v 3. razredu 4,2 in v 4. razredu 1,7 oddelka) Preusmerjenih je bilo v šolah v občini Ljubljana Center 139 učencev. Učenci 1. letnika SVIO po uspehu Učni uspeh štev. učencev % niso izdelali 354 . 13,4 zadosten ^441 16,7 dober 1158 . 43,8 prav dober ' 565 21,3 odličen 111 4,2 neocenjeni s 14 0,6 Skupaj 2643 Učenci so na vseh šolah vključeni v samoupravljanje na šoli, so delegati v organih samouprave, delegati v svetih šole, kjer se postopoma vse bolj uveljavljajo, skušajo tvorno sode-lovati. Dom učenk v zdravstvu je bi! javno pohvaljen (Delo) za vzorno samoupravo v domu. Učenci se kot dejavni subjekti uveljavljajo tako pri pouku, v odnosu med učitelji in učenci, kot pri zelo različnih dejavno-stih v šoli: - pri interesnih dejavnostih, - pri načrtovanju športnih in kulturnih dejavnosti, - pri sodelovanju na oddelčnih konferencah, - pri načrtovanju vsebine mladinskih in razrednih ur, - pri organizaciji šolske prehrane. Ugotavljamo, da se učenci kot subjekti v družbenopolitič-nem delu postopoma uveljavljajo, da pa je tudi še veliko neizkoriščenih sil, ki bi jih šole morale poiskati in pozitivno izkoristiti. V interesne dejavnosti, ki so organizirane v šolah, je vklju-čeno nekoliko manj kot polovica vseh učencev (41,2%); pri tem niso upoštevani učenci, ki so vključeni v interesne dejav-nosti drugod. Število dejavnosti po šolah je zelo različno od 1,2 do 13, 17 in največ 41 dejavnosti na srednji pedagoški šoli (32 jih je organiziranih na šoli, 9 zunaj nje). Od dejavnosti so na prvem mestu športne dejavnosti, sledijo literarni in recita-cijski krožki, ki v zadnjem letu preraščajo na več šolah v okviru kulturnih dejavnosti v kulturna društva. Najbolj defici-taThe so srednje šole na področju družboslovnih in naravo-slovnih krožkov. Na 10 šolah so v šolskem letu 1981/82 izhajala glasila učencev, izdanih je bilo 33 številk literarnih glasil in 16 z iinformativno vsebino, pri čemer je glasila z literarno in infor-mativno vsebino težko ločiti, ker se v največ glasilih vsebini povpzujeta. Šole navajajo v zvezi z izdajanjem glasil vsak dan hujšo materialno stisko (nakup papirja, razmnoževanje itd). Delo interesnih dejavnosti na šoli bi morali v bodoče še poglabljati oziroma razporejati še na druga področja - sploh vključevati v interesne dejavnosti vse več učencev, kajti dobro razvite interesne dejavnosti in samoupravno odločanje učep-cev v njih bi šolam moralo pomeniti veliko oporo pri vzgoji učencev. V njih bi se krepili medsebojni stiki med učenci in učitelji in krepil bi se čut mladihea odgovorno samoupravno odločanje. Šole povezovanje v PIS ocenjujejo zelo različno. Predvsem ugotavljajo, da delegatska povezava sicer bolje deluje (na primer v pedagoški dejavnosti), da pa (po navedbah šol) nastopajo še tzrazitejše razlike med posameznimi PIS, kar bistveno vpliva na materialno poslovanje šol. Kot najboljše povezovanje šole označujejo povezovanje s PIS za zdravstvo in gostinstvo, slabše PIS za kulturo, zadovoljivo PIS za elek-tro. S krajevnimi skupnostmi se šole povezujejo ob različnih priložnostih - pri urejanju okolja, pri akcijah NNP. Učenci tudi velikokrat sodelujejo na kulturnih prireditvah ali proslavah v krajevni skupnosti. Sodelovanje bi bilo lahko veliko trdnejše, če bi se akcije planirale v povezavi šola-krajevna skupnost. V šol. letu 1981/82 je bilo tudi povezovanje šol z organizaci-jami združenega dela postavljeno na trdnejše in konkretne osnove. Učenci 1. letnika so opravljali v OZD proizvodno oz. delovno prakso in šole so skupaj z OZD usklajevale programe delovne prakse oz. proizvodnega dela, sodelovale pri izboru instruktorjev, analizirale potek delovne prakse, izdelale ra-zmestitvene in izvedbene načrte in koledarje izvajanja. So pa šole premalo sodelovale pri spremljavi delovne prakse in to iz objektivnih razlogov, ker do letos v večini primerov niso imele organizatorjev proizvodnega dela. Sodelovanje s pedagoško službo OE Ljubljana šole same . ocenjujejo kot pozitivno, v zadnjem času trdnejše oz. sploh uspešnejše. Vse šole pa predlagajo, da pedagoška služba: - nudi v bodoče šolam več pomočt pri izvajanju vzgojno izobraževalnih programov in reševanju konkretnih vprašanj, - bolj prisluhne predlogom šol k zasnovam učnih načrtov in izboljšavi učbenikov, - posreduje pri problemih šol, za katere so pristojne druge strokovne in samoupravne skupnosti in organizacije (RKVITK, Zavod SRS za šolstvo, PlS-i, ISS in obč. upravni organi), - vztraja pri strokovnem mnenju za razmeščanje VIP, - nudi konkretnejšo pomoč pri nastajajočih organizacijah v novih razmerah po razmestitvah in pomaga konsolidirati sta-nje in pripraviti temelje za dobre, kvalitetne šole in - opozori RKVITK na razkorak med zahtevami pravilnika o postopku verifikacije oziroma dejanskim stanjem šol Zavedajoč se. da programske, organizacijske in druge spre-membe. ki jih zahtevajo temeljni zakonski dokumenti na po-dročju vzgoje in izobraževanja, lahko v praksi dovolj učinko-vito izvedejo le dovolj usposobljeni in za preobrazbene pro-cese motivirani pedagoški delavci, je Zavod za šolstvo SR Slovenije in še posebej območna organizacijska enota Ljub-Ijana, pripravil program usposabljanja pedagoških delavcev in vodstvenih delavcev. Pedagoški svetovalci organizacijske enote Ljubljana so si v konceptu dela pedagoške službe opredelili kot temeljno na-logo skupinsko svetovanje. Pri tem smo največje napore vla-gali v trinivojsko izobraževanje pedagoških delavcev v aktivih: - šolski aktlvi po posameznih predmetih ali predmetnih področjih, - občinski aktivi in - medobčinski aktivi. Najbolj uspešen je v preteklih letih bil tretji nivo - medob-činski aktivi, kjer smo pedagoški svetovalci organizacijske enote organizatorji in izvajalci izobraževanja. Po naši oceni smo bili pri usposabljanju pedagoških delavcev uspešni. Uči-teljem smo dali dovolj možnosti za strokovno usposabljanje, v aktivih so se po daljšem času začeli ponovno povezovati in iskati strokovnih resitev pri neposrednem vzgojno izobraže-valnem delu. Naj poudarimo, da teh oblik strokovnega izpo-polnjevanja nismo uvajali zaradi uvajanja srednjega usmerje-nega izobraževanja, ampak ker je potreba po permanentnem strokovnem usposabljanju zahteva sodobnega človeka. V aktive smo vključevali tudi vodstvene delavce srednjih šol. Pri organizaciji strokovnega usposabljanja smo naleteli tudi na določene težave, od katerih izpostavljamo izbiro časa in prostora za izvajanje aktivov. Zaradi preobremenjenosti pedagoških delavcev in poleg tega dela šol v dveh izmenah, moramo aktive organiztrati v počitnicah, prostor pa je v Ljubljani znan problem. Zavod SR Slovenije za šolstvo je organiziral tudi seminarje za pedagoške in vodstvene delavce. Tako so se na seminarjih (skoraj polovica vseh seminarskih ur je bila namenjena seminarjem za pedagoške delavce sred-njih šol) učitelji: usposabljali za uvajanje novih učbenikov za predmete SVIO - dobili temeljna napotila, kako ustrezno predstaviti snov posameznega predmeta v SR programih -predstavljena so jim bila izhodišča za organizacijo in izvedbo naravoslovnih in kulturnih dejavnosti, - predstavljena jim je bila problematika uresničevanja sa-moupravnih odnosov v srednjih šolah. Pedagoška služba ocenjuje, da je bilo v organizirane oblike usposabljanja - v seminarje vključenih do 50% vseh pedago-ških delavcev, v aktive pa od 75-100%. Enako je bil tudi odziv ravnateljev domala stoodstoten. Učitelji strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega, pouka so se seminarjev udeleževali po branžah. Tako so bili seminarji organizirani za učitelje s področij: rudarstva in geologije, elektrostroke, gradbeništva, lesarstva, tekstilne usmeritve, prometa in zvez, blagoznanstva in denar-nega prometa, pedagoške usmeritve, kovinsko predelovalne industrije in metalurgije. Sredstva za seminarje so zagotavljali izobraževalna skup-nost SRS in posebne izobraževalne skupnosti. Tako so bili le seminarji, ki so bili organizirani v fodelovanju s kadrovsko šolo oziroma organizacijami in društvi, razpisni. PREDLOGI IN PRIPOROČILA PEDAGOŠKE SLUŽBE Celovite strokovne ocene ustreznosti celotnega koncepta usmerjenega izobraževanja po prvem letu uvedbe SUI ne moremo podati, ker je tako korenita preobrazba vzgoje in izobraževanja daljši proces. Prve pozitivne rezultate pa lahko ocenjujemo že po prvem letu uresničevanja novih programov: - izboljšala se je opremljenost šol (učilnice, učbeniki) in s tem tudi pogoji za učinkovitejše in idejnejše pedagoško delo, - večja je organska povezanost med teoretičnim in praktič-nim delom vzgojno izobraževalnih programov, - večja in intenzivnejša je angažtranost učiteljev na stro-kovnem in vzgojnem področju, - očitna je večja skrb za vsakega posameznega učenca, ker je v večji meri poskrbljeno za svetovanje, usmerjanje in preu-smerjanje učencev glede na njihove sposobnosti in nagnjenja v ustreznejše programe, - večje in trdnejše je sodelovanje ter strokovno povezova-nje učiteljev na posameznih šolah, povezovanje med šolami in organizacijami združenega dela, - večje je tudi usklajevanje med vsemi subjekti, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Da bi se tudi v bodoče razvoj uspešnosti uresničevanja novih programov in zakonskih določil uresničeval vsaj venaki meri kot do sedaj, bi bilo po mnenju pedagoške službe po-trebno predvsem: 1. Ugotoviti materialne potrebe srednjih šol v zvezi z verifi-kacijo za izvajanje vzgojnc izobraževalnih programov v sred-njem usmerjenem izobraževanju, združi: vsa razpoložljiva sredstva (v okviru Ljubljane) in izdelati plan sanacije. 2. Na podlagi izdelane kadrovske analize stanja in potreb v srednjih šolah občine in v mestu Ljubljana izdelati program razmestitve pedagoškega kadra za šolsko leto 1983/84. 3. Z ustrezno kadrovsko zasedbo strokovnih sodelavcev (pedagog oz. psiholog, socialni detavec, knjiiničar, laborant oz. inštruktor) šolam pomagati, da bodo lahko uresničevale zahtevne naloge, opredeljene zzakonom in vzgojno izobraže-valnimi rezultati. 4. Izdelati operativni plan za razmestitev izvajanja vzgojno izobraževalnih programov v srednjem usmerjenem izobraže-vanju v Ljubljani - kratkoročnega in srednjeročnega. 5. Skupno, uskladeno planiranje vzgojno izobraževalnega in drugega dela v šoli in v družbeno politični skupnosti. 6. Permanentno spremljati in analizirati učni uspeh učen-cev SUI ter pri tem strokovno usmerjati pedagoške delavce pri usklajevaju problematike preverjanja in ocenjevanja učencev. 7. Spodbuditi dogovarjanje med organizacijami združe-nega dela materialne proizvodnje in šolami za vključevanje strokovnjakov kot mentorjev v interesnih dejavnostih 8. Obravnavati problem neopravičenih izostankov učen-cev, ker je to širši družbeni problem, 9. Okrepiti na šolah delo osnovnih organizacij ZSMS in šolski skupnosti. 10. Poskrbeti za zagotavljanje pogojev za zdravo rast in razvoj učencev. Naraščanje življenjskih stroškov ne bi smelo v prihodnosti ogroziti niti že dosežene kvaitete obrokov šolske prehrane niti vplivati na zmanjševanje njihovega števila, sicer bi to pome-nilo zmanjšanje zdravstvene, socialne, družbene in pedago-ške skrbi za zdravo rast in razvoj srednješolske mladine. Sole same zaradi objektivnih ralogov te problematike ne bodo mogle rešiti zadovoljivo, zatd naj se ponovno proučijo lansko-letne pobude Poslovne skupnosti za prehrano SR Slovenije. 11. Utrditi mrežo strokovnih aktivov, usmerjati njihovo delo v(šolski, medšolski aktivi), organizirati in izvajati regijske stro- kovne aktive in seminarje. 