IE2GLAS l£o XLIV - št. 84 - CENA 25 SLT Kranj, petek, 25. oktobra 1991 MERKUR SVETILA STNIK 30% VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA JAK@B NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661 glHIas Jadukt v Mostah ZgrajCIl Na avtocesti Hrušica - Vrba je največji in tudi najzahtevnejši viadut v J^tah zgrajen. Izvajalec GIP Gradiš Maribor Nizke gradnje ga je "spojil" danes teden, v noči s petka na J^to. Seveda objektu manjka še "obleka", vendar ni bojazni, da ne bi, ko bo zgrajen celoten odsek avtoce-J< stekel po njem promet. Gradnja 453 metrov dolgega viadukta s prehodnimi ploščami se je začela s prvimi *°pi že konec 1989. leta, pospešeno pa se je nadaljevala od marca lani in med zadnjo zimo. Potem pa se je J^Hladi letos začelo kronično pomanjkanje denarja tudi za avtocesto Hrušica - Vrba. Dela so praktično jjjtvljena in na cesti pravzaprav zdaj delajo tisto (zemeljska dela ob oziroma na objektih), kar so po prvot-y\ Planu načrtovali šele potem, ko bi še pred koncem letošnjega leta po njej stekel promet. Nadaljevanje r*uoje pa je ta trenutek povezano tudi s pripravami proračuna Slovenije za prihodnje leto. Investitorji pa [t^ijo, da cesta, čeprav bi bilo dovolj denarja, ne bo zgrajena do začetka poletne turistične sezone prihod-l*leto. Zaradi pomanjkanja denarja je, kot nam je povedal ta teden vodja Cestnega inženiringa za odsek av-j^ste Hrušica - Vrba magister Jernej Ravnikar, sta bila spremenjena tudi dinamika in vrstni red "spajanja" ( flukta. Prvotno so namreč načrtovali, da bo viadukt "spojen" julija oziroma avgusta letos. Sicer pa je bilo l^adukt Moste vgrajenih 17000 kubičnih metrov betonov, 1550 ton armatur in 690 ton kablov za prednapete. • (až-ds) - Foto: A. Gorišek Ko bi vsi ljudje... Se spominjate antičnih Grkov, zanje je bila civilizacija to, da so zaradi olimpijskih iger vedno odložili oroije, če so se prej šli vojno. Zdaj zaradi kakšnih višjih smotrov, kot so v športu, kot jih najdemo v kulturi, kot jih prepoznavamo v odnosih med ljudmi, nihče več ne odlaga orožja. Vsaj na teh od vojnih pretresov razrvanih tleh ne. Ko bi se ljudje igrali vojne le v soju teatrskih Žarometov, ko bi ubijali le navidezno na gledališkem odru, ko bi si pošiljali ustvarjalna sporočila in ne ognjene strele v sosedove domove... Ko bi ljudje častili le nosilce Borštnikovega prstana, ko bi ovili z ovacijami le najboljše na gledaliških tekmovanjih, kot je sedanje mariborsko ali je bilo katerokoli od minulih podobnih, ki smo jim včasih rekli jugoslovanska. Ko bi pesniki pisali pesmi brez besed, kot so vojna, ubijanje, požiganje domov, nasilna smrt otrok. Ko bi Komitske balade Jevrema Brkoviča, prebeglega črnogorskega pesnika, ne zvenele ta- ko, kot da jih je napisal za današnje dogodke in ne iz davne zgodovine... Ko bi ljudje znali zastati in prisluhniti večni glasbi, kakor jo je pisal Gallus, mojster glasbe za vse čase. Ko bi otrokom ne bi treba poslušati grozljive muzike raketnih orgel čisto blizu že pri Kolpi, kaj šele, kje dlje. Ko bi ljudje znali reči vojnemu brezumju ne in namesto rušenja kulturnih hramov, omogočili, da se v njih srečuje taka in drugačna kultura in ne sovraštvo. Ko bi vsi ljudje hoteli slišati, kar slišijo, tudi sporočila hrvaških umetnikov z jutrišnje predstave na kranjskem Prešernovem gledališkem odru. Ko bi ljudje hoteli slišati, kar jim kriče v uho pisatelji, pesniki, vedno so bili naša vest, bi morda tako kot nekoč Grki odložili orožje, da bi slišali besedo, pesem, kaj radostnega. Tako pa luči v teatrih podrhtevajo zaradi odjeka vojnega grmenja. Verzov, ki treznija od vojne pijanosti, ne slišijo oni, ki bi to morali, ne oni, ki branijo svoj dom, ne drugi, sodobni Vandali, nekakšni potomci ljudstev, ki so se zapisala v zgodovino le zato, ker so pred poldrugim tisočletjem opustošila Rim... • Lea Mencinger GAULOISES blondes Zakon o gozdovih Korak naprej, dva nazaj Ljubljana, 23. oktobra - Zmeda, ki se je v gozdarstvu začela, Pfeden je bila nova oblast izvoljena, se nadaljuje in se verjetno e ne bo tako kmalu končala. Čeprav je republiška skupščina že ^arca letos ugotavljala, da je treba zaradi razmer v gozdovih in „ gozdarstvu pohiteti z zakonom, je minilo pol leta, da je spet Prišel" na poslanske klopi, poslanci pa so se v sredo in v četrtek eč ubadali s postopkom sprejemanja zakona kot z vsebinskimi Prašanji. Če bo skupščina tokrat obravnavala le predlog za iz-QJo zakona, pomeni, da bo prvi fazi morala slediti še druga (os-u*ek) in tretja (predlog) in da bo na zakon treba čakati še pre-CeJ dolgo. Že ko so poslanci v sredo razpravljali o tem, ali osnutek ^■°na umakniti z dnevnega reda, kot so predlagali skupščinski «6or za kmetijstvo in gozdarstvo ter še nekateri poslanci, ali ga jfovnavati kot osnutek ali le kot predlog za izdajo zakona, se e Pokazalo, da je glavno navzkrižje interesov pri vprašanju (ob-fZno) odkazilo - da ali ne. Medtem ko poslanci kmečke zveze £ tudi nekateri drugi trdijo, da so kmetje z dosedanjim gospo-ffienjem z gozdovi že dokazali, da znajo v svojem gozdu sami ^0rQti drevesa za posek, pa druga stran odločno brani stališče, * Je javni interes treba zaščititi in da morajo pri izbiri dreves ¥*elovati tudi strokovnjaki. Če predpostavljamo, da je gozdar-o*Q fakulteta raziskavo med naključno osemsto izbranimi kmeti Povila korektno in pošteno, potem je iz rezultatov ankete mo-odL s^ePat'- da se kmetje sploh ne zoperstavljajo obveznemu v« 5''M tako, kot se politiki oz. poslanci. Kar 76 odstotkov Pisanih pristaja na odkazilo drevja, večina je tudi lani in le-^7°anarmJa v gozdarstvu največja, prosila gozdarje za od- „ „ Naj bo tako ali drugače! Bistveno je, da gozdarstvo ostaja jj Pot poziciji" in v razmerah, ko ni pogojev za delovanje ureje-£ pravne države. Stari zakon o gozdovih sicer formalno še ved-yelja, dejansko pa ne, ker ga nihče ne spoštuje, novega pa še ln ga, kot kaže, še nekaj časa ne bo. Da nekaterim to tudi va, verjetno ni treba posebej poudarjati. • C. Zaplotnik Reka beguncev ne usahne Ljubljana, 23. oktobra - Sredi tega tedna je bilo v Sloveniji že 22.330 beguncev, kar je zgornja meja, kolikor jih je Slovenija še zmožna preživeti. Val beguncev ne usahne, saj se razmere v sosednji Hrvaški tudi po desetem premirju ne umirijo. Najbolj obremenjene so mejne občine, saj se, denimo v Metliko, Novo mesto, Maribor, zateče tudi dva tisoč beguncev. Tudi na Gorenjskem jih je že nad dva tisoč, upoštevaje tudi tiste brez statusa. Tako jih je po podatkih Rdečega križa Slovenije na Jesenicah 506, v Kranju 571, v Radovljici 499, v Škofji Loki 284 in v Tržiču 92. Na Gorenjskem so ta teden za begunce priredili še en koncert, in sicer v festivalni dvorani na Bledu. • D. Ž. Kranju in Radovljici ukinjena proračunska izravnava Na tiskovni konferenci po seji slovenske vlade, na kateri je bil med drugim obravnavan tudi zakon o prometnih davkih, je republiški minister za finance Dušan Šešok opisal razmere pri pobiranju davkov. Republiški pregled dela 35 davčnih uprav (uprav za družbene prihodke) je pokazal, da nekatere ne opravljajo svojega dela iz kadrovskih ali drugih vzrokov. Šest uprav v Sloveniji pa kljub ustreznim pogojem ne izvaja svojih nalog. Na prvem mestu je omenjen Kranj, med temi šestimi občinami pa je tudi Radovljica. Tem občinam bodo ukinili izravnavo proračunov ne glede na posledice v občinah, saj je to po besedah Dušana Šešoka edini način, da jih prisilijo k ureditvi stanja. Sicer pa se pripravlja zakon, ki naj bi nanovo uredil pobiranje davkov (tudi tisti del, ki ga opravlja SDK) in ki bo centraliziran na republiški ravni. Kaj bo ukinitev proračunske izravnave iz republiškega proračuna pomenila za nekatere dejavnosti v občini se bo kmalu pokazalo. • Š. 2. Slovenskega potnega lista še ni mogoče dobiti Za potni list 1.130 tolarjev Izjemoma pa je bilo izdanih okrog 900 potnih listov ljudem, ki lahko uspešno predstavljajo Slovenijo na tujem« Ljubljana, 23. oktobra - V ponedeljek bi morali na občinah začeti sprejemati vloge za izdajo slovenskih potnih listov, vendar vlog še ne sprejemajo. Razlog: republiška skupščina Še ni sprejela zakona o upravnih taksah, ki bodo pokrile stroške izdaje potnih listov, saj je bilo potrebno kupiti povsem novo opremo. Na občinah bodo začeli vloge za nove potne liste sprejemati le isti dan* ko bo zakon objavljen v Uradnem listu. Predlagani zakon predvideva, da bo upravna taksa za potni list 600 tolarjev, za obrazec pa bo treba plačati 530 tolarjev, kar pomeniš da bomo morali za nov slovenski potni list odšteti 1.130 tolarjev. Doslej so že izdali okrog 900 potnih listov predstavnikom Slovenije, ki lahko na političnem, kulturnem in športnem področju predstavljajo Slovenijo in pomagajo pri njeni mednarodni uveljavitvi. # J. Košajek Prešernovo gledališče Kranj Za žrtve agresije na Hrvaško Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Jelovškovih fresk. groblje 20 Ut edprodaja vstopnic: Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2 in 0 Pred koncertom v Grobljah. Danes ob 20. uri zaključni koncert. cije: Gallus Carniolus d. o. o., tel.: 061/310-734. Drevi ob 19. uri bo v hotelu Creina v Kranju peta letošnja GLASOVA PREJA Voditelj Glasovih prej Viktor Žakelj je tokrat povabil v goste pisatelja, ustanovitelja prve politične stranke v povojni Sloveniji, slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Pogovoru je dal naslov Dr. Rupel proti... Če želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu na številko 211-860 ali 211-835. Drevi Albeejeva uspešnica »Kdo se boji Virginije VVoolf«, jutri v soboto, nastop gledaliških umetnikov in pevcev v okviru akcije »Croatian art forces«. Čisti dobiček je namenjen žrtvam agresije na Hrvaško. Prešernovo gledališče bo danes zvečer, pred odhodom na Borštnikovo srečanje, uprizorilo uspešnico lanskoletne sezone Kdo se boji Virginije Woolf v režiji Barbare Hieng Samobor. Kvartet igralcev: Judita Zidar, Bernarda Oman, Igor Samobor in Pavel Rakovec, je v Albeejevi igri ustvaril bravurozne gledališke like in na vseh dosedanjih številnih ponovitvah predstave doživel nedeljena priznanja občinstva in kritike. Jutri zvečer pa se kranjskemu občinstvu obeta izjemno srečanje s številnimi igralci in pevci, ki svoj nastop namenjajo žrtvam agresije na Hrvaško. Humanitarni umetniški večer bo skozi nastope umetnikov podčrtaval skupno idejo miru, svobode in nedotakljivosti Hrvaške. Jutrišnji nastop umetnikov se vsebinsko vklaplja v delo »Croatian art forces« pod okriljem »Hrvaškega društva dramskih umetnikov« in Ministrstva prosvete in kulture Republike Hrvaške. V kranjskem gledališču bodo nastopili dramski umetniki: Neva Rosic, Bernarda Oman, Vanja Drach, Tonko Lon-za, Vlatko Dulić, Izet Hajdarhod-žić in Čedo Vujić ter pevci in glasbeniki: Josipa Lisac, TajČi, Sanja Doležal, Dino Dvornik in Trio Vanje Lisaka. Čisti dobiček obeh umetniških dogodkov, ki bosta ob 19.30 uri v Prešernovem gledališču, je namenjen žrtvam agresije na Hrvaško. /ar/ -H-n .1 I un □I]in ft,i|r n-piir 8 -n~ri ~n~n__ n-n-Tgrr.: 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 25. oktobra 199' NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Demosova obveza Sredin pogovor med vodstvi Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovensko demokratično zvezo - Nacionalno demokratično stranko je odprl pomembno vprašanje slovenske politične scene: enotnost vladajoče Demosove koalicije. Da predvsem časnikarske ugotovitve ob kongresnem razcepu Slovenske demokratične zveze o zrahljani enotnosti v Demosu niso bile zlobno natolcevanje in škodoželjnost, je potrdil v sredo tudi predsednik Demosa in Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik, da pomeni razkol v Slovenski demokratični zvezi določeno prehitevanje znotraj Demosa. Če je bilo pred tem v pozicijskih strankah le redko govora o delitvah na leve in desne in na sredinske, je to sedaj postalo aktualno. Pučnik je to za svojo stranko potrdil in bližje bodo volitve, redne ali predčasne, pogostejše bodo te delitve. Doslej so bili taki primeri delitve opazni le na levici oziroma opoziciji, ko je šel del prenoviteljskega vodstva svojo pot in je nazadnje pristal v Socialdemokratski uniji Slovenije. Čeprav se je notranje vezivo Demosa nekoliko zrahljalo, bo ta koalicija še nekaj časa vztrajala. Obveza do volilcev, izražena v dveh točkah (samostojna Slovenija, odprava enopartijskega sistema) po besedah Demosovih voditeljev še ni uresničena. Na dolgu je pri novi lastninski zakonodaji in tu je bil dr. Pučnik v sredo nepričakovano oster, ko je dejal, da je meja kompromisa dosežena, da Demos ne more več popuščati in da bo novo zakonodajo uveljavil z vsemi sredstvi Na dodatno vprašanje, kako bo to zgle-dalo, je odgovoril, da bodo uporabljena vsa pravna in legitimna sredstva, upoštevaje tudi razumen dogovor z opozicijo. Da utegne vladajoča koalicija izbrati ostrejšo varianto, je nekaj ur kasneje potrdil tudi predsednik vlade Lojze Peterle. Da Demos vsaj za zdaj ne bo popustil pri notranji disciplini, veliko povedo tudi Pučnikove besede, da ni mogoče biti še naprej v Demosu, imeti mesto v vladi, hkrati pa ne sprejemati temeljnih sestavin Demosovega programa, obenem pa s to prednostjo iti na prihodnje volitve. Jasno je, komu so bile namenjene te besede: dr. Ruplu, Bavčarju in vsem, ki jim Demosova disciplina in ideologija nista po godu. Glede prihodnosti sedanje vladne koalicije pa so mnenja različna. Dr. Rajko Pirnat je na primer v sredo povedal, da bi moral Demos vzdržati še tudi po prihodnjih volitvah, saj so ustaline sta-cga sistema globoke in se jih ne bomo tako kmalu otresli. Dr. Jote Pučnik pa je za svojo stranko dejal, da se bo kot levosredinska socialdemokratska stranka ozirala tako levo kot desno in da bo šlo po volitvah za precizna pogodbena razmerja in sodelovanje. Praznega teka si ne smemo dovoliti. Ko koalicija ne bo več produktivna, ni več potrebna. S taksnimi razmišljanji in pogledi mogoče končno le prihajamo k normalni strankarski demokraciji, ki je za zdaj v Sloveniji še ni, kar ni samo naša značilnost, ampak problem vseh postko-munističnih in postsocialističnih družb. Pri velikih nacionalnih temah je sorazmerno lahko doseči enotnost in v Sloveniji so te teme še aktualne. Potem pa bo vedno bolj prihajalo do izraza razlikovanje na manj pomembnih temah in problemih in ti časi že prihajajo, zaradi tega pa nikogar ni treba biti strah. Strah nas je lahko kvečjemu samo novega enoumja in skrajnosti, pa naj bodo levičarsko ali desničarsko obarvane. Referendum o jedrskih elektrarnah Kranj, 18. oktobra - Republiška uprava za jedrsko varnost je ocenila, da je stopnja varnosti v jedrskih objektih na visoki varni, slovenskemu parlamentu bodo predlagali, naj sprejme odločitev o nadaljnjem obratovanju jedrske elektrarne Krško. Po programskih smernicah slovenske vlade naj bi jedrska elektrarna v Krškem obratovala do leta 1995, na ministrstvu za energetiko pa pripravljajo osnutek zakona o referendumu glede prihodnosti jedrskih elektrarn v Sloveniji. Če bo zakon sprejet, lahko pričakujemo, da se bomo o tem na referendumu odločali oktobra prihodnje leto. Jedrska elektrarna Krško je bila zaradi julijskih sabotaž ustavljena in je kasneje omejila obratovanje, o čemer je obvestila ustrezne mednarodne forume. Tarča sabotaž so bili daljnovodi, direktor Republiške uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregurič zatrjuje, da ima jedrska elektrarna v primerih izpada električne energije poleg internih virov tudi posebne dogovore z nekaterimi elektrarnami doma in v tujini. Neposredni napad na jedrsko elektrarno pa je seveda možen, tako kot je možen na katerikoli pomembnejši objekt v Sloveniji. • M. V. KUPON ii zrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za nhjavol 1 I I I I_ J_I_I J_I_L J_I_L J_I_l J_I_L J_J_L J_I_I J_I_I Kupon pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku ZGORENJSKIHPARLAMENTOV Seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice Kdo vleče skupščino za nos? Jesenice, 24. oktobra - Zbori skupščine občine Jesenice so ostro protestirali ob novici, da je Železarna pripravljena hraniti odpadke naslednjih šest mesecev. Z večino glasov so zahtevali, da se odpadki odpeljejo z Jesenic do 15. novembra in da se v Železarni ne smejo hraniti. Na torkovem skupnem zase- precej prispevali k obrambi Brni danju vseh treh zborov skupščine občine Jesenice je predsednik skupščine dr. Božidar Brudar delegate najprej seznanil z aktivnostmi v minulem obdobju in sodelovanjem občine z drugimi, predvsem sosednjimi koroškimi občinami, predsednica izvršnega sveta Rina Klinarjeva pa o delu izvršnega sveta. Rina Klinarjeva je delegate seznanila tudi s perečo problematiko, z nelikvidnostjo proračuna in z bolečimi posledicami drastičnega krčenja programov v prihodnjem letu. Janez Smole iz občinskega štaba Teritorialne obrambe je ob poročilu o agresiji jugoslovanske armade v občini Jesenice med drugim dejal, da so teritorialci iz jeseniške in radovljiške občine ka. Številne blokade so bile strokovno postavljene, na nekaterih mestih pa so bile pomanjkljivosti. Vtis nekaterih, da so bili premalo agresivni, je bil napačen, kajti izhajali so iz stališča, da je najprej treba uporabiti vsa taktična sredstva. Po pričakovanju pa je bilo na zasedanju največ hude krvi ob točki o odvozu nevarnih odpadkov, ki so na Jesenice prišli iz Bosne in so še vedno na industrijskih tirih jeseniške železarne. Saša Čeh iz občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja je delegate seznanil s stališči, po katerih je treba najprej transport sanirati, predelava odpadkov na Jesenicah pa ne pride v poštev, saj ni v skladu z občinskimi usmeritvami. Delegati naj bi upoštevali pismeno prošnjo predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki je predlagal, naj bi odpadke na Jesenicah ustrezno pretovorili, z Jesenic pa odpeljali do 15. novembra. Mag. Mitja Bricelj iz republiškega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja je dejal, da bodo odpadke pretovorili v 1.100 sodov, ki so testirani, v 2.000 oversize sodov Litostroja in 85 zabojnikov Ema Celje. Ministrstvo je objavilo razpis za komercialno hranjenje odpadkov tega tovora za šest mesecev, dobili pa so devet ponudb. Med njimi tudi ponudbo Železarne Jesenice. Zdaj pa delegati res niso vedeli, pri čem so in kdo jih permanentno vleče za nos: najprej skupščina sprejme sklep, da morajo odpadki z Jesenic, nato pa Železarna sama pošlje ponudbo, da bi odpadke hranila! Delegati so ostro protestira'1 Franc Avsenik je bil odločno pf ti in znova in znova opozarp kako nevarni so odpadki - čepi-?' v zabojnikih - za urbano naselj' kajti samo majhna nepazljiv0* lahko za desetletje nevarno ogf° zi okolje. Povsod po svetu, je °f jal, upoštevajo mnenje in razp° loženje prebivalstva, če hočejo' nekem okolju hraniti ali predel0 vati nevarne snovi. Miro ErženJ( dejal, da predelava odpadkov 111 neškodljiva - če bi bila, naprav # predelavo ne bi nameščali na 'a' dje in vozili po morjih... Rina Klinar je delegate sezn* nila z anketo, ki so jo o odpadk'j1 napravili med Jeseničani. Rez11' tati ankete kažejo, da javno m"* nje ni naklonjeno temu, da bi o° padki ostali na Jesenicah. Nato se je na izredni seji scsj*' izvršni svet in delegatom predi0-žil sklepe, ki so jih kasneje z vf čino glasov sprejeli vsi trije zb° ri. Zbori so zahtevali, da se padki do 15. novembra odpeljef z Jesenic, obenem pa ne dajcj0 soglasja k ponudbi Železarne' začasnem hranjenju teh odpa°' kov na Jesenicah. • D. Sedej Sprejeta renominacija kranjskega občinskega proračuna Odeja je prekratka Kranj, 23. oktobra - Potem ko je slovenska vlada spremenila republiški proračun na nov, izviren način imenovan renominacija, in o tem teče v parlamentu hud spor (zlasti ob žgoči problematiki zdravstva), so tudi občine dobile navodilo za spremembo občinskih proračunov. Visoka javna poraba na prebivalca v občini Kranj pa je vzrok, da nekatere posebnosti kranjskega proračuna niso upoštevane in občinska vlada, ki je danes obravnavala renominacijo proračuna, ugotavlja, da bo, če se ne bodo uspeli dogovoriti za drugačen pristop, vse proračunske porabnike decembra pošteno zeblo, saj bo denarja, po dosedanjih izgledih, za zadnji mesec v letu zmanjkalo. zahtevali, da so se delavci mil10' preusmerili na druge naloge, k" najbolj problematična pa se ka# ta cesta proti Brniku (tu so zgodile skoraj vse hujše nesre# in mirujoči promet (parkiranj* v Kranju. Tako stanje zahtev* predalih. Kot so povedali odgo- d/ P?licisti več delaJ° Prav ™& vorni, so že dogovorjeni za pogo- dročJu prometa, varovanje dr* vor s slovenskim ministrom za finance, da bi skupaj našli rešitve, boje pa se, da se ne bo mogoče izogniti korenitim kadrovskim posegom na neučinkoviti davčni upravi, kar z republike že dalj časa ostro opozarjajo. Kljub znanemu podatku, da so cene od decembra 1990 do konca septembra letos porastle za 109 odstotkov pa je zaradi znanih razmer v gospodarstvu pristop k renominaciji skrajno restriktiven, saj dovoljuje občinam povečanje proračunov le za borih 11 odstotkov, kranjski občini pa zaradi nadpovprečne porabe (vzrok za to je v odplačevanju tekstilindusovih stanovanj in zbiranju sredstev za gradnjo bazena) celo le 9 odstotkov. Tako naj bi se (brez sredstev za zdrastvo) občinski proračun po spremembi povečal za 63 milijonov tolarjev. Pri načrtovanju izdatkov so upoštevana priporočila o tem, kako naj se valorizirajo posamezni stroški in osebni dohodki v družbenih dejavnostih in upravi (pri družbenih dejavnosti se sredstva povečujejo le šolstvu in otroškemu varstvu!) in končni izračun pokaže kar dobre tri milijone tolarjev primanjkljaja, če bi želeli uresničiti vse v proračunu načrtovano, pa se primanjkljaj dvigne na 40 milijonov SLT. Seveda pomenijo nespremenjeni zneski na večini postavk stvarno več kot polovico manjša sredstva od lani, zato bodo mnogi načrti ostali v Sicer pa je bilo na današnji vladni seji obravnavano tudi 9-mesečno poročilo Postaje milice o varnostnih razmerah, v katerem ugotavljajo, da primerjave z enakim obdobjem lani, zaradi izrednih razmer in vojne, niso mogoče. Klasična kriminaliteta je sicer v rahlem porastu, vendar se je raziskanost občutno povečala, boljše je stanje na področju požarne varnosti, močno pa se je poslabšala prometna varnost. Izredni dogodki v letošnjem letu so vne meje, ki je njihova nova "J loga, pa seveda zahteva svoje. ( Že drugič pa je Izvršni s"? obravnaval predlog odloka o močjih naselij ter imenuh nase'1 in ulic (prvi predlog na občin** skupščini ni bil sprejet). S pred', gom komisije za imenovanje preimenovanje ulic in naselij , ni v celoti strinjal, saj ni spreJ. predloga, da se Trg revolucU preimenuje v Mestni park, P*j pa vztraja na imenu Slovenj trg. Poleg omenjenega naj bi 5 kot je že znano, Cesta JLA spf. menila v Bleivveisovo, Cesta grupe odredov v Cerkljah v Star. cesto in Jošt nad Kranjem v Sv« Jošt nad Kranjem. Morda bo° nove argumnete in vztrajfl0*, predlagatelja odborniki tokrat & nili. • Š. Z. Parlament imenoval strankarsko komisijo Kdaj občinski praznik, če