292
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 63.
Severna in južna vina.
(Dalje.)
Palmovec je bil uže v starem veku dobro poznat. Stari grški pisatelji pripovedajo, da se je v južnih krajih popilo mnogo vina od datlja, in da so v ta namen je-mali tudi druge palme, vzlasti radi kokosovo palmo. Herodot omenja o Babiloncih, da v njih kraju rastejo palme, in med njimi mnoge rodevajo plodove, iz katerih napravljajo jed, vino in med. Prav to pripoveda tudi Xenofon. Tudi stari Egipetci so razen pravega vina pili palmovec.
Kjer dandanes  raste  datelj,   tam   povsod  delajc   iz njega vino. V nekaterih krajih obero sladki plod njegov, ter iz  njegovega  soka vino delajo,   bolj v navadi  pa je navrtavanje debla. Po plodnih zelenicah, ki so nametane v severni Afriki  po  Sahari,  napravili   so  datelji  velike šume.    Oni so ves imetek in  vse blagostanje ondotnega ljudstva.    Plodovi  datljevi  so   tu glavna hrana ljudi pa tudi domače živali, in če tudi ljudje vedo, da so plodovi drobnejši,  če  iz debla  sok odteka,  vendar le Arabci in vsa ostala   plemena   afrikanska  navrtavajo  debla zaradi priljubljenega vina.    Kedar datelj cvete,  tedaj   ima največ sladkega  soka,  in takrat  ga  navrtajo.    Na zelenici Tozar,   ki je  v oblasti tuniške  države,   popije se toliko palmovca,  da je skoro ni hiše,   v kateri bi ga ne imeli. Ker so oni Muhamedanci,  izgovarjajo se s tem, da palmovec ni vino, in da je Muhamed samo pravo vino prepovedal. Tudi v pojedinih krajih Indije, kjer datelj bujno raste,   napravljajo iz  njega  priljubljeno   pijačo.    Potnik Hooker popisuje, kako se datlji z navrtavanjem zamore. Vsako  leto  se  deblo  na  drugi  strani  navrta,   in  zbog tega se  ono  vse skazi.    Navrtajo   ga   koj   pod   krošnjo, pod rano podvežejo posodo, v katero sok po kratki cevi bambusovi   teče.    Vsled  tega   oslabi palma,   in   plodovi niso nikdar tako debeli in tečni,   kakor so v Afriki,  ali ljudje jih vendar jedo. Poleg datlja rastejo v Indiji tudi mnoge druge palme, od katerih vino dobivajo, ali datlje imajo posebno radi zato, ker njih sok brzo povre.   Najboljši  palmovec   pridelujejo   v vzhodni Indiji od lontara (Borassus flabelliforniis).   Palma ta se na debelo sadi in vzgaja kot kulturna rastlina, in daje ono veliko množino vina, ki ga tu ljudje popijo. Samo ta zadržek ima palma, da zelo počasi raste, pred tridesetim ali štiridesetim letom ne da nič vina.
Poleg datlja je najznamenitejša kokosova palma za vino. To vino je poznato po Indiji in po otokih tihega morja, nazivajo je „toddy". Kokosova palma začne roditi v trinajstem letu,  in  potem  rodi vsakega leta več,
v petdesetem letu začne pešati, in pri osemdesetih letih opeša do celega. Čim palma začne roditi, koj se more od nje vino dobivati. Sok se tu ne dobiva iz debla, nego iz cvetnatih tulcev, na katerih bi se imeli cvetovi in potem plodovi razviti. Kedar se prvi cvet pokaže, tedaj tulec na strani prerežejo, in pod rano se obesi kokosova ljuska, a sok, ki sedaj začne cureti, pada v lusko. Iz enega tulca curi sok cel mesec, potem se posuši, med tem je dozorel uže drug tulec. Navadno curi sok iz dveh tulcev, in nikoli iz več ob istem času. Kjer je dobra zemlja, tam se toddv iz palme vse leto more dobivati, a kjer je zemlja pustejša, tam samo šest mesecev. Sveži sok je čist, in ljudje ga tudi koj pijo. Vreti začne brzo, in ne drži se dalje kot tri dui, koj ukisne. Cesar ne morejo sproti popiti, tisto pokuhajo v „arak".
(Konec prihodnjič.)