12. Razrešiti nekatera še ne^azčiščena vprašanja v zvezi s proizvodnim delom ter zavzeti enotna stališča. LJubl|ana,oktober1982 ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS ORGANIZACIJSKA ENOTA UUBUANA III. PREHRANA V VZGOJNOVARSTVENIH ORGANI-ZACIJAH, OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH 1. UVOD Na pobudo delegatov skupščine občine Ljubljana Cente( smo pripravili kratko informacijo o šolski pfehrani. Šolska prehrana je oblika družbene prehrane, ki je po-membna za skladen telesni in duševni razvoj otrok in učencev za njihovo počutje tako z zdravstvenega kot delovnega vidika. Zmanjšuje socialne razlike med otroki, razbremenjuje indivi-duala gospodinjstva in prispeva tudi hitrejšemu razvoju ena-kopravnosti žensk. Prehrana v VVZ in šolah mora biti načrtovana z zdravstve-nega, ekonomskega in vzgojnega vidika. Prehrambeni načrt v šolskih kuhinjah je enoten in se ne more ravnati po okusu in žetjah posameznih otrok, zato je pomembno, da so obroki pravilno sestavljeni. Hrana mora biti biološko hranilna in kalorično ustrezna ter prilagojena psihofizičnim zahtevam in prehranskim navadam otrok. Poleg tega je za uspešen napre-dek otrok pomembno okolje, v katerem hrano uživajo; ozračje, ki vlada v jedilnicah in še mnogo drugih dejavnikov. Pri razdeljevanju in uživanju hrane naj bi sodelovali vzgojitelji in učitelji, ki naj bi bili med kosilom in malico zraven otrok, z njimi naj bi jedli in tako dajali zgled za kulturno uživanje hrane ter za premagovanje negativnih prehranskih navad in razvad. Da bi dobili sliko stanja napodročju predšolske in šolske prehrane v občini Ljubljana Center, smo z vprašalnikom in iz drugih pisnih virov ugotovili stanjeorganiziranosti in nakazali probleme. Zajeli smo vse organi^acije vzgoje in izobraževa-nja. Ker so problemi različni, obravnavamo posamezne stop-nje od vzgojnovarstvenih organizacij do šol. 2. VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE Predšolsko obdobje je za otroka čas intenzivne rasti, kar vpliva na njegove posebne prehrambene zahteve. Pravilna prehrana povečuje odpornost otrok zoper bolezni. To je še posebej pomembno za otroke v kolektivnem varstvu, saj so ti bolj izpostavljeni različnim okužbam. Skupnosti otroškega varstva skrbijo za sistemsko reševanje prehrane otrok v WO in je v njih prehrana tudi najbolj ure-jena. V letu 1981 je Sanitarna inšpekcija SML ugotavljala ustrez-nost prehrane s tem, da je na območju petih Ijubljanskih občin odvzela 37 kosil za otroke v starosti od 8 mesecev do 3 let in 45 kosil za starostno skupino od 3-6 let. Obrok kosita za I. starostno skupino je biološko in energijsko ustrezal le v 43,2%, za II starostno skupino le 29%; prav tako je bilo veliko število ponovljenih vzorcev zopet neustreznih. Slabo je bijo v VVO Ljubljana Center; od šestih vzorcev je biološko ir> ener-gijsko ustrezal obrok le v WO Klinični center. Boljši rezultati so pri energijski ustreznosti medtem, ko so bili pri petih vzorcih obroki biološko neustrezni. Tak posnetek ne daje realnih rezultatov ustreznosti hrane skozi celo leto v WO, vendar le opozarja, da ni vse v redu. Opozoriti moramo, da so kriteriji inšpekcijskih služb ostrejši kot tisti, ki so se jih dolžni vrtci držati. Analizo sanitarne inšpekcije je obravnaval tudi Izvršni od-bor mestne skupnosti otroškega varstva in pozval vse VVO, v katerih je bila vsebina kosila neustrezna, da posredujejo po-ročila o vzrokih takega odstopanja, s predlogi ukrepov za izboljšanje kvalitete prehrane v VVO. Na osnovi le-teh bo mestna skupnost otroškega varstva pripravila analizo predlo-gov oziroma ukrepov - Otrok vključen v oddelek I. starostne skupine ima zago-tovljen zajtrk, kosilo in dve malici, otrok vključen v oddelek II. starostne skupine (vključno razvojni oddelek) pa zajtrk, vsaj eno malico in kosilo. Za prehrano skrbijo vodje kuhinje, pomočnik vodje, kuharice in pomivalke posode, seveda v sodelovanju z ravnateljicami, ki imajo dokaj ugodno stro-koVno izobrazbo. Jedilnike pripravljajo v skupini vodja kuhi-nje, medicinska sestra, ravnateljica (na Vodmatu tudi zdrav-nik). Vse WO imajo mehanizirane kuhinje, VVZ-TOZD Klinični center ima 2 kuhinji rezdelilnega tipa. - Po pomoč pri sestavi obrokov, analizi prehrane in izobra-ževanja kadrov se večinoma obračajo na Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Zavod SRS za zdtavstveno varstvo. - Otroci se hranijo v igrakiici, kjer se najlaže vzpostavi primerno vzdušje za kulturno uživanje hrane. Kapaciteta obrokov, ki jih v kuhinjah VVO pripravljajo, se ujema z norma-tivi za število obrokov, ki jih je možno pripraviti glede na opremljenost kuhinje in na število ter strokovnost osebja v kuhinji. - Dve VVO in sicer Prule in Ane Ziherl pripravljata kosilo tudi za druge organizacije in to enako kot za svoje otroke. VVO Prule pripravlja 470 obrokov za osnovno šolo Prule. Prehrana v WO je sorazmerno dobro urejena. Za zmanjše-vanje stroškov za prehrano, bi bila racionalna grosistična nabava za vse WO v občini Ljubljana Center, ki bi bila cenejša in boljša. To je tudi eden od razlogov za združevanje vzgojnovarstvenih organizacij v občini. WO bi morale imeti zagotovljeno možnost nabave higiensko neoporečnih in kva-litetnih živil brez posrednikov tudi od neposrednih proizvajal-cev, saj bi na ta način dosegli znatno znižanje stroškov pre- hrane. Vendar je pri tem glavna omejitev 39. člen zakona o blagovnem prometu. PROBLEMI: - Problem, ki v zadnjih letih tare WO je v tem, da presegajo priznane stroške za prehrano, vkalkurirane v ekonomsko ceno. Slaba je založenost tržišča, slabša se tudi kvaliteta živil. - WO Ane Ziherl primanjkuje skladiščnih kapacitet in no-vejših kuhinjskih strojnih pripomočkov za veliko število obro-kov, ki jih pripravljajo. - Kuhinja v WO Prule ni biia zgrajena po sedaj veljavnih normativih. Kvadratura, mehanizacija in opremljenost omo-gočajo pripravo 1000 obrokov, vendar razporeditev kuhinj-skega prostora ni ustrezna. Kuhinja za dojenčke ni strogo ločena od ostalih prostorov, pomanjkljivi so tudi pripravljalni prostori. Poteka akcija za primerno adaptacijo. 3. OSNOVNE ŠOLE V skrbi za zdrav telesni razvoj in zdravljenje učencev se je zlasti v zadnjih desetih letih intenzivno razvijala šolska pre-hrana v osnovnih šolah S širjenjem podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole se povečuje število otrok, ki dobi-vajo v šoli malico in kosilo. Zavod SRS za zdravstveno varstvo in Zavodi za socialno medicino in higieno stalno spremljajo in nadzoruiejo šolsko prehrano; posebna pozornost je posve-čena prehrani v celodnevnih šolah. Rezultati dosedanjih prei-skav so pokazali, da je potreben stalen in sistematski nadzor nad fiziološko ustreznostjo in higiensko neoporečnostjo pre-hrane. Prehrana v celodnevnih osnovnih šolah predstavlja do 70% celodnevne prehrane učencev. V občini Ljubljana Center je na vseh osnovnih šolah organi-zirano kosilo, dopoldanska malica in zajtrk z izjemo šole Tone Tomšič in Prul, kjer nimajo organiziranega zajtrka. Na osnovni šoli Prežihov Voranc, pripravljajo tudi popol-dansko malico. Samo šola Tone Tomšič pripravlja kosila v lastni kuhinji, dve šoli (Prežihov Voranc in Janez Levec), dobivajo kosila iz WO, tri šole (J-edina, Prule in Jože Potrč) iz dijaških domov in šola Majde Vrhovnik ima pogodbo z Emono. Dobro opremljene kuhinje imajo šole: Toneta Tomšiča, Toneta Čufarja, Prežihovega Voranca, Prule in Ledina; po-manjkljivo opremljena je razdelilna kuhinja na šoli Majde Vrhovnik, medtem ko je nefunkcionalna in brez shrambe za živila šola Jožeta Potrča. V jedilnici se morajo otroci menjati štirikrat v šoli Jožeta Potrča, Prežihovega Voranca in Toneta čufarja kar pomeni, da jedilnice niso ustrezne. Vse šole imajo vodjo prehrane, poleg tega pri organiziranju prehrane pomagajo še razredniki, učiteljice gospodinjstva in kuharsko osebje, ki je razen na šolah Prule in Majde Vrhovnik ustrezno usposobljeno za svoje naloge in opravila. Otroci se hranijo delno v jedilnicah (kosila) in v razredih (malica) ob prisotnosti kuharice, vodje prehrane ali razrednikov. Na dveh šolah sodelujejo pri razdeljevanju hrane tudi otroci, medtem ko na šoli Toneta Tomšiča uveljavljajo družinski način razde-Ijevanja za učence prvih in drugih razredov, starejši otroci se poslužujejo samopostrežnega načina, kot tudi na Prulah. Ra-zen na šoli Ledina se otroci in delavci šole hranijo v istem prostoru, kar je prav gotovo pohvalno, saj se s tem zelo dvigne kulturna raven uživanja prehrane. Glede na to, da tudi že osnovnošolec preživi večji del dneva v šoli, bi moral tam prejemati vsaj en obrok hrane. Na žalost 10% učencev nima nobenega. Ta procent se je v primerjavi z letom 1982 nekoliko znižal. Najbolje je urejeno na šoli Prežihovega Voranca, kjer ne prejema nobenega obroka le 68 učencev ali 6,45% od vseh učencev. V šolskem letu 1981/82 na 10,7% v šolskem letu 1981/82. Po ugotovitvah Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo za leto 1981, je prehrana šolarjev dovolj kalorična, vendar še vedno primanjkuje posameznih prehranskih snovi kot so vitamini, minerali, ogljikovi hidrati. Vzroki za to so v visokih cenah biološko visoko vrednih živil (npr. mlečnih izdelkov, zelanjave, sadja, kvalitetnega mesa itd.) ter vse večji potrošnji industrijsko predelanih živil z neustrezno biološko vrednostjo, ki povzroča nastajanje debelosti. V letu 1981 je bilo v šolah opaziti padec kvalitete prehrane, ker so nekatere šole varčevale pri nabavi kvalitetnih živil zaradi visokih cen živil. Cena obrokov v šolskem letu 1981/82 Cena zajtrka se je gibala od 190 - 240 din mesečno in je 9% vseh učencev zajtrkovalo; to je v glavnem učenci vozači, ki so bili v jutranjem varstvu. Cena malice se je gibala od 200-240 din mesečno, se pravi, da je razlika v ceni 16,7%. V povprečju je na vsaki šoli malicalo 86% učencev, kar je velik napredek. Za kosilo so učenci plačevali od 40,00 - 42,00 din za obrok. Razlika med šolami v ceni je 4,8%. V šoli je kosilo 53% učencev, Popoldanska malica na šoli Prežihov Voranc je na mesec stala 30,00 din. Na ceno obroka vpliva, če je hrana pripravljena v lastni kuhinji ali jo vozijo. Starši krijejo vse stroške prehrane, razen, kar za vse šole prispeva Mestna izobraževalna skupnost, je dohodek za kuharice na 400 učencev. Pomemben je tudi delež sredstev, ki jih daje skupnost socialnega skrbstva, za socialno ogrožene otroke. PROBLEMI: - Pri rednih pregledih Zavoda za socialno medicino i(\ higieno ugotavlja, da so obroki zadovoljivi, vendar ni zado-ščeno higienskemu režimu. Opažajo, da je vse to precej odvisno od kadrovske zasedenosti kuhinj. - Neustrezna je strokovnost kadra v kuhinjah. - Velik problem je dvig cene živilom, kar vpliva na manjšo kvaliteto prehrane. - Premajhne so kapacitete kuhinj, jedilnic in pomožnih prostorov. Tu nastaja še poseben problem, keršole večinoma nimajo možnosti širjenja, prostori pa niso bili grajeni po ustreznih normativih glede na tovrstno namembnost. - Problem je higiena pri prevozu hrane izdrugih organiza-cij. 4. SREDNJE ŠOLE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Srednješotska mladina, ki zajema starostno skupino od 15 do 19 let, ima specifične potrebe glede prehrane, ki so vezane predvsem na njihovo rast in spremembe, ki nastajajo med puberteto. Zanje je šolska prehrana slabo organizirana ozi-roma neorganizirana v srednjih šolah usmerjenega izobraže-vanja. V organizacijo in ureditev prehrane se morajo poleg vzgojnoizobraževalnih organizacij, obvezno vključiti še zdrav-stvene in druge strokovne službe. V občini Ljubljana Center imamo 14 srednjih šol usmerje-nega izobraževanja s preko 10.200 dijaki. Od njih prejema v šoli malico večinoma samo mrzlo, le nekaj več kot 40%. Približno toliko je tudi vozačev tako iz Ijubljanskih občin, kot tudi bolj oddaljenih krajev. - Pet šol ima pripravljalno kuhinjo za malice, medtem ko osem šol nima kuhinje. - Štiri šole pripravljajo za malico kruh z dodatkom in vroč napitek, šest šol ima rednb le mrzlo malico, ki jo nabavljajo v prodajalnah, štiri šole nimajo popolnoma nič. Učenci vseh šol, razen srednje pedagoške šole, ki ima manjšo jedilnico in pripravi okrog 40 kosil, se hranijo v razre-dih. Za razdeljevanje hrane skrbijo učenci pod nadzorstvom učiteljice. Na treh šolah stroške za nabavljeni material krijejo učenci, ostalo prispeva šola, medtem, ko je na drugih šolah ekonom-ska cena enaka, kot jo prispevajo učenci, šole se ne obračajo za pomoč pri organiziranju prehrane, prav tako nimajo rednih pregledov sanitarno-higienskega re-žima kot je to pri WO in osnovnih šolah. Precej črno sliko organiziranosti prehrane blaži podatek, da je okrog 10% učencev srednjih šol vključenih v domove, kjer imajo dnevno več obrokov. PROBLEMI: - Največji problem je vprašanje prostorskih kapacitet, ki niso bile v načrtih planirane za to dejavnost. - Problem je v financiranju. Srednje šole nimajo priznanih sredstev za prehrano, kljub opredeljenim in sprejetim stan-dardom in normativom. Osebni dohodek kuharice gre v breme učencev, materialni stroški pa bremenijo sredstva za dejavnost šole. -Visoka cena malice je eden od vzrokov za nezainteresira-nost udencev. 