sploh? Škofja Loka, 24. oktobra - Zapleti in prerekanja okrog škofjeloškega občinskega praznika, 9. januarja, trajajo že debelo leto. Vihar je dvignila stranka SDZ, ko je lansko jesen predlagala, naj bi občani namesto spomina na dražgoško bitko proslavljali 30. junij, obletnico predaje loškega gospostva freisinškim škofom. Parlament je tako lanskega oktobra odprl enomesečni rok, v katerem naj bi se sporazumeli o datumu občinskega praznika, spričo velikega zanimanja za to stvar pa ga je nato podaljšal do 30. junija. Občinskega praznika na 9. januar letos, razen tradicionalne spominske svečanosti v Dražgošah, ki bi v vsakem primeru ostala, praktično ni bilo. Tudi 30. junija se začuda ni nič dogajalo. Slovenska demokratična zveza je vsekakor zamudila lepo priložnost, da bi občanom pokazala, kako naj bi po njenem izgledal občinski praznik. Leto je torej minilo, ne da bi se iz pobudo SDZ karkoli konkretnega izcimilo. Šele na zadnjem, ponedeljkovem zasedanju občinskega parlamenta je "zadeva občinski praznik" ponovno prišla na dnevni red. Spet ne v obliki jasnega predloga, ampak prošnje predsedstva škofjeloške skupščine, naj parlament pokaže smer, kako in kam naprej. Staro in dobro preizkušeno načelo še iz "nedemokratičnih" časov pravi, da je najpametneje ustanoviti komisijo, kadar ne vidiš rešitve oziroma bi stvar rad zavlekel. Tako je bilo tudi v ponedeljek. Parlament se je odločil za sedemčlansko komisijo, strankarsko sestavljeno, ki ima nalogo pripraviti predlog za spremembo 8. člena statuta občine Škofja Loka, ki govori o občinskem prazniku. Čeprav se je v dobre pol leta ob treh predlogih, naj bi občina sploh ne imela praznika, nabralo precej glasov, kdaj naj bi praznik bil (največ jih je za 9. januar, nekaj za 30. junij, posamični pa še za Krekove spominske dneve in za rojstni datum pisatelja Ivana Tavčarja), bo v komisiji gotovo še precej vroče krvi, preden bo izoblikovala jasen predlog. Lahko da bo minil še en občinski praznik (9. januar), preden bo zadeva ad acta. Je pač tako, da se je najlažje prerekati o obrobnih stvareh... # H. Jelovčan Branko Celar, načelnik slovenske obmejne policij6' V duhu spoštovanja in sodelovanja Jesenice, 24. oktobra - Minuli torek so se na Jesenicah na rednem sedanju srečali meddržavni delegaciji mejnih kontrolnih organov j* publike Slovenije in Hrvaške na eni strani in mejnih organov ItaW na drugi strani. Delegaciji sta obravnavali nekatere določbe v'^!j. skega sporazuma, sporazuma, ki je bil prvič podpisan leta 1949 v *' mu, nazadnje pa noveliran 15. maja 1982. Sporazum med državama govori o ureditvi prometa ter kop*' skega in pomorskega prevoza med obmejnimi območji. Sporazum5, podpisali vladi dveh držav v cilju olajšav pri prehodu meje za obrt™ ne prebivalce z obeh strani meje. V ta sporazum je vključenih sede slovenskih mest Jesenice, Tolmin, Koper, Sežana, Nova Gorica, |z° in Piran ter hrvaška občina Buje, v Italiji pa 55 občin v videmski, t riški in tržaški pokrajini. ( Slovensko delegacijo je vodil Branko Celar, načelnik obm*J policije Republike Slovenije, ki nam je dejal: »Delegaciji sta obt... navali zelo zahtevne meddržavne zadeve in sicer: prekategorizaH in odpiranje nekaterih mejnih prehodov, konkretno sedmih mej11., prehodov na meji z Italijo in Slovenijo, predlog protokola o odpr^ sezonskega mednarodnega mejnega prehoda Kanin - Prevala ^ 2.600 metrov visokem sedlu za povezavo med smučišči Kanif1 ,j, smučiščem na italijanski strani. Ta projekt so pripravili skupaj z (t ^ jansko stranjo, dejstvo pa je, da Slovenija ta projekt podpira. so take povezave med Italijo in Francijo na smučiščih Mont Bia/j1 in na smučiščih med Francijo in Švico. Delegaciji sta obravnaval' ^ di prošnjo za izdajo kmetijskih vložkov državljanov dveh držav> ^ imajo zemljo izven svoje države in izmenjali podatke o izdani'' odvzetih propustnicah, obravnavali pobudo občine Nova Gorica j, goriške pokrajine o vzpostavitvi prometa z osebnimi vozili na.. $ nem prehodu Erjavčeva cesta v Novi Gorici ter se obenem zavzel><| j bi se Videmski sporazum tudi v vseh drugih določbah uresničev duhu dobrih soseskih odnosov. Dejstvo je, da so vsa dosedanjai z j, danja lokalnih mejnih kontrolnih organov potekala v skladu z o° ^ mi medsosedskimi odnosi in v duhu medsebojnega spoštovanja i" delovanja.« ^ Italijansko delegacijo pa je vodil dr. Oreste Davini: »Za Ital'J^ s zelo pomembno, da še naprej vzdržuje takšna prijateljska srečafJ ^ Slovenijo. Odnosi med delegacijama so bili do zdaj vedno odli^n J misli, da bodo taki tudi ostali. Naša naloga je, da poskrbimo za to< j( bo prebivalstvo, ki še naprej živi na meji med obema državam <(j naprej sodelovalo, se srečevalo in imelo takšen življenjski stan in življenjski ritem, ki ga je imelo do zdaj.« • D. Sedej Ustanovitelj In izdajatelj: Časopisno podjetj« GORENJSKI GLAS KRANJ Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 200/0 popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproSčen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). petek, 25. oktobra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci "zdravili" slovensko zdravstvo Neuspešno iskanje krivca za polom Oba najodgovornejša za slovensko zdravstvo, ministrica dr. Katja Boh in njen namestnik dr. Tone Košir, sta Ponudila odstop, vendar pri njem trdno vztraja le dr. Košir. Sicer pa je bila sredina razprava o položaju slovenskega zdravstva v slovenski skupščini v znamenju medsebojnega obtoževanja in neuspešnega iskanja krivca. Ljubljana, 25. oktobra - Večji del sredinih sej zborov slovenske skupščine je bil namenjen obrav-navi poloma slovenskega zdraviva. Zaključki v sredo niso bili sPrejeti, za njihovo pripravo pa bil zadolžen matični skupščinski odbor za zdravstvo, ki naj bi 1 njimi seznanil parlament vče-raJ, 24. oktobra. V dveh zborih, v *boru občin in v družbenopolitičnem zboru, so zavračali očitke, da o problematiki zdravstva niso spravljali. To so storili že maja, sprejeli sklepe, vendar so osta-u sklepi večinoma le neuresničen Papir. Le zbor združenega dela 'akrat zdravstva ni uvrstil na dnevni red. Skupščina je tako za-Vrnila očitek, da se za zdravstvo J?e zanima. Krivdo je zavrnilo tudi ministrstvo za zdravstvo, ki je Nravstvenim in socialnim delav-Cem očitalo, da je bila stavka nepotrebna, saj je vlada že pristala JJa kompromis in bi bil možen dogovor brez stavke. Ministrstvo se izgovarja na integralni prora-*un, ki omogoča prelivanje sredstev, na zmanjšanje sredstev za družbene dejavnosti, kar je parlament pod pritiskom gospodarstva Gozdovi gredo na dnevni red Kljub nasprotovanju Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, da osnutek zakona o gozdovih ni zrel za uvrstitev na dnevni red, so skupščinski zbori menili drugače. Osnutek zakona o gozdovih so uvrstili na dnevni red tokratne seje, o njem pa naj bi razpravljali včeraj. sprejel, na nemoč ministrstva pri vztrajanju, da se za zdravstvo nameni namensko zbrani denar, leteli pa so tudi očitki, da je raven pravic previsoka, siromašna slovenska družba pa finančno tem zahtevam ni kos. Veliko breme so dolgovi preteklosti, katerim bi morali dati pri reševanju zdravstva prednost. Predvsem poslanci iz gospodarstva pa so vladi in ministrstvu očitali, da nista ničesar storila za zmanjšanje birokracije in racionalizacijo teh dejavnosti, čeprav je bilo to večkrat zahtevano, prve zahteve po tem pa so se O zdravstvu so dejali Ministrica dr. Katja Boh je dejala, da stavka ničesar ne rešuje, ampak samo kratkoročno omili problem. Zdravstvo ne zdrži več stroškov in to ni samo naš, ampak tudi svetovni problem, ljudem je treba dati pravo sliko o položaju zdravstva, koliko pa so pripravljeni prispevati zanj, pa bi ljudi lahko vprašali tudi na referendumu. Predsednik skupščinskega odbora za zdravstvo dr. Božidar Voljč je povedal, da dnevno prejema obupne klice na pomoč. Odgovornost za položaj v zdravstvu je večplastna, vendar je ugotovljiva, vendar je doslej še nihče ni ugotavljal. Na grozeče probleme je odbor opozarjal že leta 1990, vendar so bila zdravstvu vseeno drastično zmanjšana sredstva. Predlagani ukrepi z letošnjega maja so še vedno aktualni. Vlada pa se žal doi njih ni opredelila oziroma nanje sploh ni odgovorila. Dr. Plešivčnik je dejal, da je treba upoštevati posebnosti trenutka, vendar naj to velja za vse in ne sme trajati v nedogled. Družba mora najti sorazmerje med zdravjem in boleznijo. Nenormalno je že postalo, če človek pri petdesetih letih ne zna našteti vsaj pet bolezni in če se sprašuje, ali je sploh normalen. Envin Schwarzbartl pa je menil, da je zanj stavka v šolstvu in zdravstvu protiustavno dejanje, saj jamči ustava vsem normalno zdravstvo in šolstvo. Probleme je treba reševati s pogovori, vendar pravočasno. Za stanje pa ni kriva samo preteklost, ampak tudi sedanjost. Peterle pojasnil svoje očitke Ljubljana, četrtek, 24. oktobra - Seje zborov skupščine so se danes nadaljevale. Družbenopolitični zbor je sprejel izjavo ob dnevu ustanovitve Organizacije združenih narodov z željo, da se Slovenija čim prej vključi v OZN, zbor občin je sklenil, da se mora o lastninski zakonodaji razpravljati na skupni seji že danes, sprejet pa je bil tudi osnutek zakona o varstvu okolja, zbor združenega dela pa je sprejel dopolnjen zakon o državljanstvu, kot ga je predlagala vlada. Pred zborom združenega dela pa je opoldne nastopil predsednik vlade Lojze Peterle in je na zahtevo zbora pojasnil očitke, ki jih je izrekel na račun tega zbora. Rekel je, da vlada pri osamosvajanju gospodarstva ni potiskala na stranski tir in da gre v ravnanju zbora združenega dela za blokade pri sprejemnju lastninske zakonodaje. Vlada je naredila vse, kar je zahteval zbor, če pa Poslanci tega niso sprejeli, to ni krivda vlade. Odločanje pa miruje že en mesec. Stališče zbora, da stroka ni bila vključena, so ponižujoča. Če se odklanjajo ljudje z mednarodnimi referencami, potem "e vem, kaj naj še storim. Tujci nas ne učijo. Sachs je samo svetovalec, on ni pisal zakonov. Z njim se samo posvetujemo. Stroka je vključena. Umek je strokovnjak, prav tako Pleskovič. Peterle je ple-diral na korektnost zbora, na spoštovanje skupščinske procedure, kar pa počne vlada, pa ni grožnja, ampak samo dolžnost, kar ji je boriti. Zbor je bil legalno izvoljen, če pa menim, da je anahroni-zem, je to osebno mnenje, nikakor pa ni ponižanje in žalitev. pojavile že v sedemdesetih letih. Kljub tem zahtevam se je zaposlovanje stopnjevalo in se je umirilo šele leta 1989. Eden od krivcev je torej tudi pretekli socialistični samoupravni sistem. Skupščina se je v sredo lotila tudi paketa nove zdravstvene zakonodaje, ki obsega osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, osnutek zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter osnutek zakona o lekarniški dejavnosti. Te zakone naj bi uveljavili v začetku prihodnjega leta, največ razprave pa je bilo o uvajanju zasebne prakse, o uvajanju zavarovalništva v zdravstvo, kar bo za lep del prebivalstva težko breme, ter o merilih, kdaj in komu bo dovoljeno opravljati zasebno prakso. Skupščinskim zborom, družbenopolitični zbor proti večeru ni bil več sklepčen, je ostalo za tokratno zasedanje še veliko dela. Pred njimi je sprejem zakona o upravnih taksah, kar je nujno za izdajanje slovenskih potnih listov, razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlog za izdijo zakona o varstvu okolja z osnutkom zakona, predlog za spre- Omejitev pri državljanstvu Slovenski skupščini je predlagan sprejem dopolnjenega zakona o državljanstvu. Pomembna novost je ta, da upravni organ lahko zavrne prošnjo za slovensko državljanstvo tistim osebam, ki so storile kazniva dejanja zoper Republiko Slovenijo. Vloga se zavrne osebi, ki je v kazenskem postopku, pa tudi osebi, ki se je po 26. juniju obnašala do Slovenije izrazito nelojalno. Trenutno naj bi bilo 85 takih oseb. membo zakona o državljanstvu ter soglasje za gradnjo kapelice na Triglavu. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE zeleni Slovenije &r. Plut: Glede ustave optimist • Ljubljana, 21. oktobra - Izvršni odbor stranke je obravnaval pro-*t odžveplevanja dimnih plinov v termoelektrarni Šoštanj. Največ P°2ornosti so namenili sprejemanju nove slovenske ustave. Dr. Du-^n Piut je dejal, da je glede tega optimist in da bodo kmalu dosegli v.?'asje o spornih vprašanjih. V komisiji za pripravo ustave je pripra-i Jenost vseh strank, da se ustava čimprej sprejme. Iz preambule so RMi svetost življenja, pa tudi večstoletni narodnoosvobodilni boj, v zgodovino slovenskega naroda. Sporni sta še dve vprašanji: lo-tev Cerkve od države in svoboda rojstev, saj krščanski demokrati enijo, da ta člen v ustavi ni potreben. Zeleni menijo, da nova usta- * ne sme zagotavljati manj pravic kot jih sedanja. Skupščina naj bi d 'rnenovala državni zbor. V poslanski zbornici bo 90 poslancev, v l *avnem svetu pa 40, vendar bo imel svet funkcijo senata. V njem jl8 predstavnikov interesnih skupnosti in 22 predstavnikov dva-uj^ih slovenskih regij. Državni svet ne bo imel pravice odločanja, r po pa bi zadržal sprejem zakonov, terjal ponovno glasovanje ali "erendum. • J. Košnjek fcmosu ure še niso štete S0 . Ljubljana, 23. oktobra - Na skupni pogovor sta se sešli vodstvi ivClaldemokratske stranke Slovenije in Slovenske demokratične ^e - Narodne demokratične stranke, ki sta jih vodila predsedni-doh **0*e *>u^n"1 'n °"r. Hajko Pirnat. Stranki se sicer medsebojno trJTr° Poznata, saj sta članici Demosove koalicije, vendar so se raz-r^re v Slovenski demokratični zvezi po razcepu na kongresu spre-t^'le. Dr. Pučnik je jasno povedal, da ostajajo socialdemokrati lUrj/a 'e.vosredinska stranka in bo odprta za sodelovanje z vsemi, ht\ S ,t'stim delom Slovenske demokratične zveze, ki je kongres (jePustil, ena temeljnih nalog stranke pa je uveljavitev soodločanja |etJaVcev, od katerega stranka ne bo odstopila. Demos je še aktua-da' saj vse njegove naloge, predvsem pri uveljavitvi tržnega gospo-ni v^Va ^e n'so uresničene, ko pa bo koalicija postala ovira, v njem g0y e^ smisla vztrajati za vsako ceno. Dr. Pirnat je trdil, da je nje-l4 a stranka naslednica Slovenske demokratične zveze, da bo ime-lan . °dgovoren odnos do naroda in da mora Demos ostajati še J,rej\ saj čaka koalicijo še mnogo nalog. Vodstvi strank sta se do- >rili za prve oblike sodelovanja. Poslanska kluba bosta obrav- t^j'^probleme lastninjenja in delavskega soupravljanja. I Socialisti in prenovitelji v Domžalah Domžale, 22. oktobra - Torkovo živahno strankarsko popoldne je dopolnilo tudi srečanje Socialistične stranke Slovenije in Stranke demokratične prenove pod vodstvom predsednikov Viktorja Žaklja in dr. Cirila Ribičiča. Govora je bilo o trdnejšem sodelovanju med strankama ter oblikovanju razvojno uspešne in socialno pravične Slovenije. Prenovitelji želijo postati sodobna stranka socialdemokratske levice. Obe stranki sta ugotovili, da so nastale na Slovenskem nove možnosti za povezovanje levih in levosredinskih strank. Unija in socialisti za trdno levico Ljubljana, 22. oktobra - Sestali sta se vodstvi Socialdemokratske unije Slovenije in Socialistične stranke Slovenije pod vodstvom Rastka Močnika in Viktorja Zaklja. Obe stranki soglašata s čimprejšnjim sprejemom zakona o soupravljanju delavcev, ki naj bi bil krovni zakon za to področje. To ni le socialna in ekonomska pravica delavcev, ampak ena temeljnih državljanskih pravic. Delavsko soupravljanje ni levičarska zabloda, ampak sodben evropski projekt. Močnikovi socialdemokrati in Žakljevi socialisti bodo k razpravi o tem zakonu povabili vse leve in levosredinske stranke, med njimi tudi prenovitelje in Pučnikove socialdemokrate. . Kranjski narodni demokrati Podpora kongresu Kranj, 21. oktobra - Kot sporoča Leon Petrevčič, so se v ponedeljek zbrali kranjski narodni demokrati. Obravnavali so poročilo s kongresa Slovenske demokratične zveze - Narodne demokratske stranke. Podprli so kongresno usmeritev stranke, obenem pa so zagovarjali iskanje skupnih točk s skupino dr. Dimitrija Rupla, čeprav je skušala z odhodom s kongresa razbiti stranko. Za člana sveta stranke so izvolili Florijana Bulovca in Leona Petrevčiča. Stranka bo še naprej sodelovala pri zbiranju pomoči za begunce s Hrvaške, zagovarjajo pa preimenovanje ceste JLA v Bleivveisovo cesto in Trga revolucije v Slovenski trg. Pohiteti bi bilo treba tudi z urbanistično preureditvijo tega prostora. Ker so se revoluciji odrekli prav vsi, so pomniki na trgu odveč. Kranjski narodni demokrati se sestajajo vsak ponedeljek ob 20. uri v svojih prostorih na Poštni 3 v Kranju. • J. K. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Bratska finančna »pomoč« s Hrvaške Med dinarji, ki so kar čez noč prišli v Slovenijo od dolžnikov s Hrvaške, ter tistimi, ki so jih pred časom odkrili cariniki na mejnem prehodu na Ljubelju, ni prav nobene razlike. Obe dejanji sta bili premišljeni potezi različnih republiških vlad, njun končni cilj pa je bil v destabilizaciji slovenske finančne politike. Toda, če je bil tak denarni udar pričakovan s strani srbske politike, je morda za marsikoga presenečenje, da se je k tem metodam zatekla tudi Hrvaška. Le-ta naj bi bila ena od naših najtesnejših »zaveznikov«, s katero smo pred časom celo hoteli v skupno državo, kasneje pa iz vsega tega na srečo ni bilo nič. Hrvaško potezo je lahko enostavno razumeti s tem, da je država pač v vojni. Vendar to ni dovolj. Vojna je tudi posledica hudih napak tamkajšnjega političnega vodstva, ki v svoji zmagovalni evforiji ni imela posluha za občutljiva politična in etnična vprašanja, zdaj pa se ji vse to z dvojno mero maščuje. Ker je državo zajela omenjena evforija, njeni politiki pozornosti niso namenjali bistvenim strateškim ciljem in predvsem formalni podlagi za razglasitev suverenosti. Tako so v vsem tem negotovo capljali za Slovenijo, ki si je sama utirala pot v Evropo. Ko pa je na Hrvaškem prišlo do prve vojne, je bilo za vse te korake že prepozno. Tamkajšnja politika je začela reagirati panično in se pri tem zapletala, končna posledica pa je bila navadno v tem, da so izgubljali tudi potencialne zaveznike. Slovenija je bila med njimi vsekakor na enem od prvih mest. Ko je bilo slovenskemu političnemu vodstvu jasno, da Hrvaška samo izkorišča ustvarjeni prostor, sama pa kaj bistveno ne prispeva k dejanskemu skupnemu odhodu iz Jugoslavije, se je odločilo, da to naporno pot prehodi Slovenija sama. Rezultat tega je danes ta, da ima Slovenija s svoje strani pripravljeno vse za formalno mednarodno priznanje (in je zato, po ocenah poznavalcev, priznanje celo že vprašanje nekaj dni). Hrvaška pa za to ne izpolnjuje niti prvega pogoja, kije: kontrola nad ozemljem bodoče države. Ko bo iz Slovenije odšel zadnji vojak jugoslovanske vojske, bo slovenska oblast tudi dejansko prevzela kontrolo nad ozemljem suverene Republike Slovenije. Na začetku omenjeni finančni udar, ki so nam ga pripravili Hrvati, je ob vsem tem tipično njihovo panično ravnanje, v katerem se vidi očitna odsotnost dolgoročne politične strategije in računica s kratkoročnimi cilji. Po vsej verjetnosti bodo tudi na Hrvaškem morali v kratkem uvesti lasten denar, s sedanjimi dinarji (ki so v bistvu zaradi nekritja vse bolj brezvreden papir) pa bi se radi rešili dolžniških grehov do Slovenije, potegnili črto pred preteklostjo in začeli s »pozitivne ničle«. Slovenija se je na srečo v zadnjem času naučila, da lahko s strani partnerjev v bivši Jugoslaviji pričakuje prav vse in se je tudi pred to hrvaško namero že v naprej zaščitila. Po zagotovilu finančnega ministra namreč hrvaških nakazil nismo sprejeli in tako terjatve do Republike Hrvaške ostajajo v veljavi še naprej. Vse skupaj je bila za nas dragocena izkušnja. Pokazalo se je, kako moramo biti previdni tudi do naše prve južne sosede. Takšna reakcija Slovenije pa je bila možna le ob izdelani dolgoročni politiki, ki predvideva prav vse možne oblike razvoja odnosov. S sedanjimi političnimi nasprotniki, pa tudi y potencialnimi zavezniki. Umirjeni tečaji V petkovem Gorenjskem glasu redno povzemamo dogodke s sestanka Ljubljanske borze, d. d., ki poteka vsak četrtek. Če smo še pred mesecem dni v povzetkih borznih dogajanj govorili o odstotkih, tečajih in rasteh s trimestnimi številkami, pa je uvedba nove slovenske valute in vsaj na začetku kar odločna monetarna politika Banke Slovenije povzročila precejšnjo umiritev na borzi. Obseg poslov je približno enak kot prej, vendar pa rast oziroma padec posameznih tečajev za vrednostne papirje končno odraža pravo borzno dogajanje. Ponudba in povpraševanje, ekonomska trdnost izdajatelja vrednostnega papirja in nova slovenska valuta so povzročili, da je popularna obveznica RS L 1 od torka do včeraj celo rahlo padla v svojem tečaju, ravno tako RSL 2 in še nekateri vrednostni papirji. Pač pa investitorji očitno zaupajo obveznicam Pivovarne Laško, kajti njihov tečaj je zrasel. Nekaj številk: v torek je znašal tečaj obveznice RSL 1 111,2, včeraj pa 110,0. Mimogrede: poslovne banke jih ponovno odkupujejo. Obveznica RSL 2 je s torkovih 80,0 padla na 79,1 na včerajšnjem borznem sestanku. Objavljene borzne tečajnice so od uveljavitve nove slovenske monete revnejše za tečaj EDP, saj na borzi ni več evidenčnih deviznih pravic. Pač pa seje pojavil SPR - to so dinarska sredstva, kolikor jih je sploh še, na posebnih računih. Včeraj je bil tečaj enak kot v torek, saj ni več povpraševanja niti ponudbe zaradi postopnega uveljavljanja drugih bilateralnih oblik gospodarskega sodelovanja z drugimi državami, zlasti Hrvaško, na območju Jugoslavije. Včerajšnji tečaj za 100 dinje bil 73,53 tolarja. Če se bo zaupanje v samostojno slovensko monetarno politiko obdržalo, kar dokazujejo prvi borzni sestanki po osmem oktobru, bodo poročila z Ljubljanske borze vse daljša, saj se bodo v kratkem pojavili novi zanimivi vrednostni papirji, med njimi obveznice občine Radovljica, občine Novo mesto itd. Stranke iščejo možne koalicije Socialdemokrati za skupno mizo Ljubljana, 22. ok ibra - Prvi pogovor med vodstvi Socialdemokratske stranke Slovenije in Socialdemokratsko unijo, ki sta ga vodila predsednika dr. Jože Pučnik in dr. Rastko Močnik je pokazal, da imata stranki veliko skupnega, predvsem pri uveljavitvi socialdemo-kracije na Slovenskem, čeprav o trajnejšem sodelovanju ali celo združitvi tokrat ni bilo govora. Stranki sta si bili enotni, da imata skupne naloge pri uveljavitvi soodločanja delavcev v podjetjih, pri čim bolj pravični in učinkoviti socialni politiki in sindikalizmu, pri čemer je za stranki vodilo nemški model, ki ga bo naša socialdemo-kracija trdno zagovarjala. Obe stranki sta za demilitarizacijo, seveda takrat, ko bo v Evropi uveljavljen sistem kolektivne varnosti. Stranki pa sta se razhajali pri oceni dela vlade: socialdemokratska unija kritizira predvsem gospodarske poteze vlade, socialdemokrati pa te kritike zavračjo, kar je razumljivo, saj so del vladne koalicije. Stranki sta se dogovorili za skupno okroglo mizo o zaposlovanju. •',V7,\vo-T«-,V ' GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR ' Petek, 25. oktobra 1991 Cesta Kokrica - Mlaka Pripombe do 27. oktobra Bo javna razprava o osnutku lokacijskega načrta ceste ponovljena? Kranj - Sredi minulega meseca (18. septembra) je izvršni svet občinske skupščine Kranj sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za regionalno cesto na odseku Kokrica •• Mlaka in lokalno cesto na odseku Kokrica - avtocesta. Sklep je bil objavljen 27. oktobra tudi v Gorenjskem glasu, osnutek pa je razgrnjeni v sobi 106 skupščine občine Kranj in v krajevni skupnosti Kokrica in sicer v Domu na Kokrici. Do nedelje je torej še čas za pisne pripombe in predloge k osnutku lokacijskega načrta. Ni prvič, da javna razprava v zvezi s tovrstno javno razgrnjeno dokumentacijo ni bila obiskana. Na Kokrici sta seje 9. oktobra ob 19. uri udeležila le dva krajana. Zdaj, tik pred zaključkom razgrnitve, pa se na Kokrici med krajani ob Golniški cesti kaže precejšnja zaskrbljenost, prizadetost in kopica pripomb v zvezi z razgrnjenim osnutkom lokacijskega načrta. Razlog? Krajani pravijo, da so objavo v časopisu za javno razpravo spregledali, na objavo na oglasnih deskah pa niso bili pozorni. Ko smo o tem vprašali predsednika sveta KS Staneta Hribarja, je pojasnil, da več kot to, kar zadeva obveščanje, krajevna skupnost ne more storiti (predsednik resnično ni tisti, ki naj bi po celi KS hodil od vrat do vrat), saj KS nima denarja za osebno obveščanje krajanov. Res pa je menda • udi, da seje pri predvideni objavi na internem kanalu kabelske televizije takrat menda nehote nekaj zapletlo. Sekretar sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj Miha Perčič pa pravi, da so po slabem obisku 9. oktobra, sklicatelji in razlagalci javne razprave ponudili možnost, da se, Če bi se izkazalo, lahko razprava ponovi. To možnost je Miha Perčič ponovno potrdil tudi še včeraj (četrtek). Glede pojasnjevanja in razčiščevanja mnenj torej kljub datumu še ni nič zamujenega. Krajani se še vedno lahko oglasijo v krajevni skupnosti v Domu na Kokrici, kjer je dežurstvo (vključno do nedelje), ali pa v sobi 106 Skupščine občine in zapišejo pripombe in predloge v knjigo ali jih oddajo posebej; ali pa izrazijo željo, da se prvič neuspela javna razprava ponovi. Ker pa je pripomb, nejasnosti, negotovosti in predlogov kar precej, vsaj v tistem delu KS, ki jih načrt zadeva (tak vtis smo dobili med naključnim obiskom ta teden v tem delu KS), bi v krajevni skupnosti in sekretariatu občine veljalo morda res razmisliti, da bi javno razpravo in razlago ponovili. # A. Žalar Slovenski gasilci hrvaškim Kranj - Predstavniki občinskih gasilskih zvez v Sloveniji so se na skupnem sestanku Gasilske zveze Slovenije pred mesecem dni dogovorili za organizirano zbiranje pomoči hrvaškim gasilcem, ki jim zaradi vojne zdaj primanjkuje že toliko opreme, da razmer ne morejo več obvladovati. "Na Gorenjskem smo se minuli teden v četrtek na svetu občinskih gasilskih zvez iz vseh petih občin dogovorili, da se vključimo v akcijo. Sprejeli smo pobudo Rudija Zadnika iz občinske gasilke zveze Škofja Loka in Toneta Arha iz občinske gasilske zveze Jesenice, da bi vsaka zveza prispevala po toliko cevi, kot ima na svojem območju gasilskih društev in drugi opremo, ki jo v društvih lahko oddajo. Najbolj hrvaškim gasilcem primanjkuje prav cevi, armatur in druge opreme. Iz Škofje Loke bodo dali tudi brentače. Gasilska zveza Slovenije pa je že takoj ob izbruhu vojne poslala na Hrvaško 11 ton penila (za lažjo predstavo: s to količino je moč en meter na debelo prekriti 50 nogometnih igrišč) in izoiirne dihalne aparate," je povedal predsednik sveta občinskih gasilskih zvez Gorenjske in hkrati predsednik trži-ške občinske gasilske zveze Pavel Hudobivnik. Opremo, ki se je zbrala v Kranju, bodo do konca tedna tega tedna prepeljali v Brežice, kjer je zbirni center za pomoč gasilcev iz vse Slovenije. • A. Ž. Dva koncerta - Cerklje, Radovljica - V farni cerkvi v Cerkljah bo jutri (sobota) ob 19. uri imel koncert duhovne glasbe Komorni zbor Peko iz Tržiča pod vodstvom dirigenta Jožeta Močnika. Izvajali bodo dela na duhovna besedila treh cerkva in sicer katoliške, protestantske in pravoslavne. - V avli osnovne šole v Radovljici pa bo jutri ob 18. uri celovečerni koncert Moškega pevskega zbora iz Pliberka na Koroškem pod vodstvom Folteja Hartmana in Ženskega pevskega zbora Lipa Društva upokojencev Radovljica pod vodstvom Severine Katrašnik. To bo prvi skupni nastop po navezavi stikov, na sporedu pa bodo slovenske ljudske in umetne pesmi. • (kj-jr) Pavel Hudobivnik CESTNO PODJETJE KRANJ, p. o. KRANJ, JEZERSKA C 20 • TEL 26861. TELEX 37720 CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta L-3831 ŠENČUR - LUŽE na odseku gradnje kanalizacije v Šenčurju zaprta za ves promet od 28. 10. 1991 do 31. 10. 1991. Obvoz za ves promet je določen na relaciji ŠENČUR-VISOKO-LUŽE in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi prekopa ceste za kanalizacijo. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom. Krajevna skupnost Voglje Trgovina tri mesece pred rokom Zdaj urejajo že prostore nad trgovino v prizidku, kar je sicer program za prihodnje leto. O kanalizaciji bodo pogovorili na sestanku s krajani in strokovnjaki. ---j—j — i—---— —---- o ---- jt--------7 —— j pogovorili na sestanku s krajani in strokovnjaki. Voglje, 24. oktobra - Glavna naloga, ki so si jo za letos zastavili v vodstvu krajevne skupnosti Voglje v kranjski občini, je bila preureditev dosedanje klasične Živiline trgovine v Domu krajanov v samopostrežno. Načrtovali so, da bosta prizidek in trgovina gotova proti koncu leta. Vendar so trgovino odprli že 30. avgusta. Zdaj nad trgovino v prizid- tarije in manjšo pisano. "Z ku že urejajo prostore za kraje- gradnjo prizidka in urejanjem vno skupnost. Uredili bodo trgovine smo začeli 19. aprila, dve sejni sobi, garderobe, sani- Krajani so z delom, lesom in sa- pa se Kar tri mesece pred rokom je bila preurejena trgovina, zdaj pa nad njo v prizidku urejajo prostore KS, ki so sicer v programu za prihodnje leto. moprispevkom prispevali kar 96.000 takratnih dinarjev. Sodelovali smo tudi na občinskem natečaju (150.000). Največ pa so prispevala Živila (253.000) z vnaprej plačano najemnino. Veliko zaslug za hitro končano delo ima Franc Cegnar iz Živil, ki je nadzoroval dela. Rad pa bi se zahvalil v imenu sveta KS in krajanov tudi občinskim možem Vladimirju Mohoriču, Petru Oreharju, Janezu Gradišarju in Ivanu Mihovcu." Sicer pa, kot je pripovedoval med obiskom predsednik sveta KS Marjan Žerovnik, so delali tudi na pripravi za ureditev kanalizacije; predvsem pri pripravi dokumentacije. O rešitvi pa se bodo morali pogovoriti na sestanku s krajani in strokovnjaki. Teren po eni in izvedba po drugi strani narekujeta, to se zdaj že ve, zares pretehtano in skupno zavestno dolgoročno odločitev in rešitev. Program za letos so v krajevni skupnosti praktično uresničili. Gasilci so obnovili dom. S prostovoljnim delom in pri- Marjan Žerovnik spevkom pa sta v organizaciji župnika obnovljena tudi fasada in ostrešje župnišča. Spomladi jih čaka popravilo cest, Vodovod pa naj bi še prej po pravil poškodbe zaradi preko pov. Ponudbe Elektro Gorenj ske Kranj za vzemljitev elektri čne napeljave pa se namerava jo v krajevni skupnosti lotiti prihodnje leto. • A. Žalar TV na Hujah in Planini Kabelski sistem ne bo odpovedal V iskanju rešitve, kako zagotoviti vzdrževanje oziroma nemoteno delovanje pred leti zgrajenega sistema kabelske in satelitske televizije v okrog 1850 stanovanjih v krajevnih skupnostih Huje in Planina, se je odbor nazadnje odločil, da preda celotni sistem v upravljanje podjetju TELE-TV. Kranj, 21. oktobra - Minuli mesec so stanovalci v krajevnih skupnostih Huje in Planina, ki so poleg zemeljskih TV programov prek kabelskega sistema spremljali tudi nekaj satelitskih, dobili položnice za plačilo "stroškov obratovanja za CATV". Marsikdo se je najbrž vprašal, kaj zdaj to pomeni, saj so sistem pred leti sami zgradili (in večina je takrat prispevala po 100 nemških mark v dinarjih). Zakaj torej zdaj poleg plačila RTV naročnine še položnica za stroške obratovanja sistema kabelske in satelitske televizije. O težavah, ki jih je ob izteku belski priključek (100 DEM) in garancije izvajalca izgradnje sistema (PAP Ljubljana) ob pridobitvi tako imenovanega Atesta RTV o kakovosti izgradnje napovedal pred leti izvoljeni odbor za izgradnjo sistema, smo sicer julija letos v Gorenjskem glasu že pisali. Vendar takrat predsednica odbora Biserka Vozelj skupaj z nekaterimi člani še ni vedela odgovora, kako v prihodnje zagotoviti vzdrževanje oziroma nemoteno delovanje zgrajenega sistema. Položnice, ki so jih zdaj dobili stanovalci, pa kažejo, da so problem rešili. Kako? "Iskali smo najugodnejšega izvajalca in dobili tri ponudbe, hkrati pa smo se v Domplanu skušali dogovoriti, da bi denar za servisiranje in amortizacijo zbirali na skupnih položnicah. Ustrezne pogodbe smo poslali 68 hišnim svetom in jih zaprosili, da se v tednu dni odločijo. Pa smo prvi teden dobili le 5 pogodb in od tega dve nepodpisani, v naslednjih treh tednih pa Še osem oziroma skupaj 16 odstotkov vseh. Ob takšni nezainteresiranosti se potem nismo mogli odločiti za podpis pogodbe o servisiranju. Da pa sistem ne bi odpovedal, da ne bi stanovalci ob okvari v trenutku ostali brez televizijske slike v stanovanju, smo se odločili, da sprejmemo ponudbo podjetja TELE-TV o preklopu celotnega sistema KS Huje in Planina na enoten kranjski kabelski sistem podjetja TELE-TV. Ob iskanju vseh mogočih rešitev smo namreč v odboru ocenili, da je to pravzaprav edina rešitev," je pred dnevi pojasnila Biserka Vozelj. Predstavnik podjetja TELE-TV Iztok Škofic pa je povedal, da bodo najkasneje do julija prihodnje leto celotno naselje Huje in Planina postopoma priključili na novo, sodobno in po zemlji speljano omrežje. Takrat bodo tudi vse gledalce, ki so prvotno plačali "stari" ka- ki bodo redno plačevali kabelsko najemnino, priključili v novo kabelsko omrežje. Na ta način bodo stanovalci lahko spremljali 23 televizijskih programov, ki jih zdaj že zagotavlja omrežje podjetja, kjer je le-to zgrajeno. Tisti, ki pred leti niso plačali stroškov za izgradnjo dosedanjega kabelskega sistema, pa bodo morali za vključitev v novi sistem prispevati zdaj po 300 DEM v tolarjih. Če pa se kdo ne bi želel vključiti v novi kabelski sistem, bo po izgradnji zemeljske tehnične izvedbe lahko še naprej spremljal le zemeljske programe in to prek sobne antene ali pa prek skupinske antene. Seveda se bo ob takšni odločitvi moral tudi sam odločiti za takšen ali drugačen strošek. Kjer so skupinsko anteno že odstranili, jo bodo morali stanovalci sami ponovno plačati in kasneje tudi sami skrbeti za vzdrževanje. Zaplet? Morda. Predvsem tam, kjer se že pred leti niso (hoteli) vključiti v izgradnjo kabelskega sistema in niso prispevali po 100 DEM v dinarjih. Vendar pa so zdaj vseeno lahko zaradi izvedbe skupinske antenske inštalacije (od vrhnjih stanovanj proti pritličju) spremljali tako zemeljske kot osem satelitskih programov. Vsi drugi pa se najbrž strinjajo, da je pač garancijski rok izvajalca potekel in da je sistem (takšen ali drugačen in nenazadnje, če je tudi samo sobna TV antena) treba vzdrževati. S tem problemom so se nenazadnje (in se bodo) srečali povsod, kjer so pred leti že sami gradili kabelske zemeljske in satelitske TV sisteme z internim kanalom. Marsikje si že zdaj v krajevnih skupnostih "belijo" glave, kako te sisteme vzdrževati in morda celo obogatiti z novimi satelitskimi programi, ki so ta trenutek že tudi dosegljivi. Možnosti (izvajalci) za vzdrževanje teh sistemov seveda so. Seveda pa stroški (mesečni ali ob okvarah) bremenijo vse, ki so na sistem vključeni. Plačilo RTV naročnine namreč ne zagotavlja tudi popravila kabelskega sistema. Tako kot na primer nakup televizorja in s tem tudi avtomatski začetek plačevanja RTV naročnine posamezniku še ne zagotavlja slike v stanovanju. Vsakdo mora pač sam poskrbeti še za eno ali več anten in jih potem, če odpovedo, tudi plačati popravilo oziroma jih vzdrževati. Predsednica odbora Biserka Vozelj pravi, da tudi pri stanovalcih na Hujah in Planini še pred izgradnjo sedanjega kabelskega sistema vzdrževanje Biserka Vozelj skupinskih anten ni bilo drugače opredeljeno. Če so se pokvarile, je vzdrževanje (popravilo) bremenilo stanovalce. Sedanja odločitev odbora na Hujah in Planini zato nenazadnje ne bi smela preveč motiti, ob tem, da še vedno ostaja možnost, da bo nekdo pač še naprej gledal samo zemeljske TV programe prek skupinske ali lastne sobne antene. • A. Žalar I PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Najprej pogreb, potem šele jama Zares neverjetno je bilo v torek telefonsko sporočilo, ki smo ga dobili iz Poljan v škofjeloški občini, da je bil prejšnji dan (ponedeljek) popoldne na pokopališču v Poljanah pogreb, da pa je krsta s pokojno 77-letno Ivano Kržišnik z Gorenje Ravni še vedno nezasuta. Še bolj nenavadno in neverjetno pa je bilo, ko smo potem ob 15.30 ugotovili, da krste ni v jami, ker so jo pravkar spet odnesli nazaj v mrtvašnico. Sorodnica in domačini, ki so tačas urejali grobove na pokopališču, so bili zgroženi. Kaj se je pravzaprav dogajalo? Na pokopališču smo srečali tudi predsednika sveta krajevne skupnosti Poljane Romana Dolenca, ki je povedal, da ima krajevna skupnost, kt je že vsa leta imela dogovor z domačinom za izkope in zasu-tje jam po pogrebu ter za urejanje pokopališča, zdaj z domačinom Cirilom Likarjem prvič tudi sklenjeno pogodbo-Prejšnja leta je ta dela (brez pogodbe) opravljal nekd° drug. "Že pred mesecem dw smo v svetu KS ugotavjali. da pokopališče ni urejeno tako, Najprej pogreb, potem šele jama... £ g mora,o ^ p^ pogodb, Zato smo Likarja opozorili, da bomo pogodbo z njimi prekinil'' če se njegovo delo in odnos ne bosta "popravila". Obljubil je, da bo poslej vse v redu. Prejšnjo soboto seje zgodilo, da jama ni bila pravočasno izkopana in je moral "vskočiti" namesto Likarja nekdo drug. Tokrat pa se je zgodilo, da jama ni bila dovolj globoka Zgrožen sem nad tem, kar se je zgodilo in svet bo odločno ukrepal. V svojem imenu se svojcem ta trenutek opravičujem...," Je resnično pretresen povedal Roman Dolenc. Pregovor pravi, da se živemu človeku vse pripeti, mrtvemu pa... No, tokrat se je celo mrtvemu po pogrebu... Najbrž bo vodstvo krajevne skupnosti zdaj bolj odločno glede pogrebnih in p0' kopaliških storitev. • A. Žalar petek, 25. oktobra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Zelo socialen stanovanjski zakon Prodam juga, kupim stanovanje Veliko ljudi se zanima za odkup družbenega stanovanja pod ugodnimi zakonskimi pogoji -koliko jih bo odkupa res zmožno? Radovljica, 22. oktobra - Odkar j« ta teden začel veljati novi stanovanj-sk> zakon, se ne ohladijo telefoni v podjetjih, ki gospodarijo z družbeni-"•j stanovanji. Oglasili smo se v radovljiškem Alpdomu, kjer so že spoli adi skušali izmeriti razpoloženje med stanovalci v družbenih stanovanjih: bodo stanovanja odkupili ali pa nameravajo ostati v najemnem j^zmerju? Sodeč po rezultatih takratne ankete se bo za odkup odločilo *d 20 do 30 odstotkov družbenih stanovalcev, nam je povedala MARIJA "JR, ki je ta čas tudi glavna obveščevalka številnim spraševalcem o ^ožnostih odkupa in je tudi nam ljubeznivo odgovorila na nekaj vpra- , Kolikšno pripravljenost za od-"P stanovanj je pokazala po-""»dna anketa? »Anketirali smo le stanovalce občinskih stanovanjih, vendar narn je samo kakih 60 odstotkov inketirancev vrnilo izpolnjene vPrašalnike. Polovica teh je na 'Prašanje o nameravanem odkupu odgovorilo pritrdilno. Sodeč !'° anketi in po odzivu, ki ga ima 'Zid novega zakona, ko telefoni Praktično ne utihnejo, se bo za odkup odločilo med 20 in 30 od-st°tkov dosedanjih nosilcev stanovanjske pravice. Večina se jih B° bržkone odločila za tako ime-"°van "hitri odkup", ki prinaša ^■odstotni popust, saj se bo očitno v t0 vključila tudi banka s pobili. Naj omenim še radovljiško P°sebnost: omogočen je namreč udi odkup stanovanj z obveznici občine Radovljica, in sicer s ^Pustom 10 odstotkov na višino °bveznic« Kaj bodo ljudje potrebovali, ko * bodo oglašali k odkupu? »K. zahtevku za odkup stano-j3nja bodo priložili potrdilo o dr-yljanstvu, s stanovanjsko °d'očbo se bodo morali tudi izkazi kot imetniki stanovanjske "Švice. Če bo stanovanje odku-^al ožji družinski član, bo pogona tudi izjava imetnika stanovanjske pravice. V predlogu *kona je bilo zapisano, da lahko ^anovanje odkupi le tisti ožji J1 rtižinski član, ki stanuje z imenikom stanovanjske pravice, za-*0n pa je radodarnejši, saj ni 'HJno, daje kupec tudi souporab-«k.« . Kako je z upoštevanjem samou-,(|ežbe pri vrednotenju stanovanj? . »Samoudeležba, ki so jo ime-"'ki stanovanjske pravice plačevi pred letom 1981, je bila že /"jena. Ostalim pa se odšteva V radovljiški občini živi v družbenih stanovanjih približno četrtina prebivalcev. Stanovanjski fond v občini pa je porazdeljen takole: od 3120 stanovanj jih je 1424 v lasti podjetij, 1280 pa je »klasičnih družbenih«, se pravi občinskih, upokojenskih, borčevskih. 364 stanovanj zasedajo etažni lastniki. 52 jih imata carina in vojska. l" cene stanovanja, in sicer v va-|0r|ziranem znesku. Lestvica va-°(fizacijskih količnikov je obja-'Jena obenem z zakonom v padnem listu. Izračuni kažejo ,4r realno $liko, odstotki, ki so 'daj predstavljali delež vredno-'l stanovanj, se večidel ujemajo današnjimi.« ve-logla .je prihodnost jj* ljudi v stanovanjskih razmer- »Ostali bodo v najemnem raz-j erju. Dve leti bodo najemnine c neprofitne, potem pa bo last- nik stanovanja lahko prosto oblikoval stanarine, ki bodo pri profitnih stanovanjih lahko tudi do 50 odstotkov nad povprečno republiško najemnino. Stanovanja bodo potlej razdeljena na kategorije, lahko bodo profitna, službena, neprofitna, socialna. Lastnik bo lahko po dveh letih stanovanje odprodal, pri čemer bo imel najemnik predkupno pravico. Če ta ne bo mogel odkupiti stanovanja pod enakimi pogoji, se mu položaj iz najemnega razmerja ne bo smel poslabšati. Ljudje se brez potrebe bojijo, da bodo lastniki stanovanja razprodali in najemnike postavili na cesto. Brez stanovanja bodo ostali le v primeru krivdnih razlogov, ki jih zakon natanko pojasnjuje v 53. členu. Če denimo najemniki ne bodo plačevali stanarine, je to že eden od razlogov za odpoved najemnega razmerja in selitev v stanovanje nižje vrednosti. Seveda pa je tudi tu vgrajena socialna varovalka. Če najemnik ne more plačevati, ker je pač v socialni stiski, se bo obrnil na center za socialno delo po potrdilo o svojih socialnih razmerah, in v tem primeru odpovedi ne bo. Če bo lastnik družino v socialni stiski zaradi neplačevanja najemnine preganjal iz stanovanja, bo lahko za ohranitev najemnega razmerja ». veliko govorimo o odkupih, 'I* ljudi si jih najbrž ne bo mo ffivoščiti. Kakšna je prihodn Formula odkupa: vrednost stanovanja v točkah x kvadratura x korekcijski faktor x 66,60 SLT. Dobimo ceno stanovanja. Odštejemo lastno udeležbo (znesek množimo z valorizacijskim faktorjem iz leta, ko je bila plačana). Odštejemo 30 odstotkov popusta. Dobimo pogodbeno ceno. Marija V dir nam je na dveh primerih izračunala ceno, ki bi jo plačali, če bi stanovanje odkupili takoj in torej izkoristili 60-od-stotni popust. Stanovanje avtorice tega zapisa meri 52 kvadratnih metrov, ocenjeno pa je na 299 točk. Vrednost točke je 66,60 tolarja. Ob takojšnjem odkupu bi za to dvosobno stanovanje odštela 361.621 tolarjev ali 11.300 DEM. Toliko je dandanes vreden slabši osebni avto, denimo, jugo. Drugo stanovanje pa je iz radovljiške občine: staro je 21 let, 3-sobno v izmeri 68 kvadratnih metrov, vredno 276 točk. Pri takojšnjem odkupu bi bodoči lastnik zanj plačal 489.017 tolarjev ali 15.281 DEM (ob uradnem borznem tečaju). Korekcijski faktorji za malenkost podražijo manjša stanovanja in pocenijo večja. Lestvica je naslednja: garsonjera ali soba 1,057 dvosobno s kabinetom 0,981 enosobno 1,024 trosobno 0,986 enosobno s kabinetom 1.006 trosobno s kabinetom 0,955 dvosobno 1,000 štirisobno in več 0,950 posegla vmes občina z nekakšno subvencijo ali pa bo poskrbela za primerno socialno stanovanje, ki ga bo družina zmogla plačevati.« Stanovanjski zakon ustrezno rešuje zlasti položaj tistih, ki stanovanje že imajo. Kako pa bodo v prihodnje lahko prišle do strehe nad glavo na primer mlade družine? »V občinah sicer obstajajo prednostne liste prosilcev stanovanj, vendar se prošnje ne rešujejo, ker pač ni na voljo praznih stanovanj. Če se bo v prihodnje izpraznilo kako stanovanje, bomo poskrbeli predvsem za reševanje položaja mladih družin. Sicer pa v primeru izpraznitve stanovanj obstajata dve možnosti, bodisi da se stanovanja odprodajo na licitaciji (v tem primeru za lep čas ni upanja za prosilce na prednostni listi, v Radovljici jih je že od leta 1988 kar 350), bodisi da se dodeljujejo prosilcem. V slednjem primeru bodo imeli prednost prosilci, ki se morajo seliti zaradi vračanja stanovanj bivšim lastnikom, in prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjski problem ter imajo nad 10 let stalno bivališče v občini Radovljica. Po novih podzakonskih aktih se bo delalo več prednostnih list prosilcev za stanovanja, posebne za neprofitna, najemna in socialna stanovanja.« Kaj bo z upokojenci ali odvečnimi delavci, ki živijo v stanovanjih podjetij, kjer so bili zaposleni? »Podjetja kot lastniki stanovanj včasih slednja kot službena stanovanja potrebujejo, če hočejo privabiti nove ljudi. Tudi v tem primeru velja: če lastnik iz kakih drugih razlogov, ne krivdnih, odpove najemno razmerje, potem je dolžan priskrbeti človeku drugo stanovanje. Celo položaj se slednjemu v takem primeru ne sme poslabšati.« • D. Z. Zlebir egunci na Gorenjskem ^deči križ se ne ozira po veri, ^rodnosti, strankarski pripadnosti... j ^ kot 20 tisoč beguncev s sosednje Hrvaške se je že zateklo v Sloveni-l.' "ksetina jih je tudi na Gorenjskem. So med njimi resnično samo taki, Sv s<) zaradi stiske zbežali s svojih domov, ali nekateri ne izkoriščajo S{?Jega položaja, ali ni med begunci celo »pete kolone«, zlasti med ti- srbske narodnosti? pr. Statusa begunca po okrepljenem drugem valu ljudi s Hrvaške p1 las resda ne more dobiti vsakdo, po občinskih organizacijah RK ^ludi tistim brez statusa ne odrekajo pomoči, dokler so še material-S(. Možnosti za preživetje. Ali se med begunci (zlasti srbske narodno-v'skrivajo tudi »odpadniki«, pa nam pri Rdečem križu niso odgo-stjr''i- Ta humanitarna organizacija je dolžna poskrbeti za ljudi v Pari ne 8'ede na raso. veroizpoved, narodnost ali strankarsko pri-oaoiost, kar ji velevajo tudi mednarodno uveljavljena pravila njene-^tavanja. st V kranjski občini, kjer je 630 vpisanih beguncev, vendar le 400 s i,0tusom. Večina se je deklarirala za Hrvate, nekaj je tudi muslima-$ajV' vendar pa teh podatkov humanitarna organizacija ne preverja, ^isli zlasti na varnost in gmotno preživetje pribeglih. V radovlji-p4 °°čini nudijo gostljubje 506 beguncem. 