5. POVZEtEK Ni namen te informacije izpostaviti naloge, ki jih je po-trebno v zvezi z zagotavljanjem prehrane narediti, od vrtcado šol, saj imamo vrsto odgovornih inštitucij, ki se že oziroma bodo morale odgovorneje vključiti v razreševanje te proble-matike; naš namen je, da ponovno opozorimo na akutnost tega vprašanja in izvajanje dogovorjenih nalog. Po letu 1975, ko so si skrb za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje otrok in mladine razdelile skupnosti otroškega varstva in izobraževalne skupnosti, je opazen viden razkorak med zavzetostjo enih kot drugih za urejanje vprašanj pre-hrane otrok, šolarjev in učencev, ki so vključeni v vzgojnoizo-braževalni proces. Prehrana v VVO in osnovnih šolah je kljub določenim pomanjkljivostim (kvaliteta prehrane in sanitarni režim) zadovoljivo urejana; pri organiziranju prehrane za učence usmerjenega izobraževanja (zlasti tistih, ki se vozijo in so zato dalj časa odsotni od doma), je narejenega bore malo. gubljana, septembra 1962 KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je obrav-naval informacijo o prehrani v vzgojnovarstvenih organiza- cijah, osnovnih in srednjih šolah na seji 6. oktoba 1982 in sprejel naslednje ugotovitve in sklepe: 1. V okviru sisa za preskrtio je potrebno zagotoviti opti-malne možnosti za oskrbo organizirane prehrane v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah. 2. Vsi odgovorni nosilci - vrtci, šole, samoupravne intere-sne skupnosti so ob strokovni pomoči Ljubljanskega zavoda za socialno medicino, Zavoda SRS za zdravstveno varstvo in Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva - dolžni za-gotoviti prehrano otrok, šolarjev in učencev ter sprotno spremljati vsa vprašanja vezana na organizacijo prehrane. 3. Dajemo pobudo za aktiviranje obstoječih (prehrambenih)' kapacitet v mestu, zlasti pri reševanju šolske prehrane učen-cev v usmerjenem izobraževanju,*glede na določbe 121. člena Zakona o usmerjenem jzobraževanju. Tu morajo odgovornost nositi posamezne posebne izobraževaln skupnosti. 4. Dajemo pobudo, da se v okviru Mestnega komiteja za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kul-turo in Mestnega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ponovno aktivira delovna skupina za prehrano v šolah. 5. Komite za družbene dejavnosti mora sproti spremljati stanje na tem področju in po potrebi poročati delegatski skupščini. Ljubljana, 6.10.1982 ' IZVRŠNISVET Informacija o zbiranju sekundarnih surovin in komunalnih odpadkov iz gospodinstev in drugih podobnih virov na območju občine Ljubljana Center S smermcami o politiki izvajanja družbenega plana Ljub-Ijane 1976-1980 je skupščina mesta Ljubljane sprejela tudi obvezo, da se v ožjem območju mesta pričn* uvajati odlaga-nje smeti in odpadkov v plastične vrečke Smernice so sprejeli na svoji 9. seji vsi zbori skupščine mesta Ljubljane 28. decem-bra 1978. O problematiki odlaganja in odvoza komunalnih odpadkov ter v zvezi s tem o prehodu na spremembo tehnolo-gije sta po sprejetju smernic razpravljala IS skupščine mesta Ljubljane, ki je sprejel akcijski program uresničevanja smer-nic in komunalno gospodarstvo, dne 14. februarja 1979, Ko-mite za urbanizem in varstvo okolja skupščine mesta Ljub-Ijane pa 7. marca 1979. Ukrepe za učinkovitejše zbiranje odpadkov ter prehod na nov način odlaganja odpadkov s smetnjakov na vrečke je obravnaval tudi IS občine Ljubljana Center doe 23. in 30. aprila 1980 ter 27. maja istega leta sprejel program obvezne uvedbe odlaganja odpadkov s plastičnimi vrečkami. I. Sistem zbiranja sekundarnih surovin na osnovi komunalnih odpadkov s selekcijo pri viru. Sekundarne surovine na ospovi komunalnih odpadkov, ki jih pridobivamo s selekcijo pri viru, so odpadni papir ali papirni ostanki, odpadne steklenice, razbita steklovina, pla-stika, krpe itd. skratka vsi ločeno odloženi odpadki iz gospo-dinjstev, uradov, šol, trgovine in drugih sličnih virov. Na samem začetku je treba omeniti, da nimamo podatkov o zbranih količinah ter sekundarnih surovin posebej za občino Ljubljana Center. Zato so podatki predstavljeni bodisi za vso Ljubljano ali republiko, kakor so bili zbrani pri SOZD Slove-nija - papir. V Ljubljani zbirajo in odkupujejo sekundarne surovine Dinos, Papir-Unija in Surovina. Poleg tehzbiralcev-odkupovalcev, zbirajo sekundarne surovine še Rdeči križ, osnovnošolske ustanove in drugi, med katere štejemo tudi sindikalne organizacije in druge družbene organizacije v OZD, hišne svete, v primerih kadar prodajajo tako zbrane surovine odkupovalcev, ter individualne zbiralce. Poleg teh sodelujejo v sistemu zbiranja še drugi občani in delavci, ki za svoj prispevek ne pričakujejo niti ne dobijo denarnega nado-mestila in varčno hranijo star papir, da ga ob akcijah oddajo zbiralcem. Na tem mestu obravnavamo podrobneje predvsem učinke in probleme zbiranja starega papirja, saj vemo, da poteka odkup nerabnih steklenic v okviru trgovine zadovoljivo vsaj v pogledu količine; stroški zbiranja pa so posebno vprašanje. Za druge sekundarne surovine, kot so pločevina, plastika, tekstil ter druga steklenina pa obstojijo problemi plasmaja ali pa še ni uveden sistem zbiranja in predobdelav. Pogosto se radi pohvalimo, da smo v Sloveniji dosegli svetovni rekord v zbiranju odpadnega papirja, kar je razvidno iz prve tabele. Ekološke in gospodarske razmere nam nareku-jejo večje napore za dosego še boljših rezultatov. V ta namen pa moramo proučiti prednosti in hibe dosedanje organizacije in motivacij za zbiranje. Poglavitni organizator zbiranja odpa-dnega papirja v SR Sloveniji je SOZD Slovenija papir, ki pri tem sodeluje neposredno z zbiralci - odkupovalci ter osnov-nimi šolami. Programe zbiranja deli v tri programe: A (zbiranje pri veliki iodustrijskih potrošnkih), B (zbiranje pri trgovinah, uradih in drugih OZD) in C (šolske akcije zbiranja odpadnega papirja pri gospodinjstvih). Razpoložljivi podatki o zbranem odpadnem papirju v SRS se nanašajo na skupne letne koli-čine (A+B+C) in ločeno za program C. Po programu A in C dosegamo maksimalne možne rezultate, obstojijo pa še do-kajšnje rezerve v programu B. Boljše rezultate bi bilo mogoče doseči tudi pri programu C v primeru, da bi bil odjem odpa-dnega papirja pri gospodinjstvih v enakomernih krajših ča-sovnih razmakih in vnaprej določenih dnevih ali datumih odjema, kot to kažejo tuje raziskave in izkušnje. Seveda pa to zahteva določene popravke pri organizaciji zbiranja po pro-gramu C. Po tem programu smo zbrali v šolskem letu 1981/82 3.661 ton, kar pomeni 4% celokupne mase zbranega papirja v Sloveniji v letu 1981 - (82.165 ton). Za prihodnje leto se predvideva intenziviranje šolskih akcij, istočasno pa predvi-deva tudi Rdeči križ v SR Sloveniji akcije zbiranja odpadnega papirja po programu B Takšna dvotirnost ne bo prispevala k povečanju, stroški zbiranja pa bodo nedvomno porasli. Ne glede na to, bo treba sedanji sistem zbiranja izboljšati. V zvezi z napori, kako povečati količine zbranega odpa-dnega papirja, se postavlja tudi vprašanje vlog komunalnega gospodarstva, kar zadeva njegov prispevek. V danih razmerah zelo malo. Največ kar lahko stori je, da kontrolira odpadke, pripeljane na deponijo iz virov po programu B (trgovine, uradi) in če ugotovi večje količine papirja v njih, o tem obvesti zbiralce - odkupovalce in druge zbiralce, da organizirajo pri teh virih separirano odlaganje papirja. Pri tem jim seveda lahko mnogo pomagajo družbenopolitične organizacije ter samoupravni in poslovodni organi. Pomembnejša vloga komunalnega gospodarstva ali organi-zacij združenega dela posebnega družbenega pomena, ki so zadolžene za zbiranje sekundarnih surovin in pridobivajo dohodek na podlagi svobodne menjave dela, bi bila pri zbira-nju sekundarnih surovin smiselna v primeru če bi si postavil za cilj povečanje učinkovitosti sistema zbiranja. Le-ta se na-mreč ne kaže zgolj v večji ali manjši količini zbranih surovin, ampak tudi z evidentiranimi ali neevidentiranimi stroški na utežno enoto zbrane surovine. Teh podatkov pa uradni viri nimajo. Zavedajoč se teh pomanjkljivosti so Komunalno po-djetje Ljubljana, Zveza komunalnih skupnosti Ljubljanskih občin, IS SML, DO DINOS, Združena podjetja strojegradnje in DO Vodovod-Kanalizacija združili sredstva za izdelavo enot-nega projekta o ravnanju s komunalnimi odpadki, v okviru katerega bodo v potdrugem letu podani tudi ovrednoteni predlogi različnih sistemov zbiranja sekundarnih surovin, pri-lagojenih našim razmeram. Ob tem je treba poudariti, da smo dolžni zbirati tiste odpadke, ki služijo kot sekundarne suro-vine, vsi delavci in občani in jih oddajati zbiralcem za to, da bomo zagotavljali čisto in zdravo okoije ter pomagali naši industriji do prepotrebnih surovin. II. Zbiranje premešanih komunalnih odpadkov Uvedba načina odlaganja komunalnih odpadkov v PVC vrečkah je omogočila povečanje delovne storilnosti vsistemu odvoza, povzročila pa je določen odpor pri uporabnikih, saj je bilo potrebno nabaviti vrečke, odpadke pa odlagati v točno določenem času na odjemno mesto. Pomanjkanje discipline ali pa možnoti nekaterih uporabnikov (povzročiteljev odpad-kov), je bila vzrok, da so vse preveč pogosto ostajale vrečke z odpadki na pločnikih tudi po več dni, kar ni prispevalo k higieni in izgledu mesta. Posledice tega dejstva so bile: - uvedba odvoza tudi zven za odvoz določenih terminov ter - spontano nabavljanje 500-900 lit. smetnjakov predvsem s strani hišnih svetov pa tudi drugih uporabnikov; v manjši meri je velike smetnjake nabavila in postavila na kritična odjemna mesta TOZD Javna higiena, ki skrbi za odvoz odpadkov. Uvedba PVC vrečk za odlaganje komunalnfh odpadkov je pripomogla v načelu k manjšim stroškom odvoza, bolj higie-ničnemu odlaganju in prisilila povzročitelje v nakup velikih smetnjakov na njihove stroške. Ob tem je treba omeniti, da odjem odpadkov v velikih smetnjakih lahko omogoči večjo storilnost odjemnega sistema. V tabeli 2 so podatki o spremembah posod za odlaganje komunalnih odpadkov. Kontejnerji 4-7 m služijo deloma od-laganju inertnih industrijskih odpadkov. Stemi podatki razpo-lagamo samo za celotno mesto. Število malih smetnjakov (80 I) se je dvigalo do leta 1978. Po tem letu število strmo upada, kar pripisujemo uvedbi odlaganja komunalnih odpadkov v PVC vrečkah v občinah Ljubljana Center in Moste-Polje in deloma spontanemu nadomeščanju uničenih malih smetnja-kov s 500 - 900 I v območju drugih Ijubljanskih občin. Tako nadomeščanje pa je neizogibno. ker malih smetnjakov ni v •prodaji. Prehod z malih smetnjakov na velike ni organiziran, kar povzroča težave pri dogovorih o nabavteh skupnega smet-njaka za več uporabnikov in napačne ocene o potrebni veliko-sti velikega smetnjaka.Po opažanju na terenu variirc vc'umen spontano nabavljenih velikih smetnjakov računan na enega uporabnika od 9 do 100 I ali na gospodinjstvo od 15 do 250 I, kar ni v sorazmerju s količino odpadkov oziroma frekvenco odvoza. Če bi šel razvoj naprej v tej smeri, bi bilo v Ljubljani v uporabi precev več velikih smetnjakov, kot jih dejansko potre-bujerno Ni potrebno dokazovati nepotrebnosti stroškov za to večje število in posledic pri stroških odvoza. Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena bo v prihodnjem letu pripravila podroben predlog programa pre-hoda s PVC vrečk ali malih smetnjakov na velike smetnjake, ki bo veljal za spremembo načina odjema komunalnih odpadkov po krajevnih skupnosiih Ijubljanskih občin oziroma za odje-mne rajone. V okviru tega programa bodo določena tudi odjemna mesta in volumen velikih smetnjakov, izračunan na podlagi predvidenih količin odpadkov in frekvence odvoza. Urejeno in higienično odlaganje komunalnih odpadkov ter učinkovito zbiranje sekundarnih surovin \z komunalnih od-padkov ne more doseči polnega uspeha, če pri tem ne bomo sodelovali vsi delavci in občani Ljubljane. Komunalci in zbi-ralci sekundarnih surovin ne bodo mogli doseči pričakovanih rezultatov sami. Pri tem bo igralo pomembno vlogo sodelova-nje družbenopolitičnih in humanitarnih organizacij. Ljubljana, oktober 1982 KOMUNALNO PODJETJE UUBLJANA TOZD JAVNA HIGIENA Izvr&ni svet Skupščine občine tjubljana Center je intormacijo obravnaval na svoji 34. seji, dne 27. oktobra 1982, ocenil, da je primerna za namen, za katerega je pripravljena in sprejel sklep, da jo predlaga skupščini v obravnavo in podporo zlasti pripravi enotnega projekta o ravnanju s komunalnimi odpadki in programi prehoda na velike smetnjake v napovedanih rokih. IZVRŠNI SVET Informacija o problematiki preurejanja podstrešij v stanovanjske prostore v občini Ljubljana Center I. UVOD Problematika preurejanja podstrešnih prostorov v stanova-nja v občini Ljubljana Center sicer ni nova, je pa v zadnjem času vse bolj aktualna. Stanovanjska stiska, zmanjševanje finančnih sredstev za družbeno gradnjo stanovanj, predvsem pa pomanjkanje zazidljivih stavbnih zemljišč v občini, nareku-jejo smotrnejše izkoriščanje vseh prostorov, tudi v že obstoje-čth zgradbah. Pri tem gre zlasti za take prostore, ki so ostali v stavbi neizkoriščeni, npr. zaradi starejše gradbene zasnove ali pa so sčasoma postali stanovalcem nepotrebni zaradi spre-menjenega načina življenja (npr. podstrešja, sušilnice, pral-nice, kleti, ipd). Po grobih ocenah je v naši občini cca 42.000 m2 takih površin, ki bi se z večjimi ali manjšimi posegi v samozgradbo lahko preuredile v stanovanja, v manjšem obsegu pa tudi v poslovne prostore in ateljeje. , II. DOSEDANJA PRAKSA Preureditev podstrešij v stanovanja oziroma ateljeje je bila do sedaj izključno v rokah posameznih investitorjev. Zgolj od njihove angažiranosti in iznajdljivosti je bilo odvisno, ali sose prazna podstrešja sploh preurejala. Pogosto so podstrehe, ki so jih praviloma brezplačno (ali za manjšo odškodnino) prido-bili ob predhodnem soglasju samoupravne stanovanjske skupnosti in stanovalcev, kasneje prodajali drugim investitor-jem ter se tako nezakonito okoriščali. Po drugi strani pa je dejstvo, da so posamezniki vlagali ogromna sredstva v preu-reditev podstreh, ki so ostala tudi po preureditvi v družbeni lastnini, investitorji pa so bili oproščeni le plačilastanarineza dobo 20 let. Taka finančna in pravna konstrukcija je bila nedvomno v škodo investitorjev, ki pa so zaradi stanovarijske stiske sprejeli tudi te pogoje. Razen tega se je le redkim posameznikom posrečilo pridobiti soglasja vseh etažnih last-nikov in imetnikov stanovanjske pravice. Pri komiteju za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve občine Ljubljana Center od leta 1966 do vključno junija 1982 na željo posameznikov ali OZD izdanih 171 lokacijskih dovo-Ijenj za preureditev v stanovanja, 21 za preureditev v poslovne prostore in 9 za ateljeje. Od junija 1982 dalje pa ima samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center vloženih cca 70 individualnih pro-šenj za izdajo soglasja k preureditvi podstrešnih prostorov v stanovanja, od katerim imajo prosilci v,15 primerih že pridob-Ijena soglasja stanovalcev hiš, v katerih želijo preurediti pod-streho v stanovanja, ostali pa prosijo za izdajo soglasja na katerikoli hiši, v kateri je mogoče zgraditi stanovanje. Nadalje ima samoupravna stanovanjska skupnost evidentiranih pri-bližno 50 prosilcev, ki formalno niso vložili prošenj za adapta-cijo podstreh oziroma za izdajo soglasja zanj, vendar večkrat sprašujejo po tej možnosti. III. PRAVNA PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA PODSTREH ZA PREUREDITEV V STANOVANJSKE PROSTORE Sekretariat za občo upravo občine Ljubljana Center se je v zadnjem času veliko posvečal proučevanju pravne problema-tike s tega področja in pri tem zlasti ugotovil, da so nekatere zakonske določbe, zlasti v pogledu postopka za prenehanje določenih pravic upravičencev pomanj kljive ozi roma jih sploh ni. V praksi se je zato najčešče pojavljalo vprašanje, kako take prostore od stanovalcev pravno pridobiti ter jih nato oddaji zainteresiranim investitorjem. Pri tem tudi ni razčiščeno vpra-šanje, kdo sploh lahko nastopa kot investitor. Sekretariat za občo upravo je v ta namen sklical sestanek s predstavniki republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, republi-škega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, republi-škega komiteja za zakonodajo, javnega pravobranilstva mesta Ljubljane, samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center in občinskega komiteja za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve Ker na samem sestariku ni prišlo do enot-nega stališča pri razlagi obstoječe zakonodaje ter s tem v zvezi do sporazuma glede postopka pridobivanja podstrešnih prostorov za stanovanjsko gradnjo, je sekretariat za občo upravo zaprosil za uradno tolmačenje določb zakona o pravi-cah na delih stavb, ki predvideva možnost, da etažni lastniki (lastniki oziroma imetniki pravice uporabe) posameznih delov stavbe v družbeni lastnini izgubijo proti primerni odškodnini skupno trajno pravico uporabe na podstrešjih, kletnih in dru-gih prostorih, če se ti preuredijo v stanovanja ali poslovne prostore. V preučevanje te problematike se je istočasno vključilo tudi javno pravobranilstvo SR Slovenije, ki je podobno analiziralo pravno problematiko s tega področja ter tudi nakazalo pravni način reševanja odprtih problemov. Sistematična obdelava obravnavane problematike, ki so jo pripravili prej omenjeni organi nam je bila osnova za pripravo tega gradiva, v katerem v glavnem nakazujemo možnosti za organizirano in enotno akcijo preurejanja skupnih delov stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v stanovanjske prostore, zlasti z vidika reševanja pravnih vprašanj. Za preureditev v stanovanja prihajajo v poštev izključno, tako imenovani »skupni deli« družbenih stavb, na katerih imajo stanovalci hiš skupno trajno pravico uporabe. Ti deli so vedno v družbeni lastnini, ne glede na to, ali so posamezni deli take stavbe v etažni lastnini, ali pa jih zasedajo nosilci stanovanjske pravice. Problematika torej zadeva tako etažne lastnike posameznih delov družbenih stavb, kot nosilce sta-novanjske pravice v taki stavbi, ne glede na obliko lastništva posameznega dela take stavbe. Skupna trajna pravica uporabe na skupnih delih stavbe v družbeni lastnini pa je povsem neodvisna od pravice na po-sebnem delu stavbe, in pod določenimi pogoji celo ugasne. Take pogoje smiselno določata 4. člen etažnega zakona ter 68. člen ZSR, in sicer: ' - skupna trajna pravica uporabe se na skupnih delih stavbe v družbeni lastnini izgubi le, če se ti skupni deli preuredijo v stanovanja ali poslovne prostore (3. odstavek 4. člena etaž-nega zakona); - pogoji bivanja v hiši se zaradi prenehanja skupne trajne pravice uporabe be smejo znatno poslabšati, prav tako preu-reditev ne sme povzročati znatno večjih stroškov vzdrževanja skupnih delov in naprav v hiši (2. odstavek 68. člena ZSR) in - etažni lastnik mora za zgubljeno trajno pravico uporabe prejeti primerno odškodnino. 'Gledesubjekta, ki bi naj naskupnihdelih družbenestavbe v etažni lastnini pridobil pravico neposrednega razpolaganja, so mnenja deljena. Po enem stališču naj bi šla pravica razpo-laganja na prejšnjih skupnih deliti stavbe samoupravni inlere-sni stanovanjski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stanovanj-skih skupnosti), po drugem stališču pa občini. Po prvem stališču delavci, delovni Ijudje, občani in stano-valci uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu (razen v organizacijah združenega dela, delov-nih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugje) tudi v stano-vanjski skupnosti. Tu se namreč delovni Ijudje med drugim dogovrajajo o združevanju sredstev za graditev stanovanj, planirajo njihovo graditev ter uresničujejo druge skupne inte-rese Pomislek zoper tako stališče je v tem, da investitorji, kljub povedanemu, na stanovanjsko skupnost ne prenašajo svojih pravic razpolaganja na stanovanjskih hišah v družbeni last-nini, ki so jih zgradili. Pravičo razpolaganja zadrže sami. Stanovanjska skupnost tudi že po svoji vsebini dela ne more biti imetnik pravice razpolaganja na stavbah v družbeni last-nini. Po drugem stališču gre dejansko za sklad stanovanjskih hiš, ki so prešle v družbeno lastnino na podlagi nacionaliza-cije. Za take stavbe pa je preje veljavni zvezni zakon o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65) določal, da na posameznem delu stavbe, ki je v družbeni etažni lastnini, pridobi pravico razpolaganja občina, če je ta det postal druž-bena lastnina z nacionalizacijo ali zaplembo, v drugih prime-rih pa družbenopolitična skupnost ali delovna organizacija. ki je dala sredstva za zgraditev, nakup ali zamenjavo tega posa-meznega dela (3 člen). Pridobitelj pravice razpolaganja na skupnih delih družbenih stanovanjskih hiš v etažni lastnini. lahko s takimi skupnimi deli tudi pravnoveljavno razpolaga. Lahko jih prenese v sred-stva druge družbenopravne osebe, lahko pa jih proda tako. da se na njih pridobi lastninska pravica Glede prodaje, to je odtujitve prejšnjih skupnih delov \z družbene lastnine zakon o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št 19/76) določa, da družbenopravne osebe smejo, če zakon ne določa drugače, prodati »stavbe in posamezne dele stavb", na katerih je lahko lastninska pravica občanom, društvom in drugim civilnim pravnim osebam, samo rra javni dražbi (8. člen) Za posamazne dele stavb je torej predpisana oblika prodaje, poleg tega pa še celoten postopek. Funkcijo nadzora pravnega prometa s »posameznimi deli" stavb v okviru celotne akcije pridobivanja skupnih delov druž-benih stanovanjskih hiš v etažni lastnini za stanovanjsko preureditev bi opravljali javni pravobranilci v okviru svojih rednih nalog in strokovnega znanja kot nosilec funkcije prav-nega varstva družbene lastnine. Medtem ko v primerih soglasja etažnih lastnikov oziroma imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih v družbenih stavbah pravno pridobivanje »skupnih delov« za preureditev v stanovanjske površine pravno ni problematično (čeprav so bili v praksi doslej številni odkloni) pa v primerih, kadar takega soglasja ni ali je le delno, nastane predvsem vprašanje, s kakšnim pravnim sredstvom je mogoiče pridobiti skupne dele družbenih stavb od elažnih lastnikov oziroma tmetnikov stanovanjske pravice. Do tega vprašanja prihaja zaradi nedo-rečenosti tako etažnega zakona (3. odstavek 4 člena) kot ZSR (68. člen), ki urejata »prisilno« izgubo »skupne trajne pravice uporabe« etažnih lastnikov na skupnih delih stavb ozircma izgubo »pravice do souporabe skupnih prostorov«, ki jo irnajo imetniki stanovanjske pravice Ne prvo ne drugo citirani za-kon ne urejata vprašanja odvzema obravnavane »pravice upo-rabe« njihovim irnetnikom Odvzem pravice uporabe v citiranih zakonih ni urejen kot upravna stvar Novi zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/8?) sicer ugodneje kot dosedanji opredeljuje postopek, ko v 3. odstavku 68. člena določa, da se imetniki stanovanjske pravice In lastniki stanovanj ne morejo upirati preurediwam podstrešnih. kletnih in drugihskupnih prostorov, česeznjimi znatno ne poslabšajo pogoji bivanja v stavbi in da lastnik oziroma imetnik stanovanjske pravice lahko zahteva, da sodi-šče v nepravdnem postopku izda sklep, s katerim ugotovi poslabšanje bivalnih pogojev Prav tako ZSR prinaša novo določilo, da sogiasje hišnega sveta \n dovoljenje stanovanjskega organa ni potrebno v primerih. ko se izvaja prenova stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s sprejetimi programi prenove na podlagi planskih aktov stanovanjske skupnosti (Tako določbo ima tudi 50 člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Uradni list SRS, št. 3/81) Iz dosedanje prakse vemo, da je večina podstrešij takih, za katerih prejjreditev ni podano soglasje hišnega sveta in vseh stanovalcev Zato je še posebej nujno opredeliti postopek ¦»prisilnega« odvzema skupne trajne pravice uporabe. Ta pa je znatno bolj zapleten in dolgotrajnejši, predvsem pa ni v celoti izdelan in tudi ni v celoti predpisan z zakonom. Enotna je le ugotovitev, da pri odvzemu »skupne trajne pravice uporabe« med lastnikom stanovanja. Kot razlastitveni upravičenec bo lahko nastopala le družbe-nopravna oseba, ki pa bo odvisna od družbenega pristopa k