171 jih nima statusa, sicer ja:^e število pribeglih nenehno spreminja, saj nekateri tudi že odha-*en ^ Radovljici ni bilo begunca, ki se ne bi opredelil za Hrvata, ra-*e tft^oga, ki je vztrajal pri dalmatinski narodnosti. Na Jesenicah je S(Q "1 begunec, vendar jih ima le 338 ta status. Ta teden jih je okoli lju Pribežalo iz Dubrovnika, ki še ni šteto kot krizno območje in zato ft171 od tam ne Pr'l'^e stalus begunca. Po narodnosti ne sprašujejo, trdeči križ so vsi enaki. V Tržiču sta 102 begunca, 17 jih nima sta-Helavski univerzi v Radovljico* Je 'eta '969 za razstavne, yrr?ertne in literarne namene "e v 3 dvorano v pritličju grašči-tm nJeJ so bile do leta 1977 iz-n° dobro obiskane mesečne razstave s koncerti. Med njimi so imele že tedaj posebno mesto razstave originalnih književnih ilustracij. Med ilustratorkami se je prva predstavila Marlenka Stupica leta 1970, že naslednje leto pa domačinka Melita Vovk z Bleda z izjemnim Puhkom v Benetkah pisateljice Mire Miheličeve in Erazmom in potepuhom Astrid Lindgren. Sicer pa so se v dvorani radovljiške graščine med drugimi predstavili danes že pokojni Tone Kralj, Maksim Gaspari, Miha Maleš, Nikolaj Omerza itd. Z restavrirano Sivčevo hišo leta 1976 se je galerijska dejavnost iz graščinske dvorane počasi preselila v Šivčevo hišo. Z leti si je hiša ustvarila ugled solidne profesionalne galerije, v kateri so se predstavili mnogi vidni slovenski likovni umetniki, npr. Janez PG NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU y e«rnovalnem programu kranjska uprizoritev Albeejeve »Kdo se __boji Virginije Woolf«_ bor ,^e dni se je začelo 26. Borštnikovo srečanje v Mariboru. Mari-Se je 8'edališka manifestacija bo potekala po ustaljenem vzorcu, ki boQ Potrdil na dosedanjih festivalih. Ob spremljevalnih prireditvah i*krg.rednja pozornost namenjena tekmovalnim predstavam, ki jih je Pre(j selektor Dalibor Foretič. Selektor v svojem poročilu ob izboru ki $0Sta.v Poudarja predvsem izjemno visoko kvaliteto vseh predstav, bile prijavljene za letošnje srečanje. $taVj rešernovo gledališče je za tekmovalni program prijavilo predle^ *jKdo se boji Virginije Woolf« E. Albeeja in »Hišnik« H. Pin- 8l|(r Ba^fdijo. V svoji utemeljitvi ob kranjski predstavi je zapisal, da je IJU . .ara Hieng Samobor ustvarila zanimiv premik k oblasti in ime-vpraj'.Ustvarjata družbene razvrstitve dominacije in podrejenosti. Je i8rUj'0^ se o parametrih in možnostih socialnega obstoja, hkrati pa a'cern omogočila nenavadno profiliranost likov...« 'al$k 7^ "astopom na Borštnikovem srečanju bo kranjsko gledališče kranj0'etr|o uspešnico drevi (petek ob 19.30) ponovno odigralo za ft^ , publiko. Dijaki in študentje imajo za to predstavo polovični ibor Foretič je za tekmovalni program izbral Albeejevo tra- JPUst Pn vstopnici. /ar/ Boljka, Vladimir Makuc, Jože Ciuha, Peter Čeme, Negovan Nemec itd. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju je bila v Šivčevi hiši leta 1984 prirejena tudi razstava grafik svetovno znanega umetnika Marca Chagalla. Prvo darilo so dobili Muzeji radovljiške občine, v okvir katerih sodi Šivčeva hiša leta 1977, ko je hrvaški slikar Ivan Pessi podaril galeriji svojo sliko. Prvi nakup sodi v leto 1978 ob retrospektivni razstavi del domačega slikarja in likovnega pedagoga Franceta Boltarja ob njegovi prezgodnji smrti. Prvi rednejši nakupi likovnih del sovpadajo z ustanovitvijo Muzejsko-galerij-skega odbora pri Kulturni skupnosti Radovljica in sodijo v leto 1982. Od tedaj si galerija prizadeva vsako leto odkupiti vsaj kakšno delo avtorja, ki razstavlja v njeni hiši. Poseben poudarek namenja galerija razstavam originalnih knjižnih ilustracij, ki jih že vrsto let pripravlja kot pregledne potujoče razstave s katalogom in redno odkupi od vsakega ilustratorja po eno ilustracijo, nekaj pa jih je dobila v dar oziroma so jih za galerijo odkupili donatorji. Od leta 1970 se je v Radovljici zvrstilo sedemnajst razstav originalnih ilustracij, ki v zadnjih letih redno obiščejo še Jesenice, Tržič, Kranj, Ljubljano (Pionirska knjižnica) in Maribor (Pionirska knjižnica). Skozi načrtovano galerijsko politiko je z leti zrasel zarodek stalne zbirke, ki seveda potrebuje popolnitve, če bi želela zbirka npr. pokazati pregled skozi celotno slovensko ilustratorsko bero, pa čeprav le s po enim delom. Pri domačih avtorjih bi kazalo sproti zasledovati njihov likovni razvoj in temu ustrezno dokupovati dela. Pri ostalih razstavljalcih pa se galerija ravna pri nakupih po pomembnosti umetnikov v slovenskem likovnem prostoru. Ob vsem pa seveda vedno po svojih finančnih (ne)zmožnostih. Čeprav prevladuje med likovnim gradivom predvsem grafika in risba, torej po ceni lažje dostopna dela, ima galerija tudi nekaj platen in malih plastik. Gradivo je dosti kvalitetno, pestro in zanimivo in zasluži, da bi dobilo svoj stalni prostor. Na razstavi, ki je bila odprta 18. oktobra so zastopani: Marjan Amalietti, Martin Avsenik, Milan Bizovičar, Janez Boljka, France Boltar, Marjanca Jemec-Božič, Boni Čeh, Peter Čeme, Zvonko Čoh, Daniel Demšar, Tone Demšar, Črtomir Frelih, Ančka Gošnik-Godec, Tahir Ha-mid, Stane Jarm, Stane Kolman, Tone Lapajne, Kamilo Legat, Vladimir Makuc, Marjan Man-ček, Henrik Marchel, Brigita Po-žegar-Mulej, Negovan Nemec, Polde Oblak, Marija Orthaber, Mirna Pavlovec, Dušan Premrl, Bine Rogelj, Štefan Simonič, Darko Slavec, Vida Slivnike-Be-lantič, Matjaž Schmidt, Ejti Štih de Fernandez de Cordova, Andrej Trobentar, Izidor Urbančič, Miha Dalla Valle, Marija Vogelnik, Melita Vovk in Franc Vozel. Med zadnjimi podarjenimi deli na razstavi je deset keramičnih plastik Marije Orthaber, ki jih je umetnica podarila galeriji za njeno stalno zbirko in slika domačinke Ejti Štih de Fernandez de Cordova z Bleda, ki sedaj živi v Boliviji. Sliko je za Šivčevo hišo odkupila Didacta iz Radovljice. Maruša Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V foverju Prešernovega gledališča razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. V galeriji Letališča Brnik je odprta razstava akvarelov in lesorezov Staneta Žerka. V Galoises blondes klubu hotela Creina nastopa danes zvečer Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak. JESENICE - V Kosovi graščini odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo del akad. slikarja Dušana Kirbiša. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del iz stalne galerijske zbirke. V radovljiški župnijski cerkvi bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 18.30 nastopil kranjski mešani pevski zbor Musica viva s programom sakralne glasbe. V pasaži radovljiške graščine razstavlja fotografije Alojz Mulič. V galeriji Kamen razstavljajo fotografije člani Foto kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru gostuje danes, v petek, ob 19.30 SLG Celje s predstavo Schisgala Murrava Lubezen v režiji Dušana Mlakarja -a abonma rdeči in izven. SA80 V knjižnici Ivana Tavčarja bo v ponedeljek, 28. oktobra, ob 19. uri literarni večer protivojne poezije: predstavili bodo novo pesniško zbirko Litanije za mir Neže Maurer. V Groharjevi galeriji so na ogled dela slikarja Berka. V galeriji Fara razstavlja slikar Martin Goričanec. V Mini galeriji Skupščine občine Kranj razstavlja olja naivec Simon Šubic iz Žirov. Zaradi izrednega zanimanja je razstava slik Jožeta Tisni-karja 25 let kasneje podaljšana do 3. novembra. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Frei-sing baru na Loškem gradu razstavlja Janez Ambrotič. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra Želetniki bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del članov Dolika z Jesenic. V kulturnem programu sodelujeta pesnica Neža Maurer, na kitari igra Dominik Gaser. Razstavo bo odprl Andrej Pavlovec. " TRŽIČ - Danes, v petek, zvečer bodo v Tržiču odprli kar dve razstavi; v Kurnikovi hiši bo ob 17. uri otvoritev razstave grafik in kipov Viktorja Klofutarja, ob 18. uri pa bodo v Paviljonu NOB predstavili knjižne ilustracije Andreja Trobentarja. O avtorju in delu bo govorila Maruša Avguštin, ravnateljica radovljiškega muzeja. GROBLJE - V grobeljski cerkvi bo danes, v petek, ob 20. uri nastopil Komorni orkester RTV Slovenija Camerata Labacensis pod vodstvom Marka Letonje. NASTOP ORKESTRA CARNIUM Kranj - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v kranjski župnijski cerkvi ponovno nastopil Komorni orkester Carnium. Orkester, ki je v lanski sezoni zelo uspešno zastavil svojo koncertno dejavnost, je za svoj prvi nastop v novi sezoni pripravil baročni glasbeni večer z deli F. Geminianija, A. Vivaldija,.A. Stradelle, J. S. Bacha in G. Ph. Telemanna. V izvedbi vrhunske glasbe italijanskega in nemškega baroka bodo kot solisti nastopili tudi Sabira Hajdarevič -mezzosopran, B. Brezavšček in I. Graselli - violine ter L. Dimkaro-ski - trobenta. Koncert bo vodil dirigent Peter Škrjanec. Otvoritev arheološkega spomenika AJDNA VABI Žirovnica - Danes, v petek, ob 14. uri bo na Ajdni otvoritev obnovljenega arheološkega spomenika - starokršćanske cerkve. Na zaključek več let trajajočega izkopavanja na najdišču in zahtevnega restavriranja tega posebnega arheološkega spomenika vabita Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Restavratorski center Slovenije. V Sloveniji je kar nekaj ostankov naselij, kamor so se staroselci na naših tleh umikali pred navali kasnejših naseljencev. Verjetno pa ima nekdanje naselje staroselcev na Ajdni visoki nad Potoki v Karavankah najbolj izjemno lego. Čeprav tako visoko, pa so naselbino iz prvih stoletij našega štetja poznali ne le domačini, pač pa tudi takšni raziskovalci in poznavalci, kot je bil med drugim tudi Valvasor. Naselbina z ostanki starokršćanske cerkvice je bila več let predmet arheoloških raziskovanj, ki so se zaključila nekako leta 1987. Zahtevno konserva-torsko delo se je končalo z odločitvijo, da se nad zaščitenimi izkopanimi ostanki naselbine postavi streha. Le tako bo ta vsekakor izjemna zgodovinska in tudi turistična privlačnost ohranjena tudi v pogojih ostrega gorskega podnebja. GLASBA TREH GLASBENIKOV" Žiri - V dvorani Svobode v Žireh bo ob krajevnem prazniku jutri, v soboto ob 19. uri koncert, na katerem se bodo ži-rovski pevci in godbeniki poklonili spominu treh skladateljev -Jobsta, Mozarta in Gallusa. Nastopili bodo: Mešani pevski zbor Anton Jobst pod vodstvom Slobodana Poljanska, verkve-ni mešani pevski zbor župnije Žiri pod vodstvom Antona čade-ža, Moški pevski zbor Alpina, vodi ga Andrej Žakelj, Dekliški komorni zbor Kresnice, vodi ga Slobodan Poljanšek in Godba na pihala Alpina pod vodstvom kapelnika Draga Kanduča. GALLUS V ŽUPNIJSKI CERKVf Kranj - V nedeljo, 27. oktobra, ob 18. uri bo v kranjski župnijski cerkvi gostoval Mešani pevski zbor P.D. Podgora pod vodstvom Mirka Špacapana. Zbor vrača obisk Komornemu zboru Gallus Kranj, ki je maja letos skupaj z argentinskim pevskim zborom Gallus sodeloval na koncertu v Podgori onkraj Soče. Pevci iz zamejstva imajo v programu Gallusove mo-tete in slovenske pesmi, Komorni zbor Gallus iz Kranja pod vodstvom Angele Tomanič pa bo pel poleg Gallusovih skladb še dela Palestrine, Premrla in drugih. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ organizira MINI KUHARSKI TEČAJ Z MAXI ZAKLADNICO ZNANJA g. IVANE ŠEGA — vegetarijanstvo, makrobiotika v naši bio-coni — enostavni recepti, polnovredni obroki za vso družino — hujšanje z zdravo hrano Informacije 217-481, 211-757. GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 25. oktobra 1# GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Stara zdravila Elektrogospodarstvo se spet utaplja v izgubi, ki se po devetih mesecih skupaj s premogovniki približala že 3 milijardam dinarjev, do konca leta pa naj je vsaj povečala ne bi. Podobne zgodbe o elektriki v tem času pišemo že deset let, tudi z zamenjavo politične oblasti se stvari torej niso spremenile. Spremenile pa se niso, ker nova oblast uporablja stara zdravila pri zdravljenju gospodarstva. Razlika je nemara le v tem, da zdaj to prostodušno povedo in da naposled priznavajo tudi, da so racionalizacije potrebne tudi v elektrogospodarstvu, zlasti zaradi prezaposlenosti, ki naj bi jo že do konca leta zmanjšali za 5 odstotkov. Stari recept je seveda dobro znan, z nabiranjem izgube v elektrogospodarstvu pomagajo gospodarstvu, zlasti velikim porabnikom, torej vsem trem železarnam, tovarni dušika Ruše ter tovarni aluminija Kidričevo. Na seznamu dolžnikov je tudi vse več problematičnih tovarn, kot so na Gorenjskem, denimo, Tekstilindus, Veriga, Gorenjska predilnica..., mednje pa se vrivajo tudi nekatere, ki tako hudih težav nimajo, vendar so se "preventivno" odločile, da elektrike ne plačujejo. V elektrogospodarstvu se je tako nabralo konec septembra nabralo že za 3 milijarde dinarjev dolga oziroma 120 milijonov mark, kar je toliko, kot stane ena čistilna naprava v termoelektrarni Šoštanj. Žal to ni zgolj primerjava, temveč dejstvo, saj uresničevanje ekološkega programa v elektrogospodarstvu kasni za leto in pol, zadrege z razpisom zanjo se vlečejo že od spomladi, ker elektrogospodarstvo nima denarja. Tudi dolgov za jedrsko elektrarno Krško ne plačuje, kar bo seveda problem, ki bo kmalu izbruhnil. Njegovo poslovanje je že na ravni minimalnega životarjenja, ki ga plačujejo potrošniki, zato ni čudno, da je njihovih pritožb vse več in da jim je vse težje odgovarjati, kako plačujejo pravo ceno elektrike. Do kdaj bo oblast še lahko uporabljala stara zdravila je potemtakem odvisno od tega, koliko časa bodo ljudje še mirno plačevali položnice za elektriko in "razumeli", da mnoge tovarne zanjo denarja nimajo. Kako težko je napraviti kaj drugega kot uporabiti stari recept oziroma kako težko je uresničevati predvolilne obljube, je moč najbolje pojasniti na primeru tovarne aluminija Kidričevo, ki je dolžna že skoraj 1 milijardo dinarjev in se je strateško odločila, da elektrike ne bo plačevala, saj so časi za tovrstno industrijo trenutno grenki, napovedujejo pa ji boljše. V Kidričevem žele elektriko plačevati po 4 pfenige za kilovatno uro, na kar elektrogospodarstvo ne pristane, saj normalno stane 7 pfenigov. Toda v poslovnem svetu vendar velja, da se plača nesporni del, zato lahko sklepamo, da je spor le navidezen in do Kidričevo elektrike ne plačuje z blagoslovom slovenske vlade. Navsezadnje se s tovarno aluminija ukvarja podpredsednik dr. Andrej Ocvirk, ki je pred kratkim za jeseniško Železarno dejal (zanjo je sicer zadolžen minister za industrijo Izidor Rejc), da je zaradi ljudi bolje, da še vedno hodijo na delo, zato lahko sklepamo, da podobno sodi tudi o tovarni aluminija. Kdor se spomni, predvsem s takšno razlago so postavili novo jeseniško je-klarno! Zakaj v Kidričevem zahtevajo prav 4 pfenige za kilovatno ur? Ker imajo takšno ceno podobne tovarne v Nemčiji, kjer pa je razmerje drugačno, saj polovico aluminija izdelajo sami (strateško količino), polovico uvozijo, v Sloveniji izdelajo polovico več aluminija, kot ga potrebujemo. Poleg tega so tako v Nemčiji kot v Avstriji tovarne aluminija vključene v (državne) koncerne, v katerim slabe aluminijeve čase lažje prenašajo s pomočjo kemičnih tovarn, ko pa vzcveti aluminij, kakor je denimo, ko so začeli izdelovali pločevinke, se stvar poravna. Pri pa še vedno po stavi navadi tlačimo v žakelj reveže, ki se nato nenehno obešajo na državne jasli. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Krizni štab GZ Gospodarska zbornica Slovenije je ustanovila posebno informativno službo, neke vrste krizni štab za pomoč podjetjem v številnih težavah in zapletih, ki jih imajo v poslovanju v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije in prekinjanjem gospodarskih tokov z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije. Vprašanja rešuje takoj ali pa jih posreduje vladnim službam in carinarnicam. Telefon informativne službe je 061/150-122, v njem delajo Branko Tramšek, Peter Suvorov in Dušan Vujadinovič. VI711 !3 TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ na Jesenicah VAS VABI NA ] PRODAJNI DAN Pripravili smo vam degustacije in prodajo izdelkov znanih proizvajalcev, po zelo ugodnih cenah! KZ "Dobrovo'' OorlSka Brda, "Mlakima" Ljutomer, "Žito" slanama Jesenice, "FRUCTAl", 'JATA" ljubljena, "KOUNSKA" DEGUSTACIJE: □ Vino □ siri in pi$ean5ji narezki □ Brandv Minister Gregor □ Viki krema in sladice ter bogata ponudba vseh vrst prehrambenega blaga PETEK 25.10.1991 11. - 17. ure. Industrija elektrogospodarstvu dolžna že 3 milijarde tolarjev Tovarnam elektrike ne odklopijo Gospodinjstvom zaradi neplačanih računov elektriko hitro odklopijo, tovarne pa si dolg namenoma kopičijo* Ljubljana, 22. oktobra - Zadnja podražitev elektrike je zelo razburila slovensko javnost, posebej, ker so se hkrati pojavile govorice o zelo visokih plačah v elektrogospodarstvu, je na tiskovni konferenci dejal dr. Miha Tomšič, slovenski minister za energetiko. Postregel je s kopico podatkov o poslovanju elektrogospodarstvu, ki ima vse daljši seznam vse večjih dolžnikov in kopico nerešenih finančnih vprašanj premogovnikov in jedrske elektrarne Krško. Nedavna 28,9-odstotna po- nj takšne govorice zavračajo z dražitev elektrike je soupadla z začetkom zimske sezone, ko je pri nas elektrika polovico dražja kot poleti, zato je bil udarec toliko večji. Elektrogospodarstvo je podražitev predlagalo že avgusta, vendar je vlada, ki potrjujejo cene elektrike, odlašala dva meseca. 46 odstotkov evropske cene Na očitke, da je pri nas elektrika zelo draga, so odgovorili s primerjalnimi podatki, da je na Dunaju za mala gospodinjstva dražja za 90 odstotkov, še bolj pa v zgornji Avstriji, v južni Nemčiji, nekoliko dražja je tudi v severni Italiji, kjer imajo "socialno tarifo" za najmanjše gospodinjske porabnike. Tako trenutno v Sloveniji cena elektrike predstavlja le 46 odstotkov evropske, so izračunali v elektrogospodarstvu. Seveda pa je treba takoj dodati, da so plače pri nas bistveno manjše kot v Evropi. Že 1.000 tolarjev je nedvomno za mnoga gospodinjstva pri nas dokajšen izdatek, približno toliko pa po zadnji podražitvi stane 300 kilovatnih ur elektrike mesečno, kolikor znaša pri nas povprečna poraba. V primerjavi z drugimi cenami, h katerim daje soglasje vlada, je bila letos podražitev elektrike manjša, seveda pa je to strošek, ki se mu v gospodinjstvu praktično ni moč izogniti, če je že nekaj moč privarčevati. Lažje se je odpovedati pretiranemu telefoniranju, bencinu itd., zato je razumljivo, da se ljudje prav pri podražitvah elektrike najbolj jezijo. Do konca leta 5-odstotno zmanjšanje zaposlenih Ob zadnji podražitvi elektrike so se pojavili očitki, da je šla na račun visokih plač v elektrogospodarstvu, odgovor- utemeljitvijo, da imajo plače v stroških le 11,7-odstotni delež. Postregli pa so s podatki, da so povprečne plače v letošnjem prvem polletju v elektrogospodarstvu znašale 10.951 dinarjev, v premogovnikih 9.928 dinarjev, bistveno višje pa so bile pri trgovcih z naftnimi derivati, kjer je povprečje v prodaji na drobno znašalo 15.876 dinarjev, v prodaji na drobno pa 23.892 dinarjev. Črpalkarji imajo polovico višje plače kot energetiki, je dejal minister Tomšič, čeprav je njihovo delo neprimerno bolj zahtevno, po zahtevnosti je podobno delo v jedrski elektrarni pri slovenskem plinovodu, vendar imajo pri Petrolovem Zemeljskem plinu polovico večje plače. Kolektivne pogodbe bodo verjetno v kratkem podpisane, saj se sindikati zdaj menda že strinjajo z 20 odstotkov nižjimi plačami v primeru slabih poslovnih rezultatov. Zaposlenost so letos za 549 delavcev zmanjšali v rudnikih rjavega premoga in za 648 v rudnikih lignita, v elektrogospodarstvu pa morajo do konca leta zaposlenost zmanjšati za 5 odstotkov, za toliko bo manjša tudi masa sredstev za osebne dohodke. V izdelavi je študija o prezaposlenosti, ki je po grobih podatkih 5- do 30-odstot-na, pripravlja so avstrijska svetovalna firma Drau konzulting, ki jo hkrati izdeluje tudi za avstrijsko elektrogospodarstvo, kjer je prezaposlenost 17-od-stotna. V premogovnikih pa imajo na plečih še 260 milijonov tolarjev dolga zaradi ne- Letos so s pristankom vlade podražili za: - eletkrična energija 158 odstotki - potniški promet 229 odstotko1 - telegrafski impulz 225 odstotki - zemeljski plin 173 odstotki - telefonsko impulz 111 odstotkom - naftni derivati od 186 do 249 odstotW Velik finančni problem predstavlja jedrska elektrarna Krško, ki mora do konca leta odplačati 1,9 milijona dolarjev glavnice in 875 tisoč dolarje obresti. Poleg tega je odprt problem glavnice v višini 17,7 milijona dolarjev, njeno odplačevanje je lani podaljšala Narodna banka Jugoslavije, kako bo letos, ni jasno. Prav tako je odprt dolg v višini 39,5 milijona dolarjev, ki ga je lani prevzela federacija. Skupni neodplačani dolg pa znaša še 203,7 milijona dolarjev. Slovensko elektrogospodarstvo je imelo v letošnjih devetih mesecih 2,2 milijarde dinarjev izgube, premogovniki pa 564 milijonov dinarjev. plačanih prispevkov od osebnih dohodkov, če proračun tega denarja ne bo dobil, ne bodo smeli do konca leta povečati plač. Ogromni dolgovi industrije, zlasti železarn in tovarne aluminija Medtem ko je v gospodinjstvih izterjava celo odlična, ne samo dobra, saj je odklop elektrike vselej zelo učinkovit, pa dolgovi gospodarstva hitro naraščajo. Konec septembra je imelo gospodarstvo za 3 milijarde dinarjev neplačanih računov za elektriko, kar je tedaj preračunano znašalo 120 milijonov mark. Zaradi uvedbe tolarja oziroma devalvacije je v markah zdaj ta dolg nekoliko manjši, vendar se konec oktobra še vedno suše okoli 100 milijonov mark, kar je po besedah energetskega ministra Tomšiča toliko, kot bi stala ena čistilna naprava na termoelektrarni Šoštanj. Po podatkih z 2. oktobra so posebni porabniki, kamor sodijo vse tri slovenske železarne ter tovarna dušika Ruše in tovarna aluminija Kidričevo, dolžni 1.724 mij'JJ nov dinarjev, od tega jesenih Železarna 325 milijonv din8! jev. Industrija pa je dolžna 1 milijonov dinarjev, od tega/ renjska 56 milijonov dinarj*-' Tekstilindus 14 milijonov, ■ riga 10 milijonov, Gorenji predilnica 7,8 milijona, Pttjfl 6,3 milijona, Sava 3,8 milijo'1* Iskra Kibernetika 2,6 milijo'1'; Sukno 2,5 milijona, Elan I milijona, Iskra Telekom 2 jona, Elektromotorji 1,5 mil'J1! na, Alpetour 1,2 milijona in. , mira 1,2 milijona dinari^ Tudi na Gorenjskem je §■ dolžnikov veliko, vendar pa J gorenjsko gospodarstvo sor*/ merno boljši plačnik porablr ne električne energije, lani l bila stopnja zadolženo5 I, 44-odstotna, letos 11,04-0; stotna. V Sloveniji pa je bila ni stopnja zadolženosti 2,\-° stotna, letos pa je 12,36-odst^ na. Letos je najvišja stopnja ^ dolženosti na celjskem obmo? ju, kjer je 19,78-odstotna, sl«J Primorska s 16,77-odstotn11; mariborsko območje II, 48-odstotno, najnižja pa je Ljubljani, kjer je 8,32-odstot"* Elektrogospodarstvo pa 9 dolžnike tudi za plačilo P" spevka za električno energij0 lanskem letu, dolg znaša I podatkih z 2. septembra milijone dinarjev, od tega s. veliki porabniki dolžni 206 fl lijonov dinarjev. Jeseniška M lezarna ga je v glavnem por* nala, saj je dolžna le 1 mil'J0., dinarjev. Na seznamu in*1 strijskih dolžnikov pa je sed« gorenjskih podjetij, ki so o^ žna: Gorenjska predilnica ' milijona dinarjev, Iskra JeL kom 3,3 milijona, Tekstilin^j 2,8 milijona, Iskra Kibernej'* 2,7 milijona, Alples 2,5 mi'1^ na, LTH livarna 1,6 milijon* j Elan 1,1 milijona dinarjev-M. Volčjak Samopostrežna prodajalna Pripravljen projekt plinifikacije kranjske občine Plin za boljše okolje Kranj, 23. oktobra - Na današnji seji kranjske vlade je bilo podano zaključno poročilo odbora za plinifikacijo občine Kranj, ki je v dobrem letu pripravil idejni projekt plinifikacije široke potrošnje in industrije, kot dolgoročne energetske usmeritve. Vlada je bila z delom odbora, ki ga je vodil ing. Janez Debeljak, zelo zadovoljna in ga zato zadolžila tudi za nadaljnjo skrb nad pripravami za uresničitev te zahtevne naloge. V letu 1982 je bila za Kranj izdelana študija Program energetske oskrbe Kranja, ki je v tedanjih zaostrenih razmerah možnosti nakupa tujih ener-gentov, zahtevala preusmeritev na domače energetske vire, predvsem na premog. Tako je bila načrtovana velika toplarna (s kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije) ob tovarni Sava na Laborah, ki pa bi bila, z vidika današnjih spoznanj in zlasti novega odnosa do okolja, ekološko zelo sporna. Alternativa takemu pristopu predstavlje plinifikacija Kranja, ki je ekološko neprimerno bolj sprejemljiva, medtem pa je v Kranj prišel za potrebe večjih industrijskih porabnikov tudi že zemeljski plin, saj je bil leta 1988 in 1989 zgrajen plinovodni obroč z odcepom do Naklega in Britofa. Na tej osnovi je bila naročena študija, z namenom, da poišče in razišče možnosti uporabe plina, ki naj bi omogočala, da Kranj, ki v kurilni sezoni pade v III. kategorijo onesnaženosti zraka, ta problem ublaži. Pri tem je bilo potrebno seveda upoštevati že obstoječe sisteme daljinskega ogrevanja ter možnosti njihove adaptacije in ekonomsko upravičenost oz. smotrnost takega prehoda. Študijo Program energetske oskrbe Kranja z idejnim projektom je v obdobju od oktobra 1990 do maja 1991 pripravila projektantska organizacija IBE Ljubljana, skrb za predin-vesticijsko študijo pa je prevzelo Podjetje Domplan Kranj. Koncept je zasnovan tako, da predvideva v končni fazi 100-odstotno plinifikacijo objektov centralnih dejavnosti in polovično priključitev individualnih objektov. Predlagajo se tri faze gradnje: 1991 - 1993 izgradnja plinovodne infrastrukture in plinifikacija starega mestnega jedra; 1994 - 1998 plinifikacija širšega območja mesta Kranja od širšega ob- močja Planine do Zlatega polja; 1999 - 2010 plinifikacija Kranju bližnjih naselij (Struže-vo, Primskovo, Stražišče, Hrastje, Čirče). Gospodarsko upravičenost bi dosegla tudi plinifikacija Naklega s Strahi-njem, Kokrica, Mlaka, Britof, Visoko, Preddvor, Šenčur, Cerklje (če bo plinificirano letališče) in Golnik. Vzporedno z plinifikacijo naj bi se še nadalje razvijal sistem daljinskega ogrevanja. Predinvesticijsko študijo je izdelal Inženirski biro Elektro-projekta Ljubljana, ki ugotavlja, da je najavljena količina obstoječih odjemalcev 60 milijonov kubičnih metrov plina in da bi z obravnavano izgradnjo-poraba narastla na več kot 90 milijonov. Po cenah iz meseca junija letos in tečaju 13 din za 1 DEM, bi plinovodna infrastruktura stala 32 milijonov DEM, priključki pa 31 milijonov DEM, ki naj bi se v višini četrtine financirali iz lastnih sredstev, polovice iz kreditov in četrtine iz drugih virov. Za distribucijo, upravljanje in vzdrževanje bi bilo potrebno ustanoviti v Kranju javno podjetje, pri čemer bi prodajna cena narastla glede na nabavno za 67 odstotkov. Ob nepresta- nem spreminjanju cen P0^ meznih kuriv, je težko oc?1^ točno primerjavo z drugirni K rivi, vendar izračuni kažejo. 1 bi bila cena plina od 25 do odstotkov nižja (upoštevaj dobljena toplotna energija) I cene lahkega kurilnega olja-'1 individualne naročnike bi m šali stroški priključitve prl 1 žno 2.000 DEM, enako pa bi morali nameniti (po 01 ni) tudi za preureditev last" kurilnih naprav. .A Izvršni svet je sklenil, •p H M O M H O oo 5 O) H > /Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 25. OKTOBRA 1991 Prešernovo gledališče vabi Prešernovo gledališče Kranj vabi vse ljubitelje gledališča na predvidoma zadnjo predstavop Kdo se boji Virginije Woolf, za izven. Predstava bo v petek, 25. oktobra, ob 19.30 uri, izkupiček pa bo namenjen žrtvam agresije na Hrvaško. V soboto, 26. oktobra, pa bo ob 19.30 uri umetniški nastop članov društva dramskih umetnikov Hrvaške pod naslovom Croation Art Forces. Izkupiček je namenjen žrtvam agresije na Hrvaškem. V nedeljo, 27. oktobra, pa ob 19. uri Prešernovo gledališče gostuje na Borštnikovem srečanju v Mariboru z Edvvard Albeejevo Kdo se boji Virginije Woolf. • D. S. Včasih se nam nasmehne sreča in jih vidimo, osle in osličke, ne le v v prispodobah in na dveh nogah, ampak tudi v njihovi simpatični naravni obliki... D. S. Ob simbolični preregistraciji prvega letala na leškem letališču minuli konec tedna je prišlo tudi do majhne težavice. Natiskali so namreč oznake SLO, s katerimi so najprej nameravali prelepiti oznako YU, kasneje pa so ugotovili, da je prosta tudi oznaka SL in se odločili za krajšo. Tako sta direktor ALC Lesce Bled Pavel Burja in minister Jelko Kacin lastnoročno odstrigla proč črko O in na prvo športno letalo nalepila oznako SL. Jelko Kacin pa je na nekdanjo jugoslovansko zastavno nalepil še novo slovensko. Foto: V. Stanovnik V današnji številki preberite V današnji prilogi boste lahko prebrali televizijski spored za naslednji teden, kino spored in program lokalnih radijskih postaj. Na tretji strani so prispevki mladih iz šolskih klopi, gospodinje pa bo tudi tokrat z zanimanjem prebrale prispevke na strani Za dom in družino. Na ostalih straneh so novosti iz glasbe, prebrali pa boste lahko rudi prispevek o tem, kaj novega snujejo na RTV Slovenija. Iščemo »hausfrau« V tistih gorenjskih občinah, ki so obmejne, ki mejijo na sosednjo Koroško, je že nekaj časa opaziti dokaj množičen pojav: večinoma brezposelni delavci ali tisti, ki se bojijo, da bodo zdaj zdaj postali presežki v svojih firmah, iščejo delo v sosednjih koroških firmah. Slišati je celo, da na oni strani meje prirejajo za mlade vajence tečaje nemškega jezika, tečaje, ki bodo trajali po nekaj mesecev - za vsak mesec obiskovanja teh tečajev pa naj bi jim prireditelji tudi krili stroške bivanja; baje naj bi dobili okoli 6.000 avstrijskih šilingov. Opazen pa je tudi drug pojav. V naše trgovine prihajajo posamezniki s Koroške, ki prinašajo oglase »delo dobi«. Prosijo, naj bi te oglase naši trgovci namestili na ustrezno mesto, nalepili na izložbeno okno. V teh oglasih se iščejo delavci za pomožna in nekvalificirana dela. Trenutno je nemalo potreb po »hausfrau«, služkinjah po naše. Kdor misli, da se vračamo v časče naših babic in prababic, je več kot nesremen... • D. S. V R Mraz in megla Po pratiki bo v soboto, 26. oktobra, mrzlo, v nedeljo, 27. oktobra, dež, v ponedeljek, 28. oktobra, veter, v torek, 29. oktobra, grom, v sredo, 30. oktobra zadnji krajec, v Četrtek, 31. oktobra, mrzlo, v petek, 1. novembra, pa megla. Tudi v sobotojn v nedeljo po 1. novembru pratika napoveduje neprijazno vreme: meglo. Lunine spremembe V sredo, 30. oktobra, bo zadnji krajec. Ker se Luna spremeni ob 8. uri in 11 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež ob severozahodniku In sneg ob vzhodniku. Koledar imen Sobota, 26. oktobra: Lucij, Risto, Evarist, Florijan Nedelja, 27. oktobra: Sabina, Karel, Rastko, Cenka Ponedeljek, 28. oktobra: Simon in Juda, Šimen, Tadej, Dejan Torek, 29. oktobra: Narcis, Linda, Ida, Uda Sreda, 30. oktobra: Fonzi, Alfonz, Dorica, Marcel Četrtek, 31. oktobra: Bolfenk, Volbenk, Smilijan, Krištof V petek, 1. novembra: Gorazd, Severin, Marta, Marija, Terezija 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 10.10 10.55 11.10 13.30 14.50 15.00 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 20.00 20.15 20.20 21.10 21.15 22.10 22.15 22.35 22.40 1.25 Video strani Mozaik, ponovitev Klub klobuk Nancv Wake, avstralsko angleška nadaljevanka Euroritem, 4. oddaja Video strani' Poročila Video strani Mozaik: Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Tednik EP, Video strani Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme Forum EPP Arktična Odiseja, dokumentarna oddaja EPP Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka EPP TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Podeželan, ameriški film Dražljivo, francoski erotični program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: Prgišče Indije 21.25 Mozart na turneji: Dunaj - dvojni beg 22.25 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 7.00-18.00 Poročila 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Program za svobodo KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer *J 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Zadnja arija, španska nadaljevanka 21.30 Področje smrti, ameriški barvni film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Rayanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Tutti frutti 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 21.00 Globus 21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Dokumentarna oddaja 23.00 Agent Pepper TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Key Largo, ameriški film 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Radi imamo Kate 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Rakuni, risana serija 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be- autv 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Trije s štirimi pestmi 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Evropski policisti: Podgana 21.05 Znane osebnosti kuhajo 21.15 Pogledi s strani 21.25 štiri pesti za Alelujo, italijanski vestem 23.20 Šport 23.40 Audrev Rose, ameriška grozljivka 1.30 Čas v sliki 1.35 Ex Libris TV AVSTRIJA 2 15.15 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 21.15 22.00 22.30 22.40 0.40 1.30 2.00 2.05 Kapetan iz Kastilje, ameriški film Srečanje z naravo Simpsonovi Milijonsko kolo Lokalni program Čas v sliki Kultura Puščava prodira v Evropo, španska drama Znanost Šiling Čas v sliki The Fall, plesni film Jezus iz Montreala, kanadski film Filmski forum Kanada II: Kino, ki prihaja iz hladnega. Novi filmi iz Ouebeca Monthv Pvton's Flving Circus, humoristična serija Poročila Ex Libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake -t- glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimović: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.30 - Aktualna tema - Begunci iz Hrvaške - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Petkov ocvirek -15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PR0 7 6.20 VValtonovi 7.05 Ravvhide 7.55 Risanke 8.40 Gospod Ed 8.46 Medvedje prihajajo 9.40 Agencija Maxwell 10.35 Ravvhide 11.25 Deseterica izmed nas 11.50 Barnev Miller 12.15 Caulfildove vdove 13.10 Perry Mason 14.10 Risanke 14.55 Rad bi živel s tabo, nemška komedija 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 18.35 Risanke 19.25 Cosbv show 20.15 Gulag, ameriški film 22.20 Ulice San Francisca 23.25 Bachelor partv, ameriška komedija 1.50 Hawk 2.45 Prišli so v Co-rudo, ameriški vestem, ponovitev SLOVENIJA 1 SOVA PODEŽELAN ameriški barvni film; igrajo: Mic-key Rourke, Christopher VValken, Debra Feuer, Kevin Conway in drugi. Johnny VValker je boksar, čigar zvezda je že zdavnaj zatonila. Pije, brez kondicije je in zato tudi brez možnosti, da bi se spet povzel na vrh. Njegovo boksanje je samo še skakanje po ringu za denar - za neznaten honorar namreč izgublja dvoboje. Toda v nekem obmorskem mestecu poskrbi za presenečenje gledalcev in ogorčenje tistih, ki so ga najeli, da izgubi. Z lahkoto premaga nasprotnika. Wesley Penderass, krajevni »poslovnež«, ki zna včasih tudi kakšno zapeti, je nad Johnnyjem navdušen. Njegova pomoč bi mu prišla prav v njegovih nečednih poslih. Johnny se spoprijatelji z Ruby, lastnico lunaparka. Zdaj, ko se je otresel pijače in so se mu spet odprla vrata, se Johnny hoče čim bolje pripraviti na naslednji dvoboj. Vendar ga - po' krivici - izgubi. Njegove težave z vidom in sluhom so vse hujše. In ko ga Wesley le odpelje k specialistu, ta ugotovi, da ima Johnny počeno lobanjo. GORENJSKI GLAS RTL PLUS SCREENSPORT 6.00 Dobro jutro, poročila 9.15 Otroške oddaje 1125 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop. Al Mundy 13.06 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 1420 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 21.10 Skrivnosti iz Tvvin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 24.00 Erotični film 1.15 Film 7.00 Eurobika 7.30 Golf 820 Golf - poročila 8.30 Ameriški nogomet 9.30 Eurobika 10.00 Superkros 11.00 Base-ball - svetovna serija, 4. tekma 13.00 Dirke japonskih prototipov 13.30 Britanska formula 3 14.00 Tenis - Lyon 15.00 Golf, prenos 17.00 Super kolesarji 18.00 Baseball - svetovna serija, 5. tekma 20.00 Gol - nizozemski moto šport 21.00 Svet športa 21.30 Rugby -svetovni pokal 22.30 Formula ena -reportaža o VN Japonske 23.30 Golf GLAS Litostroj izdeluje sode za posebne odpadke Ljubljana, 24. oktobra - Koncem Litostroj je minuli torek predčasno odpremil prvih 100 posebnih sodov za nevarne odpadke na lokacijo tovora - na industrijski tir jeseniške Železarne. Naročilo, ki je bilo sklenjeno z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora ter Litostrojem za dobavo 2000 posebnih sodov, so podpisali 7. oktobra. Samo petnajst dni je minilo od sklenitve naročila in je že prišlo do prvih dobav. Litostroj se je takoj odzval in tako tudi prispeval k varstvu okolja. V koncernu se intenzivno pripravljajo tudi na izdelavo statičnih in mobilnih sežigalnih naprav. KINO 25. oktobra GLAS CENTER amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 16. uri, amer. thrill. MISERY ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SUPER DESETKA ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR prem. amer. fant. akcij, spekt. TERMINATOR 2: SODNI DAN ob 17.45 in 20. uri DUPLICA angl. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 19. uri KOMENDA amer. krim. NEW YACK CITY ob 20. uri LAZE amer. akcij, drama NORA LJUBEZEN ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. ŽIVLJENJE NA ZATOŽNI KLOPI ob 20. uri RADOVUICA ljub. drama HAVANA ob 20. uri BLED amer. gangst. film DOBRI FANTJE ob 20. uri l IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan f O o m Z «—I C/3 — o r b o so 90 > 00 05 -H > FILMSKA NAGRADNA UGANKA Roman Oliver Twist je napisal Charles Dickens. Z odgovori na nagradno vprašanje ste bili kar pridni, iz šopa dopisnic pa smo tokrat izžrebali Davida Pavlina iz Kranja, Tuga Vidmarja 8, in Jožeta Prežlja z Jesenic, C. 1. maja 117. Čestitamo, po pošti pošiljamo obljubljeni brezplačni vstopnici za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. V torek bo v kranjskem Centru, v nedeljo pa v jeseniški dvorani, predstavitev še ene simpatične risanke. Naslov filma je Račje zgodbe, vsebina pa se plete okrog steklenice, v kateri je zaprt pravi pravcati duh, ki zmore vsakršna čarodejstva. Nagradno vprašanje tokrat zastavljamo nekoliko drugače; kako se imenuje kino dvorana na Jesenicah, ki sodi v sklop Kino podjetja Kranj? Odgovore pošljite do 6. novembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Otroci v vojni Že kot otroci smo se radi igrali vojno. To smo se največkrat igrali na športnih dnevih. Toda takrat še pomislili nismo, da bomo doživeli pravo vojno. To se je zgodilo po osamosvojitvi Slovenije. Na srečo je trajala samo dva tedna. Toda že ti dnevi so bili grozljivi za ene otroke bolj, za druge manj. Starši so bili čisto nori. Stalno so imeli odprt radio in poslušali, kje so najhujši boji, kje bombardirajo letala, število ranjenih, mrtvih in tako dalje. Ta vojna nam je pustila kar nekaj gmotne škode in mrtvih ljudi. Težko mi je za tiste otroke, ki so ostali brez očetov. Toda to, kar morajo pretrpeti hrvaški otroci, je bilo nam slovenskim otrokom prizaneseno. Sploh si ne morem zamisliti, da bi moral zapustiti dom in zbežati neznano kam, tako kot morajo hrvaški otroci. Sploh pa ne morem razumeti, da so žrtve te vojne tudi otroci. Hrvaškim otrokom želim, da bi se vojna čimprej končala. Vendar vem, da se bodo še dolgo z grozo spominjali te vojne. Sedaj, ko malo vem, kaj je vojna, želim vsem otrokom v Jugoslaviji in na svetu, da ne bi nikoli več doživeli vojne. Tistim ljudem, ki uporabljajo orožje proti ljudem, pa želim, da bi čimprej prišli k pameti in se nehali igrati s človeškimi življenji. Tine Marenče. 7. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Dobre misli otrokom, ki so pribežali k nam Želimo, da... - bi vi in vaši starši preživeli to grdo in nepotrebno vojno, ki so jo začeli odrasli; - bi imeli dovolj hrane in obleke; - bi se očetje, ki se borijo, vrnili zdravi; - bi bilo čim manj požganih domov; - bi se vojna končala, da bi se lahko vrnili domov in začeli normalno hoditi v šolo; - bi sovražniki nehali bombardirati Hrvaško, ker je to domovina, ne puščava; - bi evropski možje dosegli premirje in priznanje samostojne države Hrvaške; - bi vojne nikoli več ne bilo; - bi lahko v Sloveniji hodili v šolo, čeprav ne znate slovensko; - bi dobili pomoč iz sveta, da bi lahko zgradili nove domove, šole, tovarne, vrtce in bolnišnice. Učenci 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Naše "naj" vzgojiteljice Slavkini malčki rastejo s pesmijo Slavka Praprotnik je domačinka iz Ljubne-ga, in usojeno ji je bilo, da bo vzgojiteljica. Od malega ima rada otroke. Še majhna je skrbela za bratca, kajti mama je vedno delala popoldne. Ko sta zrasla ta dva, je varovala sosedovega fantka. Pod okno je hodila poslušat, ali se je že zbudil, tako težko je čakala njegove druščine. Zdaj je že dvanajst let vzgojiteljica, četrto leto na Posavcu. Starejšo skupino ima na skrbi in z njimi se lahko marsikaj ustvari. Glasba je njen in njihov največji prijatelj. Ves čas pojejo, igrajo. Tako navdušenje je v vrtcu in tako hvaležni so ji za to starši, da so ji pred dvema letoma ob koncu "šolskega leta" kupili kitaro. Sicer ji za glasbene urice v vrtcu še najbolj odgovarja sinova flavta, zaigra jim pa tudi na kitaro, včasih pa pelje domov kar celo četico za roko in skupaj zaigrajo na hčerin sintesizer. Mimogrede so se tako naučili "Mojstra Jaka". Pesem njene otročiče aktivira pa tudi umirja. Kadar so pred kosilom preglasni, začne peti, otroci pritegnejo in že je tu harmonija, kakršno si vzgojiteljica lahko samo želi. Njeni otroci so nastopali že tudi na Radiu Jesenice in celo na Radiu Ljubljana v oddajah Mladi tednik in Ringaraja. Da ne govorimo o vseh proslavah! Številni, ki so šli skozi njen vrtec, danes pojejo v njenem cerkvenem otroškem zborčku, ki ga vodi v Ljubnem. V kratkem ga bomo lahko slišali peti na jeseniškem radiu. Slavkinim malčkom res ni dolgčas. Nedavno so bili na izletu na Dobravi, opazovali so naravo, živali, rože, pasli koze. Te dni, čim bo spet lepo vreme, bodo šli v gozd, v četrtek na lutkovno igrico, v petek na telovadbo v telovadnico ljubenske šole, v torek popoldne jim bo spet, kot vsak teden, od treh do petih pripovedovala pravljice. Tiste, ki jih imajo otroci najrajši! • D. Dolenc Postala bom kolesarka Ko sem bila še majhna, sem si zmeraj želela voziti se s kolesom. V veliko veselje mi je očka kupil majhno rdeče kolo. Vendar me ni pustil na cesto. Rekel je: "Vse pride ob pravem času." Močno sem si želela, da dospem v tretji razred, kjer učenci opravljajo kolesarske izpite. Končno je prišel tretji razred in z njim kolesarski izpit. Bila sem zelo vesela, vendar pa, ko je napočil čas priprav, mi ni nič kaj preveč dišalo. Izpit bi najraje dobila kar brez priprav in voženj. Ni pomagalo. Morala sem se pripravljati na teste. Enkrat na teden smo se skupaj s tovarišico Ido učili. Pisali smo teste. V šolo je prišla tovarišica Pustovrhova. Pred testi sem imela grozen strah, saj sem se morala naučiti nekaj prometnih pravil na pamet. Teste sem opravila, kljub temu da so bili težki. To ni bilo dovolj. Morali smo še voziti. S tovarišico smo se nekaj dni prej vozili po prometni cesti s prometnimi znaki, prehitevali in prečkali cesto. Bilo je težko, vzdržala sem. Naredila sem kolesarski izpit. Bila sem vesela. Sedaj sem zadovoljna, ker se lahko vozim po glavni cesti. Večkrat se z mamico in očkom odpeljem na izlet. Ne bojim se, saj imam kolesarski izpit. Vesna Zupane, 4. r. OŠ Voklo Peka kruha Včasih so kruh pekli sami doma v krušni peči. V mentrgi so zamesili testo iz moke, vode, soli in kvasa. Ko je testo vzhajalo, so naredili hlebce, ki so jih še enkrat dali vzhajati v peharjih. Medtem so zakurili v peči, da se je dobro ogrelo. Potem so vsak hlebec posebej zvrnili na lopar, ga prerezali in porinili v peč. Ko se je kruh pekel, je prijetno dišalo iz peči. Pekel se je približno eno uro. Ko je bil kruh pečen, ga je gospodinja pobrala iz peči in pokrila s serveti. Za otroke so po navadi spekli majhne hlebčke. Take hlebčke še sedaj peče teta Micka zame in za sestro Tanjo. Damjan Bizovičar, 3. r. OŠ Lučine 1. PROGRAM TV SLOVENIJA KANALA 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.25 9.40 9.50 10.15 10.25 10.40 11.40 12.10 13.15 13.30 13.40 15.25 15.35 16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.35 18.40 19.05 19.15 19.24 19.30 19.55 20.00 20.15 20.20 20.30 20.35 21.35 22.00 22.20 2225 22.55 Video strani Mozaik, ponovitev Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Balon Lonček, kuhaj: Jota Alf, ameriška nanizanka Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon Glina Zgodbe iz školjke II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91, 2. oddaja Mozart na turneji: Dunaj -dvojni beg Forum Poročila Video strani Video strani Videogodba, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Izseljenci, avstralski film EP, Video strani Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme Utrip EPP Žrebanje 3x3 EPP Ona + on Sova Na zdravje, ameriška nanizanka TV dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Borštnikovo srečanje, kronika Sova Na sledi, angleška nadaljevanka Med dvema ognjema, angleški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.45 Videonoč, ponovitev 17.45 Carmen na ledu, ponovitev 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik, Beograd 20.15 Filmske uspešnice: Trije ami- gosi, ameriški film 21.55 Novi ročk '92 22.40 Yutei, eksperimentalni progra- 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 7.00-18.00 Poročila 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.55 Snoopv se vrača domov, risanka 1825 Svetovni pokal v rugbvju, posnetek 1925 Napoved programa 19.30 Dnevnik 20.15 Da, premier, angleška humoristična nanizanka 20.45 Ameriške kronike, ameriška dokumentarna serija 21.10 Upor, ameriški film 23.00 Ročk 2320 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 0.00 Video strani GORENJSKI GLAS 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ljubljanski kinematografi predstavljajo 21.30 Leteči zdravniki, avstralska nanizanka 