preureditvi skupnih delov stavb v stanovanjski fond. Ce bo šlo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, bo kot razlasti-tveni upravičenec nastopala stanovanjska skupnost oziroma nien pooblaščenec, sicer pa občina. Splošni interes za preureditev skupnih delov v stanovanjske prostore bo ugotovljen lahko s prostorskim izvedbenim ak-tom (ki je v smislu 66. člena razlastitvenega zakona začasno ••zazidalni načt«), kadar ta na določenem zemljišču predvi-deva graditev po namenu določenega objekta ali izvedbo drugih del (16. člen razlastitvenega zakona), ali pa ga bo ugotovila skupščina občine na seji z odločbo (1. odstavek 17. člena razlastitvenega zakona), pri čemer bo tudi odločitev skupščine morala biti usklajena s prostorskimi vidiki družbe-nega plana oziroma prostorskega izvedbenega akta. Upoštevajoč predhodne ugotovitve glede razreševanja pravne problematike pridobivanja »skupnih delov« stavb, ki so v družbeni lastnini za preureditev v stanovanjske prostore povzemamo naslednje ugotovitve oziroma predloge: - pridobivanje pravice na tako imenovanih »skupnih delih« stavb, ki so v družbeni lastnini je možno: - na podlagi soglasja irnetnikov teh pravic ali - na podlagi restriktivnih ukrepov, - v primeru soglasja naj to pravico uporabe pridobiva le en subjekt in sicer: - občina ali - stanovanjska skupnost; - v primerih da ni soglasja se bo pravica uporabe na teh delih pridobivala od imetnikov te pravice na podlagi določb veljavnega razlastitvenega zakona. Kot razlastitveni upravičenec bo v primerih družbeno usmerjene gradnje nastopala stanovanjska skupnost ali njen pooblažčenec, sicer pa občina, - pridobitelj pravice uporabe na »skupnih delih« stavbe, ki je v družbeni lastnini, lahko s temi »skupnimi deli« pravno razpolaga tako, da jih lahko tudi proda iz družbene lastnine fizičnim oziroma civilnim pravnim osebam; - promet »skupnih delov« se opravi po določbah velajv-nega zakona o prometu z nepremičninami, ki za primere, da je pridobitelj fizična ali civilna pravna oseba, predvideva ob-vezno javno dražbo; - funkcijo pravnega nadzora nad prometom s »skupnimi deti« stavb, ki so v družbeni lastnini, opravljajo javni pravo-branilci v okviru svojih rednih pristojnosti. IV. STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA OBČINE LJUBUANA CENTER Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je o tej problematiki večkrat razpravljal Pri tem se je zavzel za orga-niziran in kompleksen pristop v vseh treh oblikah pridobiva-nja podstrešij kot skupnih delov stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, to je: - v primerih, ko je soglasje hišnega sveta dano; - v primerih, ko tako soglasje ni potrebno, ker se izvaja prenova v skladu s sprejetimi programi na podlagi planskih aktov stanovanjske skupnosti in - v primeriK, ko bo potrebno izvesti razlastitev. Edino tak način po mnenju izvršnega sveta zagotavlja: - organiziran pristop k pridobivanju in razdeljevanju predvsem podstrešnega fonda; - angažiranje finančnih sredstev zainteresiranih investitor-je« tudi izven družbenega sektorja; - poživitev akcije revitaliziranja starega mestnega jedra, ki spada v večini primerov med zavarovano kulturno dediščino, ki ponekod že vidno propada ter - ohranjanje dragocenega prostora, ki se namenja za urba-nistične namene. Nadalje je izvršni svet predlagal sprejem splošnega akta (sporazum, pravilnik, odlok) občine (ali mesta), ki bi določal zlasti pogoje, pod katerimi se sploh lahko pristopi k preuredi-tvi (prenovi, adaptaciji ali nadgradnji) skupnega dela stano-vanjske hiše v stanovanjske ali poslovne prostore (biroji, ateljeji itd.) in postopek v posameznih navedenih primerih. Za pripravo tega akta je zadolžil pristojne upravne organe in stanovanjsko skupnost Do priprave sistematičnega pridobivanja in preurejanja podstreh se po sklepu izvršnega sveda konkretni primeri preurejanja podstrešij, ki so v teku posredujejo izvršnemu svetu, ki bo, v dogovoru s komitejem za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve in samoupravno stanovanjsko skupnostjo odločal o teh primerih. Izvršni svet je pozval stanovanjsko in komunalno skupnost, da ob spremembah planskih dokumentov postavita preureja-nje podstrešij v prvi plan pri stanovanjski izgradnji v občini. Končno je izvršni svet pozval tudi vse ostale Ijubljanske občine, predvsem pa skupščino mesta Ljubljane, da se reše-vanja navedene problematike podobno lotevajo, predvsem pa da k akciji čimprej aktivno pristopijo. V. AKTIVNOSTI, Kl BODO POTREBNE V SMISLU GORNJIH UGOTOVITEV IN STALIŠČ IZVRŠNEGA SVETA Staninvest, delovna organizacija za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov ter tehnične in računovodske storitve je že koncem leta 1981 posredovala LUZ-u (sedaj ZIL, TOZD urbanizem), seznam 146 stanovanjskih hiš v občini Ljubljana Center, ki so v upravljanju stanovanjske skupnosti in v katerih so podstrešni prostori, ki bi jih bilo moč preurediti v stanova-nja. ZIL, TOZD urbanizem sedaj na podlagi teh in drugih podat-kov pripravlja dokončen pregled števila potencialnih pod-streh, sposobnih za prenovo in preureditev v stanovanjske tn poslovne prostore, pri čemer bodo stanovanjske hiše katego-rizirane giede na stopnjo spomeniško-varstvene zaščite in v zvezi s tem na dopustne in možne posege v objekt, kar trenutno pripravlja Ijubljanski regionalni zavod za varstvo naravne \ posli obstoječih skupnosti za ceste. Delitev bo izvršena po kriterijih in merjlih, ki jih bodo določili uporabniki in izvajalci v Skupnosti za ceste Slovenije. 4. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma, kot nosilci pra-vic in obveznosti na področju gospodarjenja z javnimi ce-stami se z namenom, da se zagotovi nemoten razvoj, zlasti pa vzdrževanje in varstvo magistralnih in regionalnih cest v pred-hodnem obdobju do 31. 12. 1982 sporazumejo, da se celotna višrna sredstev po določilih citiranih odlokov in Zakona o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina in plin-skega olja usmeri in nakaže Republiški skupnosti za vzdrže-vanje in varstvo.rnagistralnih in regionalnih cest. 5. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev. Seznam udeležencev s pod-pisi pooblaščenih predstavnikov je sestavni del tega spora-zuma. 6. člen Ta sporazum stopi v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se za čas od 22. 1. 1981 dalje. OBRAZLOŽITEV Skupščina Republiške skupnosti za ceste Slovenije je na 24. seji, 3. 6. 1982 obravnavala in sprejela finančni načrt Republiške skupnosti za ceste za leto 1982. Ppsledice, ki izhajajo iz nastalega f inančnega stanja prese-gajo pristojnost in odgovomost samo Republiške skupnosti za ceste S tem pismom Skupščina skupnosti seznanja tudi skupščine vseh občin in SR Slovenije ter druge dejavnike odgovome za urejanje nastalega stanja. Po srednjeročnem planu 1981-1985 fai po cenah iz leta 1980 morali prihodki Republiške skupnosti za ceste v letu 1982 znašati 5.531,6 mio din. Po stvarnih cenah v letu 1981 (faktor nasproti leta 1980 je 139,47) in planiranih v letu 1982 (faktor 125,04) bi vsi prihodki morali znašati 9.646,7 mio din. . Sprejeti finančni načrt za leto 1982 predvideva skupni pri-hodek v višini 5.304,3 mio din. V tem se predvidevajo tudi naslednji prihodki: - kreditdomačih bank 480miodin - blagovni krediti izvajalcev del 220 mio din - združevanje15% dela prodajne cene goriva 160miodin - povečanje pristojbin, ki jih plačujejo cestna motorna vozila 45mfodin Skupaj: 905miodin V tem času za navedene prihodke še ni dokončnih odloči-tev. Krediti domačih bank so obljubljeni in pogojeni na redna vračanje zapadlih anuitet, prej najetih kreditov. Blagovni krediti izvajalcev del so obljubljeni, pogojeni pa na kreditno sposobnost posameznih OZD. Za 15% združevanje dela razlike v prodajni ceni goriva je Skupščina RSC ponudila samoupravni sporazum vsem skup-ščinam občin in za povečanje pristojbin na cestna motorna vozila predlaga Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije spre-membo in dopolnitve Odloka o pristojbinah, ki jih plačujejo cestna motorna vozila. Glede na navedeno stanje in na taki predpostavki sprejeti finančni načrt RSC za leto 1982 celotne prihodke usmerjamo za: - odplačiloposojil inkreditov 3.265miodin - redno vzdrževanje cest 1.575 mio din - novogradnje, ki so bile sicer ustavljene 31.3.1982 ' 234miodin - druge prihodke 230miodin V znesku odplačila posojil in kreditov je še obveznost iz leta 1981 500 mio din in za leto 1982 2.765 mio din od česar odpade samo na tečajne razlike tujih kreditov 510 mio din. V odhodkih za redno vzdrževanje cest je tudi obveznost iz leta 1981 znesek 444 mio din in tako ostane za vzdrževanje cest v letu 1982 samo 1.131 mio din. S temi sredstvi je ceste mogoče redno vzdrževati na dosedanjem nivoju do konca meseca avgusta 1982. Pri tem niso upoštevana popravila že nastalih poškodb na cestah. Novogradnje-. Mejni prehod Šentilj, zahodna obvoznica Ljubljana, priključki Koper, Semedela, Ruda in Rožna dolina, predor Karavanke I. faza, Maribor II. etapa, južna obvoznica Ljubljana in avtomobilska cesta Naklo-Ljubljanaso bilez31. 3. 1982 ustavljene v delu, ko je nastopala kot sofinancer Republiška skupnost za ceste Slovenije. Drugi odhodki (230 mio din) so po sprejetem finančnem načrtu znižani na najnižjo možno mero. Iz navedenega povzemamo predvsem: 1. Da od 1. 9. 1982 dalje ni nobenih sredstev za redno vzdrževanje (letno in zimsko) magistralnih, regionalnih in avtomobilskih cest in cestnih objektov. 2. Sploh ni sredstev za popravila že poškodovarvih in poru-šenih vozišč, sanacijo plazov in usadov ter popravila mostov. 3. Ni zagotovljena nabava materialnih sredstev (sol, po-sipni material, rezervni deli strojne opreme) zazimsko vzdrže-vanje. 4. Da znaša vrednost sredstev, ki še niso zagotovljena za redno (letno in zimsko) vzdrževanje cest od 1.9. do 31. 12. 1982 535 mio din. 5. Da ni nobenih sredstev za nujna investicijsko vzdrže-valna dela v višini 834 mio din. 6. Da od 1. 9. 1982 dalje ne bo mogoče izvajati nobenih vzdrževalnih del, kar pomeni bistveno zmanjšanje prevoznosti cest, občasne zapore cestnega prometa, veliki prometni za^ stoji (še posebej pozimi) domačih in mednarodnih cestnih prevozov blaga ip oseb, uničevanje cest in cestnih objektov (posledice so zlasti dolgoročne), nepopravljive motnje v go-spodarstvu, v šolah, vzgojno varstvenih ustanovah, turizmu, deviznem prihodku in kar je najpomembnejše, ni mogoče zagotoviti varnosti v cestnem prometu. 7. V kolikor bi hoteli preprečiti posledice naštete v točki 6. in obdržati vzdrževanje cest na dosedanji ravni, bi morali zagotoviti po tekočih cenah v ta namen 2.500 mio din (po finančnem načrtu je predvideno 1.131 mio din, trenutno zago-tovljeno pa le 226 mio din.) V kolikor s finančnim načrtom predvideni dohodek v višini 905 mio din ne bo realiziran, je po stanju 1. 6. 1982 za redno vzdrževanje cest porabljeno 350 mio din več kot znašajo predvidena sredstva v ta namen brez omenjenih virov. Prak-tično to pomeni takojšnjo (ne šele 1. 9. 1982) ustavitev vseh vzdrževalnih del. Prenašanje obveznosti zapadlih v letu 1982 v leto 1983 in naslednja leta srednjeročnega obdobja, glede na veljavne predpise, ki urejajo vire in prihodke, ne pride v poštev, ker sredstva tudi v naslednjih letih po oceni ne bodo višja in bi to pomenilo že slabše stanje kot je v tem letu. Zakon o cestah (Uradni list SRS štev. 38/81) v 146. členu določa, da glede upravljanja, vzdrževanja, financiranja in var-stva cest do 31.12.1982 velja še Zakon o javnih cestah iz leta 1971 (Uradni list SRS, štev. 51/71) zato na podlagi določb zlasti 27. člena tega zakona Skupščina Republiške skupnosti za ceste Slovenije predlaga: 1. Skupščini Socialistične republike Slovenije, da obrav-nava v tem pismu navedeno problematiko na področju grad- nje in vzdrževanja magistralnih, regionalnih in avtonrcobilskih cest, sprejme potrebna stališča in ukrepe za sanacijo stanja v cestnem gospodarstvu in odklonitev posledic tudi v širših družbeno-ekonomskih razmerah republike in Jugoslavije. > 2. Skupščinam občin na območju SR Slovenije, da nave-deno problematiko obravnavajo in sprejmejo potrebna stali-šča, ter da pristopijo k samoupravnemu sporazumu o usmeri-tvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja. 3. Skupščini Socialistične republike Slovenije, da v skladu z določbami zlasti 309. in 315. člena Poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS štev. 38/81) in Skupščinam občin v skladu s svojimi Statuti problematiko obravnavajo, sprejmejo stališča in ukrepe po hitrem po-stopku. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Izvršni svet skupščine občine Ljubtjana Center je na seji dne 27.10 1982 razpravljal o problematiki na področju grad-nje in vzdrževanja magistralnih, regionalnih in avtomobil-skih cest in o predlogu samoupravnega sporazuma o usme-ritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja ter ocenil, da je treba v sedanjih gospodarskih razmerah zagotoviti predvsem dosedanjo raven rednega vzdrževanja obravna-vanih prometnic, kar je namen samoupravnega sporazuma. Izvršne svet zato predlaga, da skupščina občine predlog samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja obravnava In sprejme. Ljubljana, oktober 1982 IZVRŠNISVET Odlok o tem za katere posege v prostor ter začasne in pomožne objekte je potrebno lokacijsko dovoljenje ali lokacijska priglasitev Na podlagi 1. odstavka 18. člena, 2. in 3. odstavka 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. I. SRS, št. 16/67) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 3/78) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne.........in na seji zbora krajev- nih skupnosti dne......, sprejela ODLOK O TEM, ZA KATERE POSEGE V PROSTOR TER ZAČASNE IN POMOŽNE OBJEKTE JE POTREBNO LOKACIJSKO DOVOUENJE ALI LOKACIJSKA PRIGLASITEV 1. člen V območju občine Ljubljana Center, ki se v celoti ureja z urbanističnim načrtom in z zazidalnimi načrti, je potrebno lokacijsko dovoljenje ne samo za graditev objekta. temveč tudi za druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora. Za posege, ki vplivajo na spremembo prostora, se šteje: - nasipavanje zemljišča na višino, ki presega raven sosed-njih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav; - zasaditev ali krčenje javnih parkov, drevoredov in po-dobno; - odstranitev obstoječih objektov in naprav; - odlaganje odpadnega materiala ter odlaganje strupenih in škodljivih snovi; - graditev garaže za osebna vozila pri družinski stanovanj-ski hiši 2. člen Začasni in drugj objekti ter posegi v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se lahko gradijo ali opravljajo v skladu z veljavnimi urbanističnimi dokumenti in temile po-goji: - stojnice, oglasni objekti, nadstreški podhodovinpostaja-lišč, telefoni na obstoječih objektih, cvetlična korita, koši za odpadke in odjemna mesta za komunalne odpadke ter po-dobna oprema zunanjega mestnega prostora, če so glede na njihovo funkcijo in obliko v obravnavanem prostoru primerni; - objekti ter posegi v prostor in na obstoječih objektih v prehodnem obdobju do uresničevanja veljavnega prostor-skega izvedbenega akta, če jih je mogoče utemeljiti z gospo-darskega, funkcionalnega in oblikovnega vidika; - objekti na gradbiščih za potrebe graditve; - oznake na zgradbah in na drugih javnih površinah, če so primerne oblike ter funkcionalno in oblikovno utemeljene glede na objekt in zunanji prostor, kjer so predlagane; - obnavljanje in vzdrževanje objektov in prostora v okviru obstoječega namena, velikosti in zunanjosti; - obnova in preureditev izložb ter spreminjanje velikosti okenskih in vratnih odprtin, ki ne vpliva na zasnovo fasade; - obnova obstoječih objektov in naprav kolektivne komu-nalne rabe: pločnikov in stopnišč; cesiišč trgov in parkov; odvodnjavanja ter ograj v okviru obstoječega namena, veliko-sti in zunanjosti; - zamenjava dotrajanih komunalnih in drugih vodov in naprav z novimi na istih mestih in enake moči. 3. člen Pomožni objektt so: shrambe za vrtno orodje, vrtne ute, drvarnice, kurniki, zajčniki, čebelnjaki in kozolci. Brez lokacijskega dovoljenja se lahko gradijo v prejšnjem odstavku nav^deni pomožni objekti le, čejenjihovagraditevv skladu z veljavnimi urbanističnimi dokumenti in temi pogoji: - tlorisna površina shramb za vrtno orodje, drvarnic, vrtnih ut, kurnikov, zajčnikov in čebeljnjakov ne sme presegati 6 m2, njihova funkcionalna višina 3 m, oblikovani in postavljeni pa morajo biti primerno in na primernem mestu glede na njihov namen; - kozolci in drugi leseni objekti za hrambo sena in stelje, če je investitor kmetijski proizvajalec. 4. člen Nameravano graditev posameznega objekta ali nameravani poseg v proslor naveden v 2. in 3. členu tega odloka mora investitor priglasiti za urbanizem pristojnemu upravnemu or-ganu občine Ljubljana Center. Priglasitev nameravane graditve vsebuje: - opis objekta ali posega z navedbo objekta ali zemljišča ter njegov grafični prikaz z izmerami; - situacijo objekta ali posega na primerni kartografski ali grafični podlagi; - dokazila, kot je v odloku za posamezni objekt določeno; - soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine; - dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem in objektom ali soglasje imetnika pravice razpolaganjaz zemljiščem in objek-tom; Soglasje hišnega sveta in stanovanjske skupnosti, če je nameravani poseg na stanovanjski objekt. Pristojni upravni organ lahko v zvezi z nameravano gradi-tvijo ali posegom zahteva tudi druga soglasja in strokovna mnenja pristojnih upravnih organov in strokovnih organizacij 5. člen Če pristojni organ iz priglasitve in priložene dokumentacije ugotovi, da za graditev ali poseg lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadostuje priglasitev, izda investitorju o tem potr-dilo; če pa ugotovi, da je za nameravano graditev potrebno lokacijsko dovoljenje z odločbo zavrne izdajo potrdila. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbani-stična inšpekcija pri Mestni upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE Predsednik skupščine: UUBUANA CENTER Albin VENGUST Številka: datutn: OBRAZLOŽITEV Veljavni odlok o tem, za katere posege v prostor in po-možne objekte je potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma lokacijska priglasitev (Ur. list SRS štev. 35/70), je sprejela skupščina mesta Ljubljane dne 21/10-1982 v skladu s tedaj veljavnim statutom mesta Ljubljane. Po statutu občine Ljub-Ijana Center iz leta 1978 pa so splošni akti na področju urbanizma v pristojnosti občinske skupščine. Zakonska podlaga za sprejem obravnavanega odloka je v 18. členu zakona o urbanističnem planiranju, ki določa, da občinska skupščina lahko za posamezno območje ali pa za celotno območje občine, ki se ureja z urbanističnimi ali zazi-dalnimi načrti predpiše, da je potrebno lokacijsko dovoljenje ne samo za graditev objektov, temveč tudi za druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora. Določbi 2- in 3. odstavka 19. člena istega zakona pa omogočata občinski skupščini, da predpiše kateri objekti se štejejo za pomožne objekte in da je investitor dolžan priglasiti pristojnemu občinskemu organu nameravana deta in graditev začasnih in pomožnih objektov. Omenjenim določbam zakona o urbanističnem planiranju so prilagojene tudi sestava in določbe predloženega odloka Predlagatelj odloka je pri sestavi osnutka sodeloval z ZIL TOZD Urbanizem, Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, inšpekcijskimi službami, Samoupravno stanovanj-sko skupnostjo, SKIS, ter nekaterimi krajevnimi skupnostmi in komunalnimi delovnimi organizacijami. Po razpravi na 11. seji komiteja za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve dne 25. oktobra 1982 je obravnaval prer ženi osnutek tudi izvršni svet skupščine občine Ljublj. Center na svoji 34. seji dne 27. oktobra 1982. Ugotovil je, da jfc predloženi osnutek predpisa vmesten in potreben zlasti za-radi odlaganja novega zakona na področju urejanja prostora, zato ga v razpravi dopolnjenega predlaga skupščini v obrav-navo in sprejem. Ljubljana, oktobra 1982 IZVRŠNISVET OSNUTEK Odlok o spremembah odloka o priznanjih občine Ljubljana Center Na podlagi 172. čiena statuta občine Ljubljana Center(Ur. I. SRS št. 2/78 in 33/81) je skupščina občine Ljubljana Center na — seji zbora združenega dela dne____na___ seji zbora krajevnih skupnosti dne ____ in na ____ seji družbenopolitičnega zbora dne____sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE UUBUANA CENTER 1. člen V odloku o priznanjih občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 12/79) se spremeni 14. člen tako, da se glasi: »V posameznem letu se praviloma podeli največ pet na-grad. Nagrada obsega: 1. umetniški kipec »Puntarji«, delo akademskega kiparja Sto-jana Batiča z diplomo, 2. denarno nagrado Denarna nagrada se ne porieli organizacijam združenega dela. ¦ Višino denarne nagrade določi z razpisom žirija za na- grade.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Številka: 134-1/79 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Oatum: Albin Vengust OBRAZLOZITEV Odlok o priznanjih občine Ljubljana Center, ki ga je občin-ska skupščina sprejela marca 1979 v 14. členu določa, da nagrada občine za vsakega nagrajenca obsega umetniški kipec Puntarji - delo akademskega kiparja Stojana Batiča, za posameznike oziroma občane pa tudi denarno nagrado, ka-tere višino določi žirija za nagrade vsako leto z razpisom. Med nagrajenci občine so bile v zadnjih letih tudi družbene organizacije in društva ter druge organizirane skupine delov-nih Ijudi oziroma občanov, katerim pa po veljavni ureditvi ni mogoče podeliti denarne nagrade. Ker imajo družbene organizacije in društva običajno slabo materialno podlago za opravljanje svoje dejavnosti, bi de-narna nagrada, pa čeprav skromna, tudi v materialnem smislu stimulirala njihova prizadevanja pri opravljanju pomemebnih družbenih nalog. Po predlagani spremembi odloka bi denarno nagrado ob-čine prejeli vsi nagrajenci razen organizacij združenega dela. Žirija za nagrade občine Ljubljana Center predlaga zborom občinske skupščine. da predloženi odlok o spremembah od-loka o priznanjih občine Ljubljana Center obravnavajo in sprejmejo. Ljubljana, oktober 1982 Žirija za nagrade občfne Ljubl|ana Center Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je na seji 27. 10. 1982 obravnaval predloženi osnutek odloka o spremem- bah odloka o priznanjih občine Ljubljana Center in na podlagi 232. člena statuta občine Ljubljana Center sprejel naslednje mnenje: 1. Izvršni svet ugotavlja, da so predlagane spremembe od-loka potrebne in primerne. 2. Izvršni svet je mnenja, da bi moral odlok določiti tudi najvišjo možno_ višino denarne nagrade. Izvršni svet zato predlaga, da se'14. člen odloka o priznanjih občine Ljubljana Center dopolni z novim četrtim odstavkom, ki se glasi: »Višina denarne nagrade ne sme presegati dvakratnega zneska povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.« LJubljana, 27.10.1982 IZVRŠNISVET PREDLOG Sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč Na osnovi sklepa 13. seje Odbora podpisnikov družbe-nega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Slovenijj, z dne 17. 9. 1982, predlagamo podpisnikom druž-benega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvf solidarnosti, da sprejmejo naslednji Sklep V skladu z 2., 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Uradni listSRS, št. 29/75), v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidar-nosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75), se občini Idrija za delno pokritje škode, ki je nastala zaradi neurja in poplav v dneh 12. in 13. junija 1982 in občinam: Brežice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah za delno kritje škode, ki je nastala po neurju in toči dne 29. junija 1982 in znaša skupaj 764.554.457,00 din, odobri uporaba sredstev solidarnosti v skupnem znesku 83.477.340,00 din in sicer 1. DovolTse uporaba sredstev solidarnosti, ki sezdružujejo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije v višini 83.477.340,00 din, kar predstavlja 8,6% vseh planiranih sred-stev solidarnosti v letu 1982. 2. Sredstva solidarnosti se uporabijo v navedenih občinah v naslednjih zneskih: Občinaldrija 27.117.090,00 Občina Brežice 24.955.360,00 Občina Šentjur pri Celju 11.228.480,00 Obči na Šmarje pri Jelšah 20.176.410,00 3. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v zgoraj nave-denih občinah za naslednje namene: Občina ldrl)a - Za obnovo kulturne dvorane, kesona kotlarne Športno rekreacijskega cen-tra, gostilne Kanon, skladišča Iskra -TOZD Montaža, proizvodnih prostorov Avtoprevoz - TOZD Promet Idrija 11.877.820,00 - Za obnovo in popravilo lokalnih cest, gozdnih cest in vlak s pripadajočimi odpornimi zidovi in propusti 11.060.350,00 - Za obnovo irt popravilo kanalizacijske- ga in vodovodnega omrežja v Idriji 567.920,00 - Za obnovo treh (3) stanovanjskih hiš v Brusovčah 1.360.000,00 - Za napravo mostu preko Idrijce 565.000,00 - Za sanacijo zemeljskega plazu pod ce- sto IX. Korpusa in Bazoviško ulico 186.000,00 - Za zavarovanje Kanomeljskih klavž 1.500.000,00 Skupaj: , 27.117.090,00 Občlna Brežice - Za odpravo posledic škode v kmetij- stvu 22.696.000,00 - Za popravilo lokalnih cest in sanacije zemeljskih plazov 2.259.360,00 Občina "Šentjur pri Celju - Za odpravo posledic škode v kmetij- Stvu 7.233.000,00 - Za popravilo lokalnih cest in sanacije zemeljskih plazov 3.995.480,00 Skupaj: 11.228.480,00 Občina Šmarje pri Jelšah - Za odpravo posledic škode v kmetij- stvu 16.721.000,00 - Za popravilo lokalnih cest in sanacijo zemeljskih plazov . 3.582.030,00 - Skupaj: 20.176.410,00 4. Sredstva solidarnosti se lahko koristijo le za namene, ki 80 navedeni v sklepu pod točko 3 in v obrazložitvi sklepa. 5. V skladu z 9. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SB Sloveniji, morajo skupščine navedenih občin poročatj o poteku odpravljanja posledic naravnih nesreč in o porabi sredstev. Nadzor nad porabo sredtev solidarnosti SR Slovenije izvajajo, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiški komite za promet in zveze in Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. OBRAZLOŽITEV: Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je na svoji 13. seji dne 17. 9. 1982 sprejel sklep, da predlaga podpisnikom družbe-nega dogovora, da se za delno odpravo posledic, ki so nastale v občini Idrija vsled neurja s poplavami in v občinah Brežice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah vsled neurja s točo, uporabijo sredstva solidarnosti v znesku 83.477.340 din. Škoda na območju prizadetih občin znaša 764.554.457 din. Prizadete občine škode niso dosledno ocenile po Navodilu o enotni metodologiji za ocenitev škode od elementarnih ne-sreč (Uradni list SFRJ, št. 17/79), zato so bile le-te korigirane na osnovi preverb, ki so jih izvršile ustrezne službe pristojnih republiških upravnih organov. Korigirane škode v posameznih občinah in njih odnos do družbenega proizvoda je razviden iz razpredelnice: občina škoda DP1981 % Idrija 225.975.760 2.773.295.000 8,2 Brežice 233.693.615 2.789.751.000 8,4 Šentjur pri Celju 110.700.542 1.669.088.000 6,6 Šmarje pri Jelšah 194.184.630 2.425.817.000 8,0 Podatke o družbenem proizvodu za 1981 nam je naosnovi predhodnih izračunov Zavoda SR Slovenije za statistiko po-sredoval Republiški sekretariat za finančne štev. 24/82 (BD dne 24. 9,1982). Iz gornje razpredelnice izhaja, da škoda v navedenih obči-nah presega 3% družbenega proizvoda v letu 1981 in se zato lahko skiadno s 3. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za delno od-pravo posledic naravne nesreče neurja, poplave in toče upo-rabijo sredstva solidarnosti SR Slovenije. , V noči med 12. in 13. junijem 1982 je obomočje občine Idrija prizadelo hudo neurje s poplavami. Voda, ki je prestopila bregove vodotokov je preplavila nižje ležečedelez^mljišč, ter na svoji poti uničevala objekte, komunalne naprave, opremo in. nedenarna obratna sredstva. Vodna gladina je ponekod segala tudi 1.70 m nad koto pragov objektov, zato je škoda-.povzročena tako v družbenem kakor privatnem sektorju, ogromna. Občinske komisije so na osnovi predpisane meto-dologije ocenile škodo na znesek 238.287.000 din. Od tega znaša škoda v družbenem sektorju 94,1%. Predstavniki ustreznih stužb pristojnih republiških organov, Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiškega komiteja za promet in zveze, Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, so pregledali izpolnjene obrazce za prijavo škode in si tudi na licu mesta ogledali nastalo škodo. Iz njihovih ugotovitev sledi, da je povzročena škoda na: gradbenih objektih 96.634.980 din cestah, mostovih invlakih '66.046.737^111 komunalnih napravah 16.815.973 din stanovanjskihobjektih 11.101.713 din opremi in nedenarnih obratnih sredstvih 35.376.357 din skupaj: 225.975.760 din Korigirani znesek se minimalno razlikuje od občinske ocene škode. OZD, DPS, DPO, delovni Ijudje in občani so v času naravne nesreče in po njej pokazali visoko stopnjo organizlranosti tn solidarnosti, vendar z lastnimi napori ne bodo mogli sanirati stanja po tej v/eliki naravni nesreči. Zavarovalnica je oškodovancem izredno hitro priskočilana pomoč in jim izpiačala škodo v višini 1.929.924 din. Pri tem pa je potrebno pcudariti, da mora biti ta natavna nesreča opozo-rilo vsem, ki so izpostavljeni potencialni nevarnosti poplav, da se zavarujejo do višine škode. ki jo lahko pričakujejo v takih primerih. Upoštevanje gornje navedbe in usklajene predloge pristoj-nih republiških upravnih organov, naj se sredstva solidarnosti namenijo za delno kritje stroškov: - obnove kulturne dvorane: sanacijo temeljev, popravilo poškodovane kanalizacije, sten, tlakov, elektro in strojnih instalacij, ter obnovo kotlarne in vgrajenih mizarskih izdelkov. - obnove kesona, cistern in energetskih vodov kotlarne Športno rekreacijskega centra in osnovnešole »J. Mihevca«: rušenje krovne plošče kesona, obnova sten in tlaka, hidroizo-lacija, remont črpalk in gradnja nove krovne plošče kesona. - obnova kletnih prostorov Gostilne »Kanon«: sanacija te-meljev, obnova sten, tlaka, hidroizolacija, elektro in strojnih inštalacij, obnova kotlarne, ter popraviia kanalizacije - me-teorne in feklane, obnova vgrajenih mizarskih izdelkov. - obnova skladišča ISKRA TOZD Montaža v Brusovšah: sanacija temeljev, popravilo meteorne kanalizacije, obnova sten in tiaka, ter popravilo elektro instalacije in vgrajenih mizarskih izdelkov. - obnova proizvodnih prostorov Avtoprevoz - TOZD Pro-met Idrija: obnova tlakov, ter popravilo sten, elektro instala-cije in vgrajenih mizarskih izdelkov. - obnova in popravilo lokalnih cest, gozdnih cest in vlak s pripadajočimi opornimi zidovi in propusti. - obnova in popravilo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v mestu Idriji. - obnova 3 (treh) stanovanjskih hiš v Brusovšah: sanacija temeljev, obnova zidov, tlakov, hidroizolacije, ter popravilo kanalizacije, elektroinstalacije in vgrajenih mizarskih izdel-kov. - obnova visečega mostu preko Idrijce (razpon 30 m) za povezavo desnega brega z področjem »Mejc«. - Sanacijo zemeljskega plazu pod Cesto IX. korpusa, ki ogroža stari rudniški vodni rov, 1 (en) stanovanjski objekt in dostopno cesto. - sanacijo zemeljskega plazu v Bazoviški ulici, ki ogroža 2 (dva) stanovanjska objekta in predstavlja potepcialno nevar-nost nadaljnjega plazenja. - sanacijo - zavarovanje kanomeljskih klavž - kulturnega spomenika 1. ktg., zgrajenega v 16. stoletju. Klavže so rabile za zajezitev voda, s katero so sprovejali v dolino potreben les za rudnik. So izjemen hidrotehniški objekt, ki ga namerava Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščlne predlagati za spomenik republiškega-nacionalnega pomena. Dne 29. 6. 1982 je velik del Slovenije zajelo izredno slabo vreme in neurje s točo, ki je prizadelo področje več občin, od katerih pa so bile najbolj prizadete občine Brežice, Šentjur pri Celjg in Šmarje pri Jelšah. V občini Brežice je neurje s točo zajelo KS Bizeljsko, Pišece in Sromlje ter poškodovalo ali uničilo pridelke na površini 2540 ha ali 16,6% vseh kmetijskih površin v občini. Pri tem je bilo prizadeto 800 ha vinogradov, od tega 230 ha 100%, 300 ha njiv, 600 ha travnikov, 80 ha poškodovanih in 53 ha uniče-nih sadovnjakov. Poleg škod v kmetijski proizvodnji pa je naravna nesreča imela za posledico odplavljanje zgornjega ustroja lokalnih cest in zabletenja kanalizacijskih jarkov v dolžini 200 km. Poškodovani so bili tudi stanovanjski objekti, kjer je toča predvsem poškodovala kritino, zasteklitev, fasade in vgrajene mizarske izdelke. Občinske komisije so škodo ocenile na znesek 280.465.568 din. V občini Šentjur pri Celju je neurje s točo prizadelo povr-šino 4.745 ha najbolj kmetijsko intenzivnega dela občine. To predstavlja 32,3% vseh kmetijskih površin v občini. Pri tem je bilo prizadetih 2300 ha njih posejanih predvsem zžitaricami, 100 ha vinogradov, 86 ha sadovnjakov in velike travniške površine. Močni nalivi, ki so spremljali neurje so poškodovali 226 km lokalnih cest in sprožili mnoge zemeljske plazove, med katerimi je največji v Vočji jami na cesti Gorica-Loka. Zalitih je bilo tudi več kletnih etaž objektov v centru Šentjurja. Toča pa je na stanovanjskih objektivh predvsem poškodovala kritino, zasteklitve, fasado in vgrajene mizarske izdelke. Ob-činske komisije so škodo ocenile na znesek 122.258.243 din V občini Šmarje pri Jelšah je neurje zajelo celotno območje občine (24 KS), toča pa jugozahodni del občine (14 KS), tako da je bilo prizadeto področje 3984 ha ali 16% vseh kmetijskih površin v občini. Najbolj prizadete so bile kulture: koruza 1203 ha, sadovnjaki 912 ha, vinogradi 635 ha, pšenica 439 ha, povrtnine 406 ha in velike travniške površine. Močni nalivi so poškodovali 512 km lokalnih cest, zablateni pa so tudi objekti in naprave vodovodov. Stanovanjski objekti so utrpeli po-škodbe predvsem na kritini, zasteklitvi, fasadah in vgrajenih mizarskih izdelkih. Občinske komisije so škodo ocenile na znesek 163.920.130 din. Strokovne službe pristojnih republiških upravnih organov so preverile ocene občinskih komisij v občinah Brežice, Šent-jur pri Celju in Šmarje pri Jelšah ter ugotovjle pomanjkljivosti, ki izhajajo predvsem iz nezadostnega poznavanja metodolo-gije za oceno škode v kmetijski proizvodnji. Nastale razlike v oceni škode v kmetijski proizvodnji nastajajo pri vrednotenju 5-letnih povprečnih pridelkov poškodovanih poljščin in nasa-dov in izpadu pridelka v naslednjih letih v trajnih nasadih, katerih stopnja poškodovanosti je večja kakor 50%. Od tod sledi: Občina Brežice - škoda v kmetijstvu po oceni občinskih komisij 253.016.000 din. Izpad proizvodnje: 1612 ton grozdja, 204 ton jabolk, 1067 ton žita in 253 ton krmilnih rastlin. Usklajena ocena škode v kmetijstvu 206.324.000 din. Občina Šentjur pri Celju - škoda v kmetijstvu po oceni občinskih komisij 77.431.000 din. Izpad proizvodnje: 234 ton vrtnin, 1005 ton jabolk, 2298 ton sena, 1525 ton silažne ko-ruze, 11 ton lešnikov 113 ton grozdja, 62 ton ribeza, 223 ton pšenice, 1086 ton koruze, 1167 ton krompirja in 12 ton inten-zivnih vrtnin. Usklajena ocena škode v kmetijstvu 65,757.000 din. Občina Šmarfe pri Jelšah - škoda v kmetijstvu po oceni občinskih komisij 121.740.000 din. Izpad proizvodnje; 1271 ton jabolk, 501 ton sena, 220 ton ribeza, 26 ton hmelja, 1094 ton grozdja, 762 ton pšenice, 3440 ton koruze in 1155 ton vrtnin. Usklajena ocena škode v kmetijstvu 152.006.000 din. Škoda na lokalnih cestah je nastala predvsem na odnašanju zgornjega gramoznega sloja in zablatenja odtočnih jarkov in propustov, ter plazenja zemljišča. Stanovanjski objekti so utrpeli manjše škode na kritinah, zasteklitvi, fasadah in vgrajenjh mizarskih izdelkih. Slednji so v družbeni lastnini zavarovani, medtem ko je v zasebni lasti zavarovanja znatno manj. Zavarovanju bi v teh treh občinah, ki jih naravne nesreče prizadevajo zelo pogosto, sploh morali posvetiti več pozorno-sti. RK KGP je skupno s pristojnimi občinskimi upravnimi organi pripravil kratkoročni in dolgoročni program sanacije škod v kmetijstvu, ki je osnova za koriščenje sredstev solidarnosti SR Slovenije. Za odpravo posledic škod je potrebno angažirati vse razpo-ložljive vire sredstev - zavarovalnice, samoupravne interesne skupnosti, poslovne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in gospodarstvo na prizadetem območju. Na osnovi usklajenih predlogov pristojnih republiških komi-tejev in obšime razprave je odbor podpisnikov pripravil pred-log za delno pokrivanje škode v občinah Idrija, Brežice, Sent-jur pri Celju in Šmarje pri Jelšah s sredstvi solidarnosti, kakor je razvidno iz sklepa. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, predlaga podpisni-kom predlog sklepa v sklepanje in potrditev. Ijubljana, oktober 1982 ODBOR PODPISNIKOV DRUŽ- BENEGA DOGOVORA O NAČI-NU UPORABE IN UPHAVLJA-NJA S SREDSTVI SOLIDAR-NOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NE-SREČ V SR SLOVENMI Izvrini svet skupščine občine Ljubljana Center |e predlog sklepa obravnaval na seji, dne 27. 10. 1982 In predlaga skupičini, da ga sprefme. Ljubljana, oktober 1982 , IZVRŠNISVET Volitve in imenovanja Na podlagi 172. člena statuta občine LjuMjana Center(Ur. I. SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno- sti in družbenopolitičnega zbora, dne_____ sprejela SKLEP o imenovanju namestnika funkcionarja upravnega organa občine Ljubljana Center. 1. Za namestnika predsednika komiteja za družbeno plani-ranje in gospodarstvo se imenuje MARJANA LEILER 2. Za namestnika predsednika komiteja za urbanizem, ko-munalo ir> gradbene zadeve se imenuje BOŽO ARHAR ŠtevHka: SKUP&ČINA OBČINE PREDSEONIK SKUPŠČINE Datum: UUBUANA CEMTER Albin VENGUST OBRAZLOŽITEV: Na zasedanju zborov skupščine v mesecu septembru tega leta sta bila razrešena namestmk predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo in namestnik predse-dnika komiteja za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve občine Ljubljana Center. Da bi delo v omenjenih komitejih lahko nemoteno potekalo, predlagam zborom občinske skupščine, da imenujejo za na-mestnika predsednikaKomiteja zadružbeno planiranje in go-spodarstvo tov. MARJANO LEILER, roj. 8 8. 1939, ekonomist. vodja odseka za gospodarske zadeve v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Ljubljana Center. Vso de-lovno dobo 19 let je zaposlena v tem komiteju, 5 let kot vodja tega odseka. V družbenopolitičnem življenju v upravnem organu je bila zelo aktivna v več komisijah in drugih delovnih telesih, še posebej kot predsednik DS UO. Stanuje v Ljubljani, Reboljeva 6. Za namestnika predsednika Komifeja za urbanizem, komu-nalo in gradbene zadeve pa predlagam BOŽA ARHARJA, roj. 25. 7. 1932, gradbeni inženir, sedaj vodja operativne skupine v Investicijskem zavodu za izgradnjo Trga revolucije Ljubljana. Od ustanovitve do sedaj je bil predsednik IO komunalne skupnosti občine Ljubljana Center, član ZK, stanuje v Ljub-Ijani, Zgomji Kašelj št. 7. O predlaganih kandidatih sta na svojih sejah razpravljala Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center in Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Cefiter in se s predlogoma strinjala. PREDSEDNIK IS Milan SLEMNIK Informativna stran Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Center je na 2. seji dne 27/5-1982 hkrati s sprejemom odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije Poslovne skupnosti za mehanizacijo kmetijstva Ljubljana, Levstikova 22 sprejel tudi naslednji SKLEP: Zbor zahteva, da gospodarska zbornica Slovenije informira zbor o akcijah, ki jih predvideva za realizacijo nalog, ki jih opravljala Poslovna skupnost za mehanizacijo kmetij-stva Ljubljana, v prizadevanju za čim večjo proizvodnjo hrane. Splošno združenje kovinske industrije Slovenije ham je posredovalo naslednjo informacijo: Na iniciativo nekaterih OZDjevletu 1981 prišlo do razgovo-rov in odločanja o medsebojnem poezovanju vseh proizvajal-cev kmetijske mehanizacije v Sloveniji. Nastala je Poslovna skupnost za mehanizacijo kmetijstva, ki je združevala 16 čla-nic, pretežno TOZD posameznih delovnih organizacij, od ka-terih pa se je le manjši del ukvarjal s proizvodnjo kmetijske mehanižacije, Po razgovorih, ki so bi|i na Gospodarski zbornici Slovenije in tudi na Splošnem združenju kmetijstva, živilske industrije in prehrambene industrije ter Splošnem združanju kcvinske industrije Slovenije, je bila izražena želja s strani PS za meha-nizacijo kmetijstva po vključitvi tudi drugih OZD (SOZD Agros, Gorenje, IMP) v to Poslovno skupnost. Z ozirom na to, da so zgoraj naštete OZD še imele nekatere oblike skupnosti, ni prišlo do medsebojnega povezovanja, saj je bila po mnenju SOZD predlagana oblika združevanja v Poslovno skupnost za mehanizacijo kmetijstvaza posamezno SOZD nesprejemljiva, ker bi to pomenilo podvajanje funkcij in opravljanje nalog na' dveh ravneh (Poslovni skupnosti in SOZD). Ugotovljeno je bilo, da je najustreznejša oblika nadaljnjega sodelovanja preko organa pri Splošnem zdmženju kovinske industrije Slovenije. Predložena je bila Komisija za kmetijsko mehanizacijo v okviru Odbora za strojegradnjo, ki naj bi pripravila vse potrebno za povezovanje vseh proizvajalcev kmetijske mehanizacije, ne glede na njihovo povezanost v posameznih asociacijah. Komisija si je zastavila naloge na področju pospeševanja samoupravnega sporazumevanja in sicer na naslednjih po-dročjih: - delitev proizvodnih programov, - razvojne dejavnosti ih - izpolnjevanje obveznosti, sprejetih v Družbenem dogo-voru o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985. Komisija je na svojih sejah obravnavala celotno problema-tiko medsebojnega povezovanja ter pripravila usklajen osnu-tek SaS o povezovanju v Skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje proizvodnje kmetijskih strojev in opreme ter ga 10. 6. 1982 posredovala v javno razpravo vsem potencialnim članicam. Upoštevajoč pripombe k SaS, ki so se izoblikovale v javni razpravi v OZD in pripombe Službe za samoupravljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, je Komisija za kmetijsko me-hanizacijo pripravila predlog SaS o-povezovanju v Skupnost za plansko in poslovno sodelovanje proizvajalcev kmetijskih strojev in opreme. Pristop in podpis SaS načrtuje Komisija v mesecu novem-bru. Za boljšo informiranost navajamo6. člen iz samoupravnega sporazuma o povezovanju v Skupnost za medsebojno plan-sko in poslovno sodelovanje proizvodnje kmetijskih strojev in opreme in seznam potencialnih članic skupnosti za mehani-zacijo kmetijstva. Samoupravni sporazum omogoča pristop tudi drugih OZD in TOZD in je po svoji vsebini odprtega značaja. 6. člen: Naloge, ki jih v skupnost združene organizacije in druge asociacije skupno izvajamo so naslednje: - planiranje dolgoročnega razvoja asortimana kmetijskih strojev in opreme v skladu z razvojem zahtev domačega in zunanjega tržišča ter v skladu s tekočo poslovno politiko; - usklajevanje proizvodno programskih usmeritev; - sklepanje sporazumov o usklajevanju planov; - zagotavljanje enotnega testiranja funkcionalnosti in kvali-tete proizvodov; - izdelava skupnih materialnih bilanc za zagotavljanje re-dne oskrbe z izdelanimi materiali in usklajenem nastopu v zagotavljanju pogojev za nabavo surovin in repromaterialov; - skupno sprejemanje stališč za oblikovanje izobraževalnih programov vzgoje strokovnih kadrov, ki so specifični za to proizvodnjo; - dogovarjanje o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog; - skupen nastop pri reševanju sistemskih vprašanj, ki bi-stveno vplivajo na razvoj udeleženk; - koordiniranje znanstveno-raziskovalnega dela, boljši izrabi ter izboljšanju znanstveno-raziskovalnih jn proizvodnih resursov; - možnostih in pogojih tehnološko proizvodne delitve dela in specializacije, izboljšanje kooperacije kot tudi delitve dela med udeleženkami sporazuma; - iniciranje in raziskovanje možnosti skupnega pristopa in plasmana kmetijskih strojev in opreme v deželah v razvoju. Seznam potencialnih članic skupnosti za mehanizacijo kmetijstva: 1. ABC POMURKA-DO AGROSERVIS, 69000 Murska So-bota, Koroška 58 2. AGROS, SOZD, Doberteša vas 5, 63311 Šempeter v Savinjski dolini 3. AGROSTROJ-TOZD Kmetijska mehanizacija, Ljubljana, Draga 41 4. ALPETOUR-DO CREINA-TOZD Proizvodnja kroetijske mehanizacije, Kranj, M. Vadnova 8 5. AVTOMONTAŽA-TOZD Zunanja trgovina, Ljubljana. Celovška 32 6. CEVOVOD, Maribor, Meljski dol 1 7. FUŽINA ČAVEN, 65270 Ajdovščina, Lokavec 59 8. GORENJE FECRO, 62380 Slovenj Gradec, Gmajna 55 9. GORENJE MUTA, 62366 Muta 10. GORENJE VARSTROJ, 69220 Lendava, Industrijska 4 11. GORENJE METALPLAST, 62342 Ruše, Smolnik 17 12. GORENJE SOZD, 63320 Titovo Velenje, Celjska 5 13. HMEZAD DO STROJNA-TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije, 63310 Žalec, Ivanke Uranjek 1 14. IMP, Ljubljana, Titova 37 15. IMP ALCHROM, 62342 Ruše, Mariborska 5 16. IMP - DO IKO - TOZD IPRO Podpeč, 61352 Kamnik pod Krimom 17. IMP-DO KLIMAT, Ljubljana, Vojkova 58 18. IMP-DO TIO, 65280 Idrija, Vojkova 6 19. IMP-DO PANONIJA, 69000 Murska Sobota, Lola Ribarja 4 20. INSTALATER MPP, 62391 Prevalje, Zgornji kraj 14 21. ITAS-TOZD Proizv. opreme za kmetijstvo in živinorejo, 61330 Kočevje, Reška 13 22. KMETIJSKI KOMBINAT - TOZD TEHNOSERVIS, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2 23. KZK-TOZD AGROMEHANIKA, 64000 Kranj, Zlato polje 11 24. KMETIJSKI INŠTITUT, Ljubljana, Hacquetova 2 25. KOViN, 64270 Jesenice, Ledarska 4 26. KOVINAR, 63205 Vitanje 27. METALNA-TOZD MRM-Metalna RAU, Maribor, Zagreb-ška20 28. MLINOSTROJ, 61230 Domžale, Študljanska 5 29. Poslovna skupnost FARMIN, 63320 Titovo Velenje, Trg mladosti 3 30. RIKO, 61310 Ribnica, Lepovče 31. RŠC-TOZD Tehnološka oprema, 63320 Titovo Velenje, Industrijska cona 32. SCT:TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije, 68250 Brežice, Miklavčeva 14 33. SIP-TOZD Tovarna kmetijskih strojev, DoberteSa vas 5 34. SIP-TOZD Tovarna Krasmetal, 66210 Sežana, Partizan-ska 70 35. SŽ-Železarna Štore-TOZD Traktorji, 63220 Štore 36. TAJFUN, 63225 Planina pri Sevnici 37. TEHNOSTROJ, 69240 Ljutomer, Prešernova 34 38. TOKOS, 64290 Triič, Cankarjeva 9 42. Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in pre- 39. TOMOS-TOZD Končni izdelki, 66000 Koper, Smarska 4 hrambene industrije 40. Tovarna poljedelskega orodja, 65262 Črniče, Batuje 43 Fakulteta poljoprivrednih znanosti, OOUR Institut za 41. VOZILA GORICA, 65290 Šempeter pri Gorici. Goriške mehanizacijo, fronte 46 tehn. i grad. u poljoprivredi, Zagreb Poročilo o rešitvi prostorskega vprašanja temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v ljubljani Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Cen-ter je na majski seji letošnjega leta ob obravnavi poročil pravosodnih organov za leto 1981 sprejel sklep, da izvršni svet v roku 4 mesecev pripravi informacijo o sedanjem reševa-nju prostorske problematike Temeljnega sodišča in Temelj-nega tožilstva v Ljubljani in predlog možne rešitve tega vpra-šanja. V zvezi s tem izvršni svet podaja naslednje poročilo: Na koordinacijskem sestanku predsednikov izvršnih svetov Ijubljanskfh občin in IS SML, dne 2.7.1982 je bilo dogovor-jeno, da IS SOb Ljubljana Center poišče na primerni lokaciji v občini primerne (najemne) pisarniške prostore za Javno pra-vobranilstvo mesta Ljubljane, najkasneje do 31.12.1982. Na-dalje je bilo dogovorjeno, da vseh 5 Ijubljanskih občin in mesto zagotovijo potrebna sredstva za eventuelno ureditev pridobljenih prostorov in za preselitev Javnega pravobranil-stva mesta Ljubljane in Odvetniške zbornice. Vseh 5 Ijubljan-skih občin tudi zagotovi potrebna sredstva za potrebno pisar-niško opremo za novopridobljene prostore Temeljnega sodi-šča in Temeljnega tožitstva v pravosodni palači Z izselitvijo navedenih institucij bi pridobila sodišče in javno tožilstvo 20 pisarniških prostorov. S temi dodatno pridobljenimi prostori in ustrezno prerazporeditvijo prostorov, ki jih že uporabljata v pravosodni palači, bi si zagotovila za določen čas normalne prostorske pogoje delovanja ob sedanji zasedenosti delovnih mest. Izvršni svet je, da bi realiziral naloženo oziroma prevzeto obveznost, opravil več ogledov možnih lokacij. V soglasju z Javnim pravobranitstvom mesta Ljubljane so bili kot najugo-dnejša rešitev izbrani poslovni prostori v zgradbi Titova 21 v Ljubljani (nad Supermarketom). Zato je IS na seji, dne 16.9.1982 sklenil, da se ti prostori v skupni izmeri 130m2 oddajo Javnemu pravobranilstvu mesta Ljubljane. Dodeljeni prostori se že prenavljajo za potrebe pravobranilstva in bo izselitev iz sedanjih prostorov in preselitev v nove prostore opravljena v načrtovanem roku, to je do konca letošnjega leta. IZVRŠNI SVET DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center, tisk ČGP DELO, Ljubljana, 9. november 1982