22.30 Vesoljska temnica, ameriški barvni film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 1520 Ravanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Človek iz Shelforda, ponovitev 18.30 Globus 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Rayanovi 21.05 Računalniška goljufija, ameriški barvni film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Day and Night, avstrijski film 10.40 Kratko in dobro 11.00 O sebi 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Simpsonovi 13.35 Navadil sem se te, avstrijski film 15.10 Nekoč 15.15 Biblija za otroke 1520 Jaz in ti 15.45 Johnv Nesnaga 16.35 Trivial Pursuit 17.00 Mini ČVS 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Show Rudija Carrella 21.50 Novo v kinu 21.55 Naš šef je ženska 22.45 Siciljanec, ameriški film 1.05 Večerja, ameriški film 2.50 Poročila/Ex Libris WAVSTRIJA2 9.00 čas v sliki 9.05 V Sauvvaldu 9.50 1000 mojstrovin 10.00 Akrobati 11.00 Lev pozimi, britanski film 13.10 Dežela na obzorju 14.40 Nekoč 14.45 Življenje s telesno prizadetim 15.30 Hellbrunn 1991 16.15 Lepa je mati narava, dokumentarna oddaja 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.55 Najlepše otroške pesmi 20.15 Pesmi in besedila Johana Ne-strova 21.50 Življenju dati smisel 22.55 čas v sliki/Šport 23.05 Comedv Express 23.30 Mozart No and the Paradise 0.55 Čas v sliki 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 920 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 1520 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 2220 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -1220 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 1420 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 1520 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija -16.00 - Obvestila -1620 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 5.30 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 6.00 V carstvu ognjenih gora, avstralski dokumentarni film 6.55 Papirnati mesec 720 Čarovnik 8.05 Muppet show 8.35 Moj ljubi bober 9.00 Mork in Mindv 9.30 Barnev Miller 9.55 Cosbv show 10.20 M.A.S.H. 10.50 Hardcastle & McCor-mik 11.40 Rad bi živel s tabo, nemška komedija, ponovitev 1320 V carstvu ognjenih gora, avstralski dokumentarni film 1425 Dan odločitve, ameriški film 16.30 Blagoslovljena ekipa 1725 Poročila in vreme 17.40 Človek iz Kentuckvja, ameriški vestem 19.30 Cosbv shovv 20.15 Partnerja, nemška komedija 22.10 21 ur Munchna, ameriška komedija 23.55 Ulice San Fran-cisca, ponovitev 1.00 M.A.S.H. 12S Gulag, ponovitev RTL PLUS 6.00 Chips 7.10 Pravljice z vsega sveta 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 1025 Mr. T. 11.00 Različne mladinske SLOVENIJA 2 20.15 MED DVEMA OGNJEMA ameriški barvni film; igrajo: Che-vy Chase, Steve Martin, Martin Short, Patrice Martinez. Film je parodija na vestem. Mehika, 1916. Revno vas z nasiljem ustrahuje roparska tolpa. Mlada Carmen se v stiski spomni treh amigosov, katerih junaštva občuduje na filmskem platnu. Ker nastopajo z izrekom »Pokličite in pridemo«, jim pošlje telegram, v katerem jih prosi za pomoč. Toda nima dovolj denarja, in poštni uslužbenec ji ga kar precej neumno skrajša. Tako trije zvezdniki nemega filma, ki jih je njihov šef vrgel na cesto, mislijo, da jih vabijo na nastop, in se odpravijo na dolgo pot. Cirkus v stilu »sedem veličastnih« se lahko začne. AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV. KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 28.10.1991, OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE. CANKARJEVA 2(CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL 324-746 oddaje 1240 He Man 1325 Super Mario Brothers 1420 Adam 12 14.46 Mačke in psi 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 17.45 Čudovita leta 18.10 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 1920 Houston Knights 20.15 Film 23.00 Erotični film 0.15 Erotični film GLAS SCREENSPORT 0.30 Boks 1.30 Britanska formula 3 200 Dirke IMSA 3.00 Bovvling 4.00 Biljard Snooker 6.00 Speedvvav 720 Golf - poročila 720 Golf 8.30 Svet športa 9.00 Tenis - Lvon 10.00 Gol -nizozemski moto šport 11.00 Base bali - svetovna serija, 5. tekma (če bo potrebna) 13.00 Dirke IMSA 14.00 Rugbv - 1. polfinale, prenos 16.10 Golf, prenos 1720 Mednarodni moto šport 18.30 Speedway 1920 Boks 20.30 Golf 21.30 Rugbv - svetovni pokal 22.30 Ameriški nogomet - Notre Dame — USC, prenos 120 Svet športa KINO 26. oktobra CENTER amer. thrill. MISERY ob 17. in 19. uri, prem. amer. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. SUPER DESETKA ob 20. uri ŽELE-ZAR amer. fant. akcij, film TERMINATOR 2: SODNI DAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri DUPLICA amer. ris. film OLIVER IN DRUŠČINA ob 17. uri, prem. amer. akcij, filma DELTA FORCE II. ob 19. in 21. uri TRŽIČ prem. amer. kom. ŽIVLJENJE NA ZATOŽNI KLOPI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. NISMO DEVICE ob 21. uri RADOVLJICA amer. krim. film NESPON-TANA LJUBEZEN ob 20. uri BLED amer. ris. PEPELKA ob 18. uri BOHINJ amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 18. in 20. uri NEDELJA SPOREDI 27. oktobra 1991 j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA KANALA Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba O o m Z <-< C/5 o r > i*5 *9 n H M b M H O 00 PO > > Z 8.10 8.20 820 9.15 9.46 10.40 11.05 11.35 11.55 1200 12.30 12.40 13.00 13.40 14.35 1520 16.50 16.55 17.00 17.05 18.50 19.00 19.15 1920 1924 19.30 19.56 20.00 20.15 2020 21.20 2125 22.45 23.05 23.10 0.30 Video strani Otroška matineja Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke Umetnost za vsak dan, ponovitev francoske dokumentarne nanizanke Garfield in prijatelji, ponovitev Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet Obzorja duha EP, Video strani Ljudje in zemlja Poročila Video strani Prisluhnimo tišini Euromusica - Videospoti Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka , Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slika Doriana Gravja, ameriški film (čb) Risanka TV mernik TVokno Slovenski loto EPP TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP Gallus, scenski esej EPP Jesenski 3x3 TV dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Na sledi, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 18.30 1920 20.00 20.50 22.25 23.10 Program HTV 1 Ex libris: Iz zgodovine slovenskega sadjarstva, ponovitev ob 80-letnici prof. Franceta Adamiča TV dnevnik HTV V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija Ciklus filmov Mauricea Pialata: Najinim ljubeznim, francoski film In memoriam: Miles Daviš Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 720 Program za svobodo 7.30 18.00 Poročila 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila v nemščini in angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.00 Večni potepuh 18.00 Svetovni pokal v rugbvju 18.45 Busove zgodbe, risana serija 19.15 TV sreča 19.15 Napoved programa 20.15 Dragi John 20.40 Coplan 22.10 Zona somraka 22.40 Metal mania 23.40 Video strani 10.00 Ponovitev večernega programa 20.00 Čas volkov, francoski barvni film 22.00 Primer Kenel, ameriški film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Aktualna tema 17.30 Računalniška goljufija 19.00 TV dnevnik 1920 čarobna svetilka, otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 VVashingtonska afera, ameriški barvni film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Freud, ameriški film 11.00 Tiskovna konferenca 1200 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica do ljubezni 13.35 Jaz in ti, otroški program 14.15 Ena. dva lai tri, otroška oddaja 15.00 V vrtincu, ameriški film 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Trinajsti dan 21.50 Vizije 21.50 Mozartov koledar 22.00 Cosi fan tute, opera W. A. Mozarta 120 Čas v sliki W AVSTRIJA 2 9.00 9.05 9.30 10.15 11.00 1220 13.00 13.30 14.15 15.00 16.15 17.00 18.30 18.55 19.00 19.30 19.48 20.15 21.50 21.55 22.00 22.55 0.35 120 Čas v sliki Kulturni tednik Kultura za zajtrk Dežela gora Sena Jurinac Napisano za televizijo Dober dan. Koroška Slika Avstrije SP v standardnih plesih Športno popoldne Rokomet - turnir štirih držav, Avstrija - Jugoslavija EP v veslanju Klubi za seniorje Jeunesse gala koncert Slike Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Čas v sliki Primer za tožilca Kraj dejanja čas v sliki Šport Tvvin Peaks Potovanje z Anito, italijansko-francoski film MacGvver Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih -18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 22.00 V nedeljo zvečer 22.00 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah -10.00 - Športne novice -1020 - Pogovor z etnologinjo mag. Marijo Stanovnikovo - o kulturni dediščini -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 1200 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2, 98,2 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot -vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja -aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinodvoranah - 1520 - Odpoved programa - SLOVENIJA 2 20.50 NAJINIM LJUBEZNIM francoski barvni film; igrajo: Sandrine Bonnaire, Dominique Besnehard, Maurice Pialat, Eve Ivne Ker in drugi. Petnajstletna Suzanne preživlja počitnice v koloniji, kjer pripravljajo Mussetovo igro Ljubezen ni igra. Ljubezni željna Suzanne doživlja to kot improvizacijo in prepuščanje trenutku, kot iskanje in popolno svobodo. Razide se s fantom, ki jo ima rad in se začne brez kakršnihkoli pomislekov spuščati v ljubezenske avanture. Da bi ubežala materinemu in bratovemu pritisku, se poroči z mladeničem, ki ga ne ljubi... RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - čestitke poslušalcev -13.00 - Tema -14.00 - Čestitke -15.00 - Razgovor -16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -1859 - Odpoved programa ka 120 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.45 Kobra, prevzemite 2.45 Črno poveljstvo, ameriški vestem RTL PLUS PRO 7 6.00 Mr. T. 620 Flinstone Kid 6.45 Jet-sonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.35 Film 12.10 Velikani 13.05 Mladinske oddaje 14.20 Adam 12 15.10 Film 16.45 Petrova glasbena revija 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Nemška komedija 21.50 Spieglov TV magazin 22.50 Dvorec Pompon rouge 23.30 Plavbov Late Night 520 Pustolovščina divjina 5.50 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 6.35 Poročnik Preston 7.00 Vicki 725 Muppet shovv 820 Svving tirne, ameriški glasbeni film 10.10 Cosby shovv 10.40 M. A. S. H. 11.10 Blagoslovljena ekipa 1206 V carstvu divjih živali 13.00 Človek iz Kentucky-ja, ameriški vestem, ponovitev 14.50 Leopardov se ne poljublja, ameriška komedija 1625 Hardcastle & McCor-mick 17.46 Najbolj nori avto na svetu, nemška komedija 19.30 Cosby Shovv, ponovitev 20.15 Perrv Mason in poročena cipa, ameriška kriminalka 22.20 Ulice San Francisca 2320 China Blue podnevi in ponoči, ameriška kriminal- SCREENSPORT 2.00 Baseball - svetovna serija, 6. tekma 5.00 Baseball - svetovna serija 7.00 Ameriški nogomet 7.00 Dirke tovornjakov 8.00 Vodni šport 8.30 Golf 9.30 Dirke japonskih prototipov 10.00 Tenis - Lvon 11.00 Ameriški nogomet - Notre Dame : USC 13.00 Super kolesarji 14.00 Formula ena - reportaže o VN Japonske 15.00 Rugby - 2. polfi-nale, prenos 17.10 Golf, prenos 1820 REVS - britanski moto šport 19.00 Baseball - svetovna serija, 6. tekma 21.00 Dirke lndy 21.30 Golf 2220 Rugbv - svetovni pokal TV ANTENSKE NAPRAVE TITOV TRG 22 64000 KRANJ tel : (064)212-107 POSEBNA PONUDBA! Satelitski sistem za sprejem TV in RA programov vključno z montažo samo 900 DEM - protivrednosti. Količina je omejena! KINO 27. oktobra CENTER amer. thrill. MISERY ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. ŽIVLJENJE NA ZATOŽNI KLOPI ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film ŽIGOSAN ZA SMRT ob 16. uri, amer. trda erot. SUPER DESETKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. ris. filma RAČJE ZGODBE ob 17. uri, amer. akcij fant. film TERMINATOR II - SODNI DAN ob 18.45 in 21. uri DUPLICA amer. ris. film OLIVER IN DRUŠČINA ob 17. uri, prem. amer. akcij, drame NORA LJUBEZEN ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. akcij thrill. OZKI PREHOD ob 17. in 19. uri, amer. ital. trda erot. MUNDIAL 90 ob 21. uri RADO VUICA amer. ris. PEPELKA ob 16. uri, amer. ljub. drama HAVANA ob 18. uri, amer. krim. film NESPONTANA LJUBEZEN ob 20. uri BLED amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 18. in 20 uri SLOVENIJA 1 SOVA NA SLEDI zadnji del angleške nadaljevanke Draegerjeva žena mora v Hong-kong. Smrt v družini. Leonard za vsak primer preveri seznam potnikov... Potem se sestane z Ric-hardom Hellierjem. Ta še vedno ne namerava ukrepati proti Rac-hel. Medtem novinarka, ki se je popoldne zavzeto zanimala za tehnične podatke o oddajanju signalov Urban Aira - menda za svojega nečaka - z Markom načrtuje manjšo »diverzijo«. Sredi noči, ko naj bi Urban Air predvajal Samanthin prispevek, se vtihotapita v radijski oddajnik. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica 9.15 Pedenjžep 9.50 Utrip 10.05 Zrcalo tedna 10.20 TV mernik 10.35 Borštnikovo srečanje, kronika 11.05 Video strani 13.30 Poročila 15.00 Video strani 15.10 Obzorja duha, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev: Jesenski 3 x3 1825 EP, Video strani 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Slika 18.50 Oton Župančič: Naslikam Tičko 19.00 Risanka 19.15 TV okno 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Milko Šparemblek: Enigma Gallus. TV balet 21.05 EPP 21.10 Osmi dan 21.55 TV dnevnik, vreme 22.15 EP, Video strani 2225 Orgle: Kraljica glasbil - Rouen, zadnja oddaja 22.55 Sova Na sledi, angleška nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Zelena ura 21.00 Sedma steza 2120 Pesem je... Vita Mavric 22.10 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Modri, sin zemlje, francoska risana znanstvenofantastična nanizanka 21.00 Hiša pod drevesi, francoski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper 17.00 VVashingtonska afera, ponovitev 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ponedeljkov športni pregled 2120 Dokumentarna oddaja 22.00 Glasbena oddaja 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Raji živali 10.30 Dekleta v uniformi, nemški film 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Srečanje z naravo 14.10 Jack Clementi 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.00 Jaz in ti 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Ebba in Didirik 16.30 Ding dong 17.00 Mini ČVS 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 1922 Znanje danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 2125 Hunter 22.10 Otto Preminger - anatomija filmskega ustvarjalca 23.10 Laura, ameriški film 0.35 Blue Brass Connection 1.10 čas v sliki jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.46 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.06 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -1650 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96.4 Mhz RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 1230 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 1420 - Domače novice 1 -1520 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - PR0 7 625 Agencija Maxwell 7.00 Ravvhide, ponovitev 8.40 Richmond Hill 9.35 Čarovnik 1020 Ravvhide 1120 Grk osvaja Chicago 11.50 Cosby shovv 12.15 Trd, toda prisrčen 13.05 Perry Mason in hotel groze, ameriška kriminalka, ponovitev 14.45 Risanke 15.45 Avto-man - superdetektiv 1625 Deseterica izmed nas, ameriški film 17.10 Kolt za vsak primer 18.00 Risanke 20.15 Sil-verado, ameriški vestem 22.50 Nočni sokol 23.45 Prekleti iz Pampe, špansko-ameriški film 1.35 Ulice San Francisca 2.35 21 ur Munchena, ameriški film, ponovitev 420 Avtostopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Shovv program 1125 Divja vrtnica 1210 Vaš nastop. Al Mundy 13.06 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Vrnitev v prihodnost 21.15 Pustolovski film 23.30 Moški magazin SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Tenis - Lvon 9.30 Super kolesarji 10.30 Eurobika 11.00 Boks 12.00 Baseball - svetovna serija 14.00 Britanska formula 3000 15.00 Ameriški nogomet - Notre Dame : USC 17.00 Veslanje 17.30 Svet športa 18.00 Dirke tovornjakov 19.00 Baseball - svetovna serija, 7. tekma 21.00 Formula 1 - reportaža o VN Japonske IMPRESSUM,d.o.o. Kočevje Izdelovanje in prodaja krznenih copat po konkurenčnih cenah Prodaja: Sp. Brnik 36/a, tel.: 064/421-179 7.30 Program za svobodo 7.30-18.00 Poročila 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila v nemščini in angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila i 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.00 1925 19.30 20.15 20.40 21.30 22.00 22.45 23.45 Malavizija Skrivnostno življenje strojev Hov, otroška nanizanka Zlata doba nemega filma Risanke Napoved programa Dnevnik Prvaki razreda Nancy Wake Električni kavboj Temna plat pravice Brez toka Video strani KANALA TV AVSTRIJA 2 1625 Leksikon umetnikov 16.35 Smithsonian VVorld - Smithso nianov svet 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 1920 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Miinchenčana v Hamburgu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Rojstvo Evrope 2325 Jour Fixe 0.25 Hello Austria, hello Vienna 0.55 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 10.00 Ponovitev sobotnega progra ma 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -1205 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Občinska volilna komisija Škofja Loka objavlja na podlagi 67. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90) Seznam kandidatov za nadomestne volitve v zbor združenega dela Skupščine občine Škofja Loka na volitvah 30. oktobra 1991 v volilni enoti 14 Kandidati so: 1. Zlatko Košič, roj. 1949, predmetni učitelj matematike in fizike, pomočnik ravnatelja na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka 2. Marko Primožič, roj. 1960, predmetni učitelj telesne vzgoje na Osnovni šoli Ivana Groharja Škofja Loka 3. Antonija Habjan-Križaj, roj. 1938, profesorica psihologije in slovenščine na osnovni šoli v Žireh. KINO 28. oktobra CENTER amer. thrill. MISERY ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ angl. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 19. uri RADOVLJICA amer. grozlj. MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri BLED amer. krim. film NESPONTANA LJUBEZEN ob 20. uri ZA DOM IN DRUŽINO Ureja: Danica Dolenc O O m m Z <—I C/3 r > no w H M (D b H O 09 PO > 03 H 33 > Z Ta mesec na vrtu Za zimo spravimo beljeno endivijo v zračni kleti. V suhem vremenu, ko ne zmrzuje, izkopljemo endivijo s čimvečjo koreninsko grudo in jo posadimo v kleti v vlažen pesek. Če listov že prej (pred beljenjem) nismo povezali, storimo to zdaj. Liste zvežemo v tesne šope, sicer bi rastline zavzemale preveč prostora. Ob suhem vremenu konec oktobra izkopljemo tudi korenček za ozimnico. Za to opravilo je najprimernejša vilasta lopata. Poškodovane korene takoj izločimo za sprotno rabo. Korenove cime ne smemo porezati, temveč jo samo potrgamo oziroma podvijemo. Oktobra naberemo samo toliko pora, kolikor ga bomo v dogled-nem času porabili. Drugo pustimo kar na prostem, med rastlinami pa natrosimo šoto, da površina zemlje tako hitro ne zmrzne. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je pesek zmerno vlažen. Septembra sejano špinačo in motovileč zavarujemo pred mrazom s smrekovimi vejami. Korene radiča lahko vlagamo za siljenje neposredno v klet. Odbrane in enakomerno razvite korene vlagamo v pesek ali presejano peščeno kompostnico v medsebojni razdalji 6 cm in tako, da so vse glave v isti višini. Za siljenje je primeren vsak prostor, ki ima 10 do 18 stopinj C. Če klet ni popolnoma zatemnjena, nasujemo po vrhu 20 cm debelo plast peska ali zelo peščene zemlje. Konec oktobra je treba zavarovati obrezane grmiče žajblja in sivke, da stebla preveč ne pomrznejo. Med rastlinami na debelo potrosimo preperel hlevski gnoj ali grobo šoto, nazadnje pa rastline prekrijemo še s smrekovimi vejami. Korene peteršilja, ki jih nameravamo čez zimo uporabljati za jušno zelenjavo, izkopljemo, preden nastopi mraz. Peteršiljevega listja ne smemo porezati, temveč ga samo odvijemo, potrgamo. Timijan nujno potrebuje varstvo pred mrazom. Prekrijemo ga z dvojno plastjo smrekovih vej. Gomolje dalij (georgin) izkopljemo, kakor hitro nadzemni deli zmrznejo. Pazimo, da jih ne ranimo. Z gomoljev otresemo in odstranimo vso prst. Nadzemne dele dalij pore-žemo 10 cm od tal. Tako pripravljene gomolje damo v suh, zračen prostor, da se posuše. Tam seveda ne sme zmrzovati. V prezimovališče damo lahko le dobro suhe gomolje dalij. Konec oktobra, ko se začenjajo močnejši mrazovi, moramo pobrati iz zemlje tudi poznocvetoče gladiole. Nikakor ne smemo čakati, da bi tla popolnoma zmrznila. Po prvih hujših mrazovih poberemo iz zemlje tudi korenike kane. Tulpe moramo posaditi do konca oktobra. Sadimo jih 8 do 10 cm globoko v razmaku 10 cm, vrste pa naj bodo narazen 20 cm. V skupine sajene čebule naj bodo 10 do 12 cm narazen. Majhne čebule, ki ne bodo pognale cvetov, so lahko samo 5 cm vsaksebi. GOBARSKI KOTIČEK POSKUSIMO ŠE ME Jesenska sadna pita Potrebujemo: za testo: 250 g moke, 1/2 vrečke suhega kvasa, ščepec soli, 1 zravnano žlico sladkorja, 1/2 limone, 20 g masla ali margarine, 1/8 1 mleka; za nadev: 1 kg sliv, 4 jabolka (600 g), 50 g sladkorja. Kvas (suh ali svež) razmešamo z žlico sladkorja in malo mlačnega mleka. Pustimo, da vzhaja. Moko, sol, nastrgano limonino lupino, zmehčano maslo ali margarino, vzhajani kvas in mleko zamesimo v testo: najprej z električnim ročnim mešalnikom z nastavkom za gnetenje testa, nato še z rokami. Testo naj bo voljno in gladko. Oblikujemo ga v kepo, pokrijemo in pustimo, da na toplem vzhaja. Vzhajano je takrat, ko se približno podvoji. Medtem razpolovimo slive in jih izkoščičimo. Jabolka olupimo in narežemo na krhlje, peščišča izrežemo. Vzhajano testo še enkrat pregnetemo, nato ga razvaljamo na pomaščenem pekaču (33 x 43 cm). Pokrijemo ga in pustimo, da na toplem drugič vzhaja (15 minut). Nato obložimo testo s slivami in jabolki. Jabolka potrese-mo z 2 žlicama sladkorja. Pekač damo v pečico, vključimo na 200 stopinj in pečemo 30 minut. Ko je pita pečena, jo takoj potrese-mo s preostalim sladkorjem. PET MINUT ZA LEPŠI VIDEZ 0 zastrupitvah z gobami Iz mnogih zgodovinskih zapisov je mogoče ugotoviti, da so se gobe pojavljale na jedilnikih že v najstarejših časih. Razumljivo je, da so se od vsega začetka pojavljale tudi zastrupitve. Ljudje so na "svoji koži" preizkušali užitnost posameznih vrst gob in to svojo neizkušenost pogosto plačali s smrtjo. Posebno poglavje seveda predstavljajo namerne zastrupitve, ki so se jih pogosto posluževali na dvorih, da bi se znebili svojih nasprotnikov. Na Slovenskem je bilo o užitnosti in strupenosti gob do začetka 16. stoletja zelo malo napisanega. Še celo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske so gobe komaj omenjene, čeprav je znano, da so bile v težkih časih pogosto hrana naših prednikov. Zanimiv je zapis o gobah, ki je bil objavljen leta 1845 v Berilu za male šole na kmetih, ki je bilo izdano na Dunaju, zato ga objavljamo v celoti. "Gobe so mesnate, tenkonitne, nekoliko soknate rastline; rastejo na zemlji, pod zemljo, na drevji, pa nikoli ne pod vodo. Od njih prida nam je še malo znaniga, vendar pa so živež nekte-rih červov in mergolincov. Le nekatere so ljudem v živež, kakor glive, zajčki, mavrohi, lesičke, jajčnice. Te zadnje gobe rasejo pod zemljo in jih izkušeni pesi in svinje izkopavajo. Drevesna goba rase na starih deblih mnogoterih dreves. V salitarjovem lugu jo kuhajo, suše, tolčejo in vnetilo iz nje narejajo. Na rane dja-na kri ustanovi. Na starih bukvah in brezah rase narboljši goba. Veliko je pa tudi strupenih gob. Nektere so grde videti, nektere pa so lepo pisane. Sploh pa nam njih škodljivost razdeva omam-ljiv smrad in sperjemkast potip. Posušene so terši in usnjate in počernijo vanje vržen kos Čebule." Danes strokovnjaki pravijo, da ni pravila, po katerem bi ločili užitne gobe od strupenih. Pogosto namreč najdemo v gozdu obžrto zeleno mušnico ali rdečo mušnico, ki sodita med najhujše strupenjače pa tudi črvički se radi naselijo v njuni notranjosti. Naj nas torej ne zapelje misel: če je goba užitna za gozdne živali, bo tudi zame dobra. Čeprav je med 2500 vrstami gob, ki rastejo v Sloveniji, le 14 smrtno strupenih, lahko trdimo, da ima prav zelena mušnica "na vesti" največ smrtnih primerov, saj en sam klobuk (50 g) zadostuje za usmrtitev odraslega človeka. Na splošno velja pravilo, da se hujše zastrupitve pokažejo kasneje kot blažje. Zastrupitve z zeleno mušnico, pomladanskim hrčkom in nekaterimi koprenkami se pokažejo šele po 6 urah, včasih pa tudi po 14 dneh. Strupi poškodujejo jetra in ledvice. Tudi če zdravniki uspejo rešiti bolnika pred smrtjo, lahko le-ta čuti posledice vse življenje (odpoved delovanja ledvic - dializa!). Na drugi strani pa so lahko nevarne tudi zastrupitve živčevja, ki jih povzročajo raz-cepljenke, livke, panterjeva in rdeča mušnica. Znaki zastrupitve se pojavijo že po nekaj minutah in najkasneje v dveh urah, sledi pa lahko tudi odpoved delovanja srca, če ni pravočasne pomoči. Zastrupitve, ki so povezane samo s prebavnimi motnjami, so pogoste pri uživanju rdečelistk, kolobarnic, golobic in nekaterih pogojno užitnih gob. Težave s prebavo lahko nastopijo tudi pri uživanju starih sicer užitnih gob in pogretih gobjih jedi. Zdravniki trdijo, da so gobe nasploh težko prebavljive, saj so pri bolnikih našli ostanke gob, ki so jih le-ti zaužili že pred 17 urami (normalno se hrana prebavi že v 6 urah). Ob zastrupitvah z gobami velja upoštevati opozorilo: VSAKA ZASTRUPITEV Z GOBAMI JE NUJEN PRIMER! Zastru-pljenca je treba čimprej odpeljati k zdravniku ali pa ga pokličemo na dom. Zdravnik bo poskrbel za izpraznitev želodca in za nadomestitev izgubljene tekočine (potenje, driska, bruhanje), v resnejših primerih pa bo nadaljeval z intenzivnim zdravljenjem (hemodializa, pomirjevala, kisik itd.) Predvsem pa bodo zdravniku v pomoč podatki o zaužitih gobah, saj bo na ta način hitreje predpisal pravi način zdravljenja. Pastirski žganci Božo Malovrh Kvas za lepo kožo Če imate mozolje, pojejte vsak dan dvakrat za en oreh kvasa, pa naj bo to po jedi ali med jedjo. Kuhaj v loncu prgišče kislega zelja, ki ga prej malo razrezi in osoli. Ko je zelje skuhano, stresi v lonec ajdovo ali koruzno moko (količina po potrebi). Ko vse skupaj še 10 minut vre, žgance zmešaj in jih zabeli z ocvirki. Žgance postrezi z mlekom ali prežganko. Ta domači recept iz "dobrih pastirskih časov" nam je že pred časom poslala naša bralka Anica Perne iz Pod brezi j. Ker bo glede na težke čase vedno bolj aktualen, ga z veseljem objavljamo. TEMA TEDNA V zadnjem tednu mi je bila poleg ostalih umnih in globokih prebliskov, ki so jih izrekli tuji ministri ali ministri za domačo rabo, daleč najbolj všeč izjava podpredsednika hrvaške vlade, ki je za dunajski Die Presse med drugim izjavil, da bo slovenski tolar v šestih mesecih propadel. In: da gre pri enostranski vpeljavi tolarja v Sloveniji za OBOJESTRANSKO NERAZUMEVANJE DVEH PRIJATELJSKIH REPUBLIK. Da ne bo nesporazuma: niti najmanj mi ni bila všeč njegova samovoljna, nepremišljena in netočna izjava, da bo tolar v šestih mesecih propadel. Kakopak! Nič ne bo propadel, malo ga bo kvečjemu najedla inflacija, a ga bomo »milom ali silom« že nekako držali pokonci. Kakšna »haupt« sramota pa bi bila, če bi prvi slovenski denar krepnil že v pičlih šestih mesecih! Kar mi je dalo misliti, je bila izjava, da gre za obojestransko nerazumevanje dveh prijateljskih republik. Predstavljam si enega bralca dunajskega Die Pressa, ki spremlja vse te balkanske kolobocije in ki je zatorej prebral tudi gornjo izjavo. V kakšne impresije in globoke depresije je ta revež gnilega kapitalizma lahko zapadel! Če mož klofne ženo ali obratno, gre za obojestransko nerazumevanje dveh stališč, dveh strani, ki sta v tistem hipu daleč od vsakršnega prijateljstva. Če se je Slovenija zavarovala tako, da je uvedla novo moneto, kot se strokovno reče in na teh prostorih jako fino sliši, druga republika pa ji tega prej ni verjela in je na dan uvedbe te zadeve prestrašeno otrpnila kot žaba pred kačo, potem ne gre za obojestransko nerazumevanje dveh prijateljskih republik! Kakšnih prijateljskih republik neki, če ena uvede novo valuto, druga pa se namrdne in kritizira, da ji je to v samo ljubo škodo? Tudi če je ta izjava hotela biti diplomatska, je bralcu dunajskega časopisa morala izveneti zelo nenavadno, naravnost čudaško. Tako kot v prizadevanjih, da bi bili evropski, zazve-nijo vse izjave, ki jih vržemo v svet in ki smo jih nekritično podedovali iz socrealizma. Ni več nobenega prijateljstva; v tržnem gospodarstvu, ki prihaja v te kraje in ki ga propagiramo, se kvečjemu lahko govori o dobrih medsosedskih tržnih in drugih odnosih ali o nerazumevanju in nesodelovanju, kar avtomatično da vedeti, da smo sprti, skregani in pika! Prijatelji v moneti in sploh Prijateljstvo po balkansko je čudna reč - si tako misli nemški bralec, ki ob zanj tako konfuznih izjavah sploh nič več ne razume. Kaj šele, da bi se mu sanjalo, za kaj približno gre pri tej barbarski in peklenski balkanski vojni! A pometati pred tujim pragom je pač najlažje! Pustimo zato podpredsednika monetarno nam bratske republike Hrvaške, kjer so nam bratje po meji in po smeri jugoslovanskega neba že pred vojno zaplenili vse premoženje, pa živ krst slovenski nič ne črhne. Imamo tudi doma toliko vsestranskega nerazumevanja med bratskimi nam slovenskimi strankami in bratskimi nam zbori parlamentarnimi, da je joj! In da ja ne bi bilo čisto nič več vsaj za silo normalno, se vsestransko nerazumevanje vzpostavlja tudi na drugih relacijah: zbori do vlade, vlada do skupščine, stranke do vladnih resorjev in tako dalje. »Špetirov« - kolikor hočete, če vam je seveda zanje sploh še kaj mar! Ocenjujte vlado in Peterleta kakor hočete: zavzemajte se za njihov kompleten odstop ali ne, tale nedavna izjava predsednika vlade Lojzeta Peterleta je po svoje silno zgovorna in jasno izpričuje globoko razdeljenost slovenskega žitja političnega. Ponazoril je vse naše zdrahe in prepire, umestne in neumestne, pomembne in malenkostne, ko je dejal: »Ko grem jaz v Vatikan na obisk h papežu, je to klerikali-zem ; ko pa gresta gospod Rupel in gospod Kučan, pa je to uspeh slovenske politike...« • D. Sedej PRI VAS DOMA Gorenjski glas mi dela kratek čas Elica Fon je ena naših redkih naročnic s primorske strani. Zadnjič sva se srečali na našem izletu po slovenski Koroški. Petintrideset let je že naročnica, še kot dekle doma v Sovodnju, preden se je poročila v Trnovo ob Soči, je naročila Gorenjski glas. Z njo je šel kot spomin na mladost, na Gorenjsko... In zdaj jo je po toliko letih, le nekaj dni pred njenim 63. rojstnim dnem, doletela sreča - žreb jo je določil za naš izlet. Prijazna, vesela gospa mi za mizo v hotelu Planinka v Črni pripoveduje o svojem življenju, kako je na enem od plesov na Kladju, na robu, kjer se Gorenjska prevesi na Primorsko, spoznala moža, ki je dober kot kruh in je v njegovi hiši visoko* nad Sočo tudi njena prva hčerka našla vso toplino doma. Ne on ne njegova mati nista nikoli delala razlik med hčerko in obema sinovoma, ki sta se potem rodila v zakonu. Nikoli ne bo pozabila matere, ki je piškot na pol prelomila, da ga je dala njeni hčerki. Vedno je kaj dobrega našla zanjo. Hudo razočaranje, ki ga je doživela kot dekle, je skorajda pozabljeno. Lepo življenje živijo, hčerka ima hišo na začetku vasi, ona na koncu, sin je doma, nikoli pa ne bo prebolela smrti drugega sina. Pred desetimi leti se je smrtno ponesrečil z motorjem. Kaj pomeni izgubiti otroka, ve le mati. A živeti je treba naprej. Lepo je pri njej v Trnovem ob Soči, toliko živali in vrta ima doma, da je ves dan zaposlena, posebej še zdaj, ko pazi 2-letnega vnuka. Rož ima polna okna in vrt, pol preveč, pravi sama, a brez njih ne more. Kot ne more brez Gorenjskega glasa. Vsak torek in petek ji njihov pismonoša Danilo veselo zakliče pred vhodnimi vrati: "Gorenjski glas mi dela kratek čas!" K trem hišam ga nosi v njegovem okolišu. Elica ga prebere od prve do zadnje strani. Začne vedno od zadaj. Vse v njem ji je všeč. Male oglase pa navadno kar dvakrat pregleda. Mož ima naročen Dnevnik in bo šel z Dnevnikom na izlet, če bo imel takšno srečo kot ona. Bo pa šla še na kakšen naš izlet, obljublja sama sebi, saj le takole vidiš kakšne čisto druge kraje, druge običaje. Tale Koroška z Najevsko lipo je bila resnično enkratno doživetje. • D. Dolenc SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ Kranj, Trg revolucije 2 oddaja v najem poslovne prostore na Jesenicah, Titova 20, v izmeri 173,10 m2 (bivši prostori A banke d. d. Ljubljana). Najemnina bo določena skladno z Odlokom o določitvi najemnin v občini Jesenice. Dodatne informacije posredujemo po telefonu št. 064/214-851 int. 339. GAULOI^IftONDES Danes, v petek, 25.10., promocija nove kasete SIVA POT Aleksandra Mežka s specialno gostjo Rene Cologne iz ZDA SALON IjPlU POHIŠTVA ^| KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 223-092 Kaj bomo gledali na televiziji? Kulturna obogatitev, obenem pa več oddaj za smeh in razvedrilo Minuli ponedeljek je vodstvo Radiotelevizije Slovenije na tiskovni konferenci skupaj z nekaterimi odgovornimi uredniki osvetlilo položaj medija kot javnega zavoda in seznanilo novinarje z načrtovanimi spremembami v programski shemi Televizije Slovenija. Predsednik sveta RTV Slovenija Rudi Šeligo je najprej dejal, da je pravni in organizacijski status televizijske hiše opredeljen z zakonom - RTV je javni zavod, kar onemogoča preraščanje v profitno organizacijo in je tako s tem zavarovan tudi nacionalni interes. Poudaril je, da imajo v sami televizijski hiši še vedno težave: marsikdo ni pripravljen priznati, da je socialističnega samoupravljanja konec, zato prihaja do težav. RTV ne more biti v rokah nobene stranke, vse stranke morajo biti v tem mediju enakopravno zastopane. Na radiu so se, denimo, že odločili, da uvedejo poseben termin aa nastop in predstavitev strank, na televiziji pa se s tem kljub sklepu vodstva odlaša. Kako se financirajo razmeroma zelo dragi prenosi iz kulturnih hramov in ustanov? Ministrstvo za kulturo je namenilo del denarja za prenose, avtorske honorarje nastopajočim pa plačuje televizija. Rudi Šeligo je pojasnil, zakaj je na zadnji seji sveta prišlo do razpleta, saj je očital novinarjem, ki so spremljali zasedanje skupščine, da so kamere zapustile sejo družbenopolitičnega zbora tedaj, ko je odšla iz dvorane opozicija. Rudi Šeligo: »Meni ni šlo za kazen ali za sankcioniranje, meni je šlo za ugotovitev, da je bilo to res. Torej za moralno vprašanje. Najprej sem razmišljal, da bi odstopil, nato pa sem se premislil zaradi pismenega zagotovila velikega števila članov sveta, ki se z menoj strinjajo. Zdaj o odstopu ne razmišljam več.« Sistem je podhranjen Predsednik sveta je v nadaljevanju spregovoril o uredniški politiki na TV, ki mora biti bolj dinamična in upoštevati nacionalni interes ter se pod nujno zavzel za nov statut in organiziranost, za kolektivne pogodbe, za povečanje televizijske produkcije, a ne le zno- Radio Ga - ga so vključili v petkov dopoldanski program... Zakaj v prvi program, ko pa je bila pogodba vendarle drugačna? Po mnenju direktorja radijskih programov zato, ker se je pogodba delala v drugih časih in jo je vojni čas eliminiral... traj hiše, temveč tudi za večje sodelovanje zunanjih sodelavcev. Po njegovem bi bilo zelo koristno, ko bi skupščina Slovenije čimprej spremenila zakon o RTV. Neučinkovit je tudi sedanji svet RTV, saj bi bil po njegovem kvaliteten in bolj produktiven le tak svet RTV, ki bi štel največ sedem članov. Generalni direktor RTV Slovenija dr. Janez Jerovšek jenav-zoče seznanil, kako škodljivi so bili nekdanji tozdi za vse velike sisteme, pa tudi za RTV, saj je v resnici o vsem odločala zunanja ideološka institucija, v toz-dih pa se je mešetarilo po svoje. Kot primer za to, kako so tozdovske enote na skrivnosten način sklepale sumljive posle je navedel, da je eden izmed televizijskih tozdov vložil v neko agencijo v Celovcu nekaj tisoč mark, zdaj pa je šla ta agencija v stečaj. Tako se je stvar razjasnila: v tej agenciji je imela televizija polovični delež, tuji delež pa je bil plačan v obliki honorarjev nekemu Avstrijcu. Zaradi bankrota agencije zdaj tožijo RTV Slovenijo. Odprava tozdov se po njegovem na televiziji zdaj ocenjuje kot nedopustna centralizacija, kar pa ni res, saj se centralizacija ne meri po tem, koliko vodilnih delavcev je zaposlenih. Potožil je tudi, da v sedanjih razmerah ni vodilnega delavca, ki bi lahko nesposobnega delavca odpustil. Dr. Janez Jerovšek je tudi dejal, da je treba nujno ustanoviti sklad za pokritje stroškov, predvsem pa za investicije. Radijska oprema je amortizirana več kot 80-odstotno, ilustrativen pa je podatek, da so prej za investicije namenili le 6,5 odstotka vsega dohodka in je sistem postajal vedno bolj podhranjen. V prihodnje naj bi bila stopnja investiranja 15 odstotkov vsega dohodka. Osmi dan in Oči kritike. Dramski program na drugem televizijskem programu bodo poleg drugih novosti obogatili s štirimi krajšimi humorističnimi igrami Francka Rudolfa, Aleksandra Marodiča in Žarka Petana, snemajo pa televizijski film Gospodična Mary, TV dramo Balada o jubileju. Prihodnje leto naj bi bilo manj večjih produkcijskih projektov, dobili pa bi deset TV iger. Gledalci bodo lahko uživali tudi ob prenosih iz slovenskih gledališč, ob dveh umetniških večerih, glasbeni produkciji, baletu, prihodnje leto pa se obeta tudi nova video produkcija, v katero pa se vključujejo ustvarjalci zunaj hiše. Urednik razvedrilnega programa Mito Trefalt je dejal, da je prevzel uredništvo v trenut- Mladim se obetata dve novi oddaji: Klic v sili in oddaja TOK - TOK. Oddaja Klic v sili naj bi spregovorila o vseh problemih, s katerimi se mladi danes srečujejo. 24. decembra bo izobraževalni program pripravil za mlade oddajo Sveta noč, igran dokumentarec o praznovanju Božiča, ob Božiču pa bo še oddaja o Plečnikovih kelihih pod naslovom Kelih. Vse te kulturne oddaje so financirane še posebej in ne od televizijske naročnine. Zanimivo tudi je, da bodo imeli mladi vsak dan dve uri programa, s točno določenim terminom. Vsak ponedeljek bodo v tem mladinskem tenninu ponavljali tudi oddajo Obzorje duha. Deset novih TV iger Po predstavitvi radijskih programov so spregovorili odgovorni uredniki nekaterih televizijskih programov. Po predlogu, o katerem naj bi dokončno sklepal svet RTV, naj bi nastala nova razmejitev med prvim in drugim televizijskim programom. Tako naj bi Žarišče uvrstili na prvi program, tako da bi imeli dnevnik že ob 19. uri, ob 19.30 uri pa v posebni oddaji spregovorili o aktualnih vprašanjih. Veliko je novosti tudi v razvedrilnem programu in kulturno - umetniškem programu. Slednji na televiziji dobiva vedno večji obseg. Kulturno - umetniški program ima novo oddajo Forum, ki je na sporedu ob petkih ob 20. uri in je informativnega značaja. Uredništvo meni, da je bil po osmih oddajah odmev pri gledalcih ugoden, spremenili pa bodo drugi dve oddaji: ku, ko je imelo 900 tisoč tolarjev izgube, trenutno pa nobene oddaje razvedrilnega programa niso pripravili z izgubo. Gledalci bodo veseli vsakodnevnega kviza, oddaja Ona - on bo drugačna in bo imela novo voditeljico, prihaja oddaja TV va-riete, oddaja Jezikanje, kjer bodo smešili nepravilnosti ob uporabi jezika, oddaja Po domače z narodnozabavno glasbo in rekreativna oddaja Naredi se sam. Mito Trefalt pravi, da delajo ankete o odmevnosti in priljubljenosti posameznih oddaj in po teh anketah 60 odsto-kov gledalcev gleda TV show Rudija Carella, 50 odstotkov pa oddajo Ona - on. Na zaslonih bomo videli tudi deset novih voditeljev, ki so jih izbrali izmed 383 kandidati... • D. Sedej GLAS SLOVENIJA 1 20.05 OBČUTEK KRIVDE Felixovo skrivnostno ljubimkanje z mlado Sallv ne ostane brez posledic. Dekle je zanosilo. Felix je zbegan, komaj kroti nejevoljo, pa čeprav Sallv zatrjuje, da je to čudež, saj si je vedno želela imeti otroka. Odkritje, da je hčerka noseča, je udarec tudi za Heleno. Sallv je premlada, da bi imela otroke, in Felix, ki ves čas skače čez plot, ni pravi moški. Na hčerko, ki resno razmišlja, da bi otroka obdržala, pritiska, naj prekine nosečnost. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 11.20 Sedma steza 11.50 Osmi dan 12.35 Video strani 13.30 Poročila 14.25 Video strani 14.35 Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 25. lekcije 15.00 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik - šolska TV 17.05 Velikani svetovne književnosti: Lautreamont 17.35 Nekoč je bilo .... življenje: Možgani 18.00 EP, Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Lonček kuhaj: Ribja pašteta 18.15 Ex libris: Prgišče Indije, ponovitev 19.15 Risanka 19.20 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Občutek krivde, angleška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Novosti založb 21.15 Kavarna 22.15 TV dnevnik, vreme 22.35 EP, Video strani 22.40 Borštnikovo srečanje, kronika 23.10 Sova Življenje brez Georgea, angleška nanizanka Kalni izvir, avstralska nadaljevanka Glasba skozi čas, koprodukcija 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, 5. oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 The English Brass Ensemble, posnetek iz Ljubljanskih Križank 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Marlboro music shovv 21.00 Umetniški večer 21.00 Povečava, oddaja o filmu 22.30 Frank Capra: Močni človek, ameriški nemi film (čb) 23.50 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Program za svobodo 7.30 -18.00 Poročila 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila v nemščini in angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.00 Malavizija 19.25 Napoved sporeda 19.30 Dnevnik 20.15 Singen. japonska nadaljevanka 21.10 Na zdravje 21.35 Veselje do oblikovanja 22.20 NancyWake 23.10 D.J. is so Hot 0.10 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Marianne, francoska risana serija 21.00 Pokol v Kitajski četrti, hong-konški barvni film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program 15.30 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.30 Dokumentarna oddaja, ponovitev 17.00 TV glasba: Yesterday, ponovitev 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 VVroom, angleški barvni film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika WAVSTWJA1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Šolska TV 10.30 Laura, ponovitev 11.55 Kraljestvo narava 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Radi imamo Kate 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 14.56 Najlepše otroške pesmi 15.00 Jaz in ti 15.05 Am, dam, des 15.55 Ekološki detektivi 16.06 Ebba in Didrik, 2. del 16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Žičnica in smrt, ameriški film 22.25 Črna devica, uvodni film k seriji 0.06 MacGvver, serija 0.50 Čas v sliki TVAVSTOJA2 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Posnetek, avstrijski home video 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.15 - Alternativno gospodarstvo -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.20 Richmond Hill 7.05 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 10.00 Sha-ne, ameriška nadaljevanka 10.35 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 11.25 Deseterica izmed nas 11.50 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.15 Kolt za vsak primer 13.05 Najbolj nori avto na svetu, švicarska komedija, ponovitev 14.46 Risanke 15.40 Skrivnost delfinov 16.35 Deseterica izmed nas 17.00 Poročila 17.10 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 VVilli hoče zibati otroka, nemška komedija 22.05 Fandango, ameriška komedija 0.25 Kobra, prevzemite 1.30 Prekleti iz Pampe, ameriški film, ponovitev 3.15 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.25 Divja vrtnica, serija 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.30 Chips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.46 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 B. L. Strvker 22.00 Eksplozivno 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Speedway 9.30 Rugby 10.30 Eurobika 11.00 Rugby -svetovni pokal 12.00 Baseball - svetovna serija, 7. tekma 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Golf 16.00 Golf -poročila 16.10 Dirke dragsterjev KINO 29. oktobra CENTER prem. amer. ris. RAČJE ZGODBE ob 16. uri, amer. thrill. MISE-RY ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SUPER DESETKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. fant. spekt. TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA angl. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer grozlj. MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri BRDO Predoslje 39 64000 Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO - za osebno vozilo MERCEDES - BENZ 280 SE, reg. št. KR 200-546, leto izdelave 1976, izklicna cena je 280.000 tolarjev; - za osebno vozilo MERCEDES - BENZ 280 SE, reg. št. KR 191-128, leto izdelave 1976, izklicna cena je 280.000 tolarjev. Javna dražba bo v četrtek, 31. 10. 1991, ob 10. uri na Brdu (Stara kasarna) pri Kranju, Predoslje 39. Ogled bo 29. 10. 1991 od 14. do 15. ure na isti lokaciji. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo kavcijo v višini 20 % od izklicne cene na žiro račun 51500-637-53797 ter dostavijo potrdilo o vplačilu najkasneje do 30. 10. 1991 do 14. ure. O drugih dražbenih pogojih bo komisija vse morebitne kupce seznanila na dan vplačila kavcije. Informacije dobite po telefonu 064/212-451 pri Dušanu Be-loviču. STROJNO VEZENJE APLIKACIJ Ol CA BRF.7.AR Brilof 112 A tel.:Oo4 24 I -< ,CM Hvala, Glasovcil Pišem zato, da bi pohvalila organizatorje sobotnega izleta v Črno na Koroškem. Svoje popotovanje smo začeli pred hotelom Creina v Kranju. Kar za dva avtobusa nas je bilo. Vsi še zaspani, saj je bila ura 7, smo krenili na pot, predvsem v razmišljanju, kako bomo preživeli dan, kaj bo novega na današnjem izletu, ipd. Pa nas je kmalu pozdravil direktor Gorenjskega glasa in nam v nekaj stavkih povedal, kam gremo in kratko zgodovino kraja, kamor smo bili namenjeni. In tako je bilo ves dan. Vso pot od starta pred hodelom Creina v Kranju in tudi nazaj smo vedno vedeli, da nekdo bedi nad nami, da nismo bili samo pripeljani v Črno, nato pa pozabljeni ostali sami zase. Tudi, ko smo vse obveznosti in oglede opravili in smo sedli h kosilu, nam ni bilo dolgčas. Skečev, šal, glasbe, zamisli ni bilo konec in vsi smo se nasmejali, da je kaj. Zase vem, da se že dolgo nisem tako nasmejala in se zabavala. Pravijo, da papir prenese vse, vendar pa se takih doživetij ne da popisati. Treba jih je le doživeti, zato pa je treba biti zraven in videti, pa sam doživeti vse to. Med nami se je stkalo novo poznanstvo, pri- jateljstvo in to je vredno vsaj toliko, če že ne več, kot izlet sam po sebi. Zasluga za vse to pa gre Glasovcem, saj jim ni zmanjkalo idej, kako nas zabavati in nasmejati. Upoštevali so tudi vsako željo povabljencev, če je le bila v okviru možnega. Zelo malo je organizatorjev, ki znajo na izletu stkati tako naravne in prisrčne odnose s povabljenimi. Svojo nalogo so opravili z veseljem in na ravni, ki bi jim upravičeno zavidala vsakršna turistična agencija. In ko bo večina slovenskih podjetij imela take direktorje, da se bodo »spoznali« na vse delo v svojem podjetju, bo tudi pot v t. i. lepšo prihodnost lažja in hitrejša. Upam, da so časi starih, smejočih se in okostenelih direktorjev tudi pri nas za vedno mimo, da smo prerasli to obdobje, da je končno prišel čas, ko se bomo ljudje potrjevali z znanjem in tem, kar zmoremo. Vsak naj bo tam, kjer mu gre, naj dela le to, kar najbolj zna in mu je v veselje, ne pa v prisilo. Tudi M. Gorki je rekel: Kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo. In če to gledamo obratno, bi lahko rekli, da, kadar je delo v veselje, je življenje lahkotno in svobodno. Irena Krivec SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščina občine Radovljica na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in 69. člena statuta Knjižnice A. T. Linharta Radovljica razpisuje dela in naloge RAVNATELJA KNJIŽNICE A. T. LINHARTA RADOVLJICA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo knjižnične ali druge humanistične smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj v knjižničarstvu. Ravnatelj bo imenovan za 4-letni mandat. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Skupščina občine Radovljica, Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja, Radovljica, Gorenjska c. 19. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi. OBVESTILO O SISTEMATSKI DERATIZACIJI V OBČINI ŠKOFJA LOKA Prebivalce občine Škoja Loka obveščamo, da bodo od 4. 11. do predvidoma 28. 11. 1991 strokovne ekipe Zavoda za socialno medicino in higieno opravljale javno deratizacijo po vseh kletnih prostorih stanovanjskih hiš, živilskih obratih, šolah, industrijskih objektih na območju občine Škofja Loka. Stanovalce obveščamo, da so vabe zastrupljene s kumarin-skimi preparati. Zato so strupene tudi za toplokrvne živali in otroke. Prosimo prebivalce, da se ravnajo po navodilih strokovnjakov Zavoda. Stanovalce tudi prosimo, da pustijo kletne prostore odprte tako, da bo nemoten dostop za položitev vabe. Zastrupljenih vab in poginulih glodalcev se ne dotikajte! OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj, tel .217-610 (nasproti delikatesni Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 —7% H SAMSUNG d« SAMSUNG Electronics Electronics IZKORISTITE ŠE ZADNJO PRILOŽNOST NAKUPA PO STARIH CARINSKIH DAJATVAH NA DVA OBROKA HI Fl STOLP: CD gramofon, digitalni radio, ura, budilka, spomin, dvojni kasetofon, navadni gramofon, daljinsko upr. SAMO 21.990,00 SLT VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, 8/365 dni, daljinsko upr., LCD SAMO 23.490,00 SLT televizorji, ekran 70, 51 cm, z ali brez TTX za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pn gostilni Biažun) tel.: 212-367 GORENJSKI DNEVI OB 1. OBLETNICI PO NOVI OTVORITVI PRI SPAROVCU STRUGA - STRAU, tel.: 9948-4227-2349 GAULOISES BLONDES L S VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA NAGRADE: 1. BARVNI TELEVIZOR, 2. STEREO RADIO Z DVOJNO KASETO, 3. STEREO AVTORA-DIOKASETOFON, 4. DVE SEDEŽNI PREVLEKI IZ KROGLIC, 5. 10 LITROV JEDILNEGA OLJA, 6. - 8. MADŽARSKA SALAMA, 9. - 15. 1 KG KAVE ŽREBANJE NAGRAD JE PRI NAS V TRGOVINI V ČETRTEK, 31. 10. 1991, OB 12. URI. PRISRČNO VABLJENI! NAGRAJENCI PA BODO OBVEŠČENI TUDI V GORENJSKEM GLASU. Q^^^_ ~ NAGRADNO VPRAŠANJE: Koliko let je Šparovec že v novi trgovini? Obkrožite pravilni odgovor: 1 ali 5 ali 10 let??? IME IN NASLOV:........................................................................................................ KUPON ODDAJTE PRI NAS V TRGOVINI NAJKASNEJE DO 31. 10. 1991 DO 11. URE! i 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.50 10.40 11.00 11.30 13.30 15.20 15.30 16.50 16.55 17.00 17.06 17.06 17.30 17.46 17.50 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.69 20.05 21.36 21.40 21.50 23.15 23.20 0.35 Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav Občutek krivde, angleška nadaljevanka Euroritem, 3. oddaja Borštnikovo srečanje, kronika Video strani Poročila Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka TVokno EPP TV dnevnik Vreme , EPP Maribor: Borštnikovo srečanje, prenos EPP TV dnevnik, vreme Življenje plejbojev, posnetek predstave AGRFT Ljubljana EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Kalni izvir, avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.56 Euroritem, ponovitev 5. oddaje 19.15 Svet poroča 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19 JO TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Večer švicarske TV 0.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Program za svobodo 7.30-18.00 Poročila 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila v nemščini in angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.00 Malavizija 19.25 Napoved sporeda 19JO Dnevnik 20.15 Film 22.00 NancvVVake 22.55 Blue Moon 23.25 Poirot Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.10 Oddaja o malih živalih 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Marianne, francoska risana serija 21.30 Puščavsko sonce, ameriški film TV KOPER 13.00 športne oddaje 14.30 čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper. ponovitev 17.00 VVroom 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20JO Rayanovi, ameriška nanizanka 21.00 Čudeži sveta 21.30 Buck Rogers 22.20 TV dnevnik 22.30 Agent Pepper 23 JO Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.06 Pravica do ljubezni 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Žičnica v smrt, ponovitev 11.40 Nekoč 11.46 Raji živali 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13J6 Radi imamo Kate 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Risanke 14.56 Najlepše otroške pesmi 15.00 Jaz in ti 15.05 Duck Tales, risanka 15.30 Zlata školjka 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Kotiček za živali 16.06 Ebba in Didrik 16.30 Hevreka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18 JO Trojica s štirimi pestmi 19J2 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Reka brez povratka, ameriški film 21.46 Pogledi s strani 21.55 Črna devica, 2. del 22.46 Plakat, zgodbe delavske sage 1.10 čas v sliki TVAVSTIu7A2 15.50 Leksikon umetnikov 16.00 Angelika Kaufmann 17.00 Multikulturno življenje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, levi 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 TV igra 21.46 Novo v kinu 22.00 čas v sliki 22.30 šport čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.06 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.20 - Heavy metal - filmske in glasbene novice -18.00 - Oddaja iz resne glasbe -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.46 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89.8 Mhz 96,0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj PR0 7 6J5 Shane 7.15 Ravvhide, ponovitev 8.06 Risanke 8.50 Skrivnost delfinov 9.46 Hiša na trgu Eaton 10.40 Ravvhide 10JO Deseterica izmed nas 11.55 Grk osvaja Chicago 12J0 Tenis, loparji in tatovi 13.15 VVilli hoče zibati otroka, nemška komedija, ponovitev 14.46 Risanke 15.40 Mister Ed 16.06 Moj prijatelj Ben 16.36 Deseterica izmed nas 17.00 Poročila 17.10 Agentka s srcem 18.00 Risanke 20.15 Be verlv Hills Cop II, ameriška komedija 22.15 Spenser 23.10 Saint Jack, ameriški film 1.20 Nočni sokol 2.15 Fan-dango, ameriška komedija, ponovitev 2.55 Avtostopar RTL PLUS 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš SLOVENIJA 1 SOVA ALF Kate je nesrečna. Z vVillijem sta spet povabljena na zabavo. Kako naj gresta, ko pa ne moreta vrniti gostoljubja!? »Če bi malce pospravila tod okoli, vaju ne bi bilo sram,« modruje Alf. VVillie optimistično predlaga, da bi vseeno priredila zabavo. »Kaj pa saj-veš-kdo?« se Kate ne more otresti pesimizma. »Brian? Bom že jaz poskrbel zanj,« jo potolaži Alf. Za organizacijo zabave, jedilnik, dekoracijo in druge potrebne in nepotrebne malenkosti Kate in VVillie povprašata strokovnjaka. Alf pa je nevidni svetovalec. Za »uslugo« seveda pričakuje »uslugo«, ali, kot bi se izrazila mati Tereza, ti počohaj mene, jaz bom pa tebe. Lahko pa se mu oddolžita drugače. Pogajanja so uspešna, zabava tudi. No, kakor za koga... nastop 13.06 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14J5 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan. telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.46 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Umor je njen konjiček 21.16 Narodnozabavne melodije 22.10 Sternov TV magazin 23J5 Ben-ny Hill 24.00 Film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Super kolesarji 9.00 Španski goli 9.30 Golf 10.30 Eurobika 11.00 Bovvling 12.00 Biljard Snooker 14.00 Gol - nizozemski moto šport 15.00 Rugbv - svetovni pokal, prenos 17.30 Indv dirke 18.00 Super-kros 19.00 Rugbv - svetovni pokal, prenos 20.46 Golf - poročila 21.00 Britanski rallv 21 JO Boks 22.30 Rugbv -svetovni pokal 23.30 Ameriški nogomet 0.30 NBA košarka - finale 1991 1.30 Golf - poročila AVTOSOLA ZSAM ŠKOFJA LOKA IGRAJE DO VOZNIŠKEGA ZNANJA TEČAJ cestnoprometnih predpisov 30.10. 1991 Vožnja na vozilih GOLF in OPEL CORSA Pokličite na telefon 631 - 729 CENTER amer. kom. ŽIVLJENJE NA ZATOŽNI KLOPI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. NISMO DEVICE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. angl. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 18. uri, angl. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 20. uri DUPLICA amer. ital. trda erot. MUNDIAL 90 ob 20. uri KOMENDA amer. film TERMINATOR 2 - SODNI DAN ob 20. uri RADOVLJICA amer. ljub. drama HAVANA ob 20. uri BLED Ni predstave! os O -j o —• s* (/5 >-> Z O O z < SVai, vetvAai tve pxe&ai. Yo\n TvovVto. moti, p-c\vofet\\ s\ Ve Najemno dolge in polne počitnice, nas prepričuje in poudarja, da je noč tisto edino svetleče prizorišče človeka. Joe Cocker - Night Calls. Nočni pozivi za vse nočne ptice, postopače brez rasnih predsodkov in potrebe po tujem telesu. Glas razjeden od velike količine cigaret in nekontrolirane količine Scocth on the rocks nam poda pevca za vse trenutke. Le njega in nič več. Kombinacija trenutka. Svetovno znani pevec, bubica imenovan alias Roger Waters si je za tretji samostojni projekt -Amused to Death, omislil oziroma najel je producenta, ki je Madonnine vokale spremenil tako, da je Madonna zavnela kot trop Dunajskih dečkov. Ime producenta ne bo odveč. Pat Leonard. Njegovo sporočilo je zelo enostavno. Posnamem glas s Svnclavierom, se usedem za računalnik in po treh urah je rezultat na dlani, pardon, dostopen za poslušanje. Dave Stewart in njegovi spiritualni kavboji (RCA) so se potrudili in nam osvežili memorijo. Vrtnice so še vedno v modi. Medtem ko za odkritosrčnost to ne bi mogel trditi. Naj bo tako ali drugače, Dave je med nami z novo ploščo. Naslov izdelka je Honest. Crown of Madness pa pesem, ki jo predstavlja na mali plošči. Z novimi ploščami so se med nas preselili tudi Billy Bragg -Don't try this at home, Midge Ure - Pure, Bonfire - Knock out, Big Contrv - No place like home. In tudi skupina Heart, ki jo vodita sestri Wilson, je prenesla med nas vzdušje s koncertnih odrov. Naslov albuma se glasi Ročk the house live. Dovolj zgovoren naslov. Veliko prijetnega poslušanja. Najuspešnejši in imenujejo se Scorpions. Domača dežela je Združena Nemčija. Septembra sta Klaus Meine in edini Schenker postopala po VVisselorrd studios. Tu so med drugim svoje glasbene umetnije posneli Def Lepard, Mick Ja-gerr. Razlog postopanja in najetje studia je bila ruska verzija pesmi Wind of change. Pesem bo izdana v Sovjetski zvezi nekje oktobra. Za spremembe imajo fantje dober nos. Skupina je trenutno na veliki, če ne kar največji svetovni turneji. Več kot 200 - dvesto - koncertov bo za njimi. Za Grand finale obljubljajo presenečenje. Vendar že sedaj je več kot na dlani, kaj bo to. Samostojni koncert v Moskvi. Želja ali realnost. We will see. Trenutno najbolj nepredvidljiva ročk skupina v svetovnih merilih Guns n' Roses so nas dolgo vlekli za nos z izdajo zadnje velike plošče. Dočakali smo m za to uporabili zelo veliko lastne iluzije in to kar v dveh delih (Use your illusion Part 1 and 2). Fantje pa prisegajo na sex, drugs and rock'n'roll. Izjava, da skupina Greatfull Dead bolj diši po travi kot oni, ne preseneča. Tudi ni velika skrivnost, da počnejo s koncerti, kar jih je volja. Da odigrajo ah pa tudi ne. Zamude na koncertih so nekaj vsakdanjega, dolžina je ravno tako vprašljiva. In če si v prvih vrstah, si lahko deležen pljunkov a la Axl in Slash. Spretna propaganda. Kolesje se pridno vrti. Le kako drugače obrazložiti izdajo plošče ob 24.00 ali 00.00 sept. 18. v USA. Ne vedo, kaj delajo? ^YAxp\n&, Vi ye prestopila. xot>. ^tcttpvoa. T«s\a. fcvjfo, da. \n pritiska nad poslanci. Takrat so bili narejeni ^ 1 koraki pri ukinjanju avtonomnih pokrajin v Srbiji. Srbski, po „jS'jenju in še bolj po glasovanju večinski del ustavnega sodišča, dej°P9rekal zakonu o razpustu kosovske skupščine. Posledičnega slanja so hude. Kosovski član v zveznem predsedstvu, izvoljen v vQ Pščini, Rizah Sapundjija, je bil nezakonito razrešen, na njego-^rnesto pa prav tako nezakoniti imenovan Sejdo Bajramovič. S(a as'lje nad pravom in nad ustavo je bilo vedno hujše. Dr. Kri-Hj/J Je povedal, da je bil srbski blok v sodišču močan. Srbsko Hjj/erJeni niso samo sodniki iz Srbije in dveh ukinjenih avtonomij Pokrajin, ampak so srbske narodnosti tudi sodniki iz Bosne, ve? a^e' Cme gore. Večina sodnikov živi v Beogradu, na Srbijo so *ivn' Poklicno in družinsko. To so dejstva, ki jih ni mogoče pre-treba pa jih je upoštevati'. LEA MENCINGER Gallus - Petelin - Kokošar Po sledi mojstrove muzike V tem letu, ki smo ga Slovenci razglasili za Gallusovo leto, smo kot kaže iznašli celo vrsto načinov, da ime tega velikega glasbenega mojstra spoštljivo počastimo. Eden takih je tudi Gallusova spominska pot. Rojstvu le-te konec minulega in žal tako deževnega tedna sta botrovala podjetje Gallus Carniollus iz Lukovice in Turistična agencija Tentours iz Domžal, ki sta na pot v trikotu Tolminsko, Cerkni ško, Dolenjsko poleg pevcev iz zbora Slovenskih madrigalistov z dirigentom Ja nezom Boletom vred popeljala za cel avtobus hvaležnih za kulturne poti vnetih popotnikov. Slovenci znamo marsikatero zavozlano stvar tudi zelo elegantno razrešiti. Zakaj neki bi si belili glavo, ali je bil Gallus res rojen v Ribnici, ki je tudi uradno, čeprav brez tehtno dokumentiranega dokaza njegov rojstni kraj, ali morda vendarle ni njegov rod živel tam okoli Šentviške gore na Tolminskem koncu - ali pa je bil vendarle iz kakšnega kraja blizu Idrije. Carniolus, kot je sam dodajal vzdevek svojemu podpisu, je bil vsekakor Kranjec in zagotovo vemo le za njegov grob, v katerega je moral res prerano leči pred 400 leti komaj 41 let star. Potemtakem je doma lahko povsod na Kranjskem, predvsem pa v krajih, kjer se pri hišah še danes reče pri Petelinu, kot je to v okolici Idrije ali pa Kokošar kot na Šentviški gori visoko nad reko Idrijco. Nedavno tega so v Idrijskem muzeju našli dokument, ki priča, da je bil v 16. stoletju v tamkajšnji osnovni šoli učitelj, ki se je pisal Gallus. Ali je bil v sorodu z Jakobovo družino ali ne, bodo morda kdaj kasneje tudi izbrskali podatek, toda na kakšen tak priimek končno naletijo še kdaj tudi v Ribnici, ki je v enciklopedijah sicer zapisana kot rojstni kraj Jakoba Gallusa Petelina. Pa ne v vseh enciklopedijah, ponekod se piše kar Kranjska. Koncert na Šentviški gori - Pevci Slovenskih madrigalistov so z dirigentom Boletom predstavili delček Gallusove glasbe v šentviški farni cerkvi. Čigav je ta Kranjec? Toda s temi stvarmi si dajejo in si najbrž še bodo dali opraviti strokovnjaki. Za vse, ki pa želijo popotovati danes tudi po naši kulturni preteklosti, je spomina na nesporno veliko ime renesančne glasbe lahko na vsej tej poti več kot dovolj. In to s katerekoli strani. Prva Gallusova spominska pot si je "utrla" smer iz Ljubljane proti Tolminu, natančneje proti Zatol-minu, kamor tudi manj za kulturo pa bolj za naravne lepote zagrete popotnike že tako in tako lahko zanese, saj sta več kot znani enkratni slovenski naravni znamenitosti Skakalce in pa Dantejeva jama. Pred njo je veliki pesnik Dante posedel okoli leta 1319, ko je pregnan iz Firenc užival nekaj časa gostoljubje oglejskega patriarha. Legenda pravi, da ga je pogled izpred jame v prepadne globine navdihoval pri pisanju Pekla v njegovi Božanski komediji. Lahko bi se seveda tudi vprašali, ali je morda divja lepota teh krajev ostajala v spominu tudi mladega Jakoba Petelina, ko je tam na daljnem Dunaju in kasneje še kje drugje, nazadnje v Pragi, zapisoval glasbo, kot mu jo je narekovala njegova glasbena genialnost. Nekaj podobnega so se pred časom že spraševali v Ribnici in zato spodbudili dr. Jureta Mikuža, da je napisal knjigo Podobe Gallusovega časa - pred kratkim je izšla v Ribnici - in je prva, nadvse zanimiva predstavitev likovnosti, izražene na freskah cerkva iz petnajstega in šestnajstega stoletja v širši okolici Ribnice. Kaj je lahko mlada duša iz osrčja Kranjske ponesla v svet, ki jo je vabil, da bi v njem razkrila svoje talente? Kaj je bilo v zraku, kar je mladi Gallus vdihoval in ga je zaznamovalo, da je vse svoje sposobnosti posvetil pevski umetnosti? Kakšne so bile podobe, ki so jih gledale mlade oči, in kakšni so bili zvoki, kijih je v domačem kraju zaznavalo njegovo uho in jih pozneje smiselno urejalo v blagoglasne melodije? - iz uvoda dr. Janeza Debeljaka v knjigi Podobe Gallusovega časa, 1991) Družina organista ali "kokošarja" Da zna lepota Tolminskega navdihovati umetnika, je v teh krajih dokazov na vsakem koraku. Ko Gallusova spominska pot s Tolminskega zavije ob Idrijci proti Cerknemu oziroma proti Idriji, se ni treba čuditi nekdanjim in tudi ljudem današnjih časov, da se iz teh grap, od koder se v višine pride le s poštenim grizenjem kolen, nenehno ozirajo navzgor. Na skoraj nepnstop-nih krajih so slovenski ljudje od nekdaj postavljali cerkve, da bi se v njih zbirali in posvečali tudi duhovnemu bivanju. Ko je znameniti slovenski slikar Tone Kralj pred začetkom druge sveto-, vne vojne moral iz Ljubljane (še en pregnanec ob Danteju) je v teh krajih in tudi na Primorskem v deset in deset cerkvah (menda kar enainštiridesetih) naslikal freske v svojem značilnem "kraljevskem" slikarskem izrazju. Prva stvar, na katero opozori novi župnik na Šentviški gori Jože Jakopič je vsekakor Gallus, druga pa je Tone Kralj, ki se je v tej baročni cerkvi pod svoje freske s prizori iz biblije in življenja sv. Vida podpisal leta 1941. Na levi strani kora je tudi freska bičanja svetnika, birič, ki nadzoruje mučenje, pa ima obraz Mussolinija. Alije to naključje ali ne, si lahko vsak misli sam. Da pa je bil slikar gorak fašističnemu vodji, bi sklepali tudi po tem, da je na freski istega avtorja v Avrih pri To-maju med peklenščki prav tako naslikan obraz, ki več kot spominja na "il duceja". In zdaj h Gallusu. Nekdaj je na Šenvtiški gori obstajala hiša s številko 10, zdaj je seveda ni najti, ker je podrta. Toda na prednji strani hiše je imela naslikanega petelina. Ali bi to lahko pomenilo, da je tu bival Gallusov, to je Petelinov rod? Kdo ve. Znano je le, da se Petelin tu naokoli niso pisali, pač pa Kokošar. Ali zato, ker so se morda ukvarjali s kokošmi, ni znano. Gallusova družina je, kot zdaj vemo, imela od tega bolj ime kot kaj drugega, saj so se v družini ukvarjali le z glasbo. Čeprav je v človeškem življenju mnogo stvari, ki tako rekoč z vso pravico terjajo sijaj slave, je vendar šla vedno najbolj zaslužena slava glasbi, ki jo lahko slišiš med vsemi narodi, povsod jo uporabljajo in proslavljajo. In kdo bi se temu čudil?! Kamorkoli namreč obrneš oči, ušesa ali duha, nič ne boš našel, česar ne bi obdajala milina te umetnosti ali kar ne bi bilo prevzeto od njenih prekrasnih čarov. Ta umetnost, ki so jo mnogi marljivo gojili in ki sama v sebi vsebuje najodli- čnejšo hvalo, je bila vedno pri vseh v časteh. GALLUS Da pa bi lahko ti kraji vendarle nekaj resnično imeli tudi z Gallusom, se popotnik lahko prepriča ob poslušanju Gallusove muzike. Udeleženci prve Gallusove spominske poti so imeli vsekakor privilegij, da jim je na Šentviški gori najprej zapel tolminski učiteljski pevski zbor pod vodstvom Vere Clemente - Kojič, nato pa še zbor Slovenskih madrigalistov pod vodstvom Janeza Boleta. Gallusovo glasbo je pač najbolje poslušati prav na krajih, za katere je bila pisana - v cerkvah. Čeprav, to je treba vsekakor vedeti, mojster ni pisal le za cerkvene potrebe, pač pa tudi posvetno glasbo. Treba pa je razumeti, da je imel do cerkvene glasbe poseben odnos, saj so bile vse njegove službe vezane na katoliško cerkev. Toda pri glasbi pisani za posvetno rabo, v njegovem ogromnem opusu je takšne okoli petina, nekateri muzikologi slišijo tudi marsikak ljudski napev. Na primer v motelu Praeparate cor-da vestra bi lahko prepoznali odsev ljudske Sem šel čez gmajni-co; spet pri nekem drugem madrigalu bi morda prepoznali slovensko posebnost - pritrkavanje. Naši predniki so umetnost, kije bila dotlej še neizoblikovana, uglasili, proslavili in obložili Z razkošnimi ritmi in zvoki, tako da danes ni nobenega še tako neznatnega svetišča in nobenega kotička, ki bi hotel ostati brez glasbe. Kakor da ni nobene stvari, ki bi s tako močjo kot glasba dvigala človeška srca od zemeljskih stvari in jih upeljevala in navajala k razmišljanju o nebeških melodijah, GALLUS Žlikrofi in duhovnost? Kot vemo, se je Idrija kar nekaj časa potegovala za čast, da bi obveljala kot Gallusov rojstni kraj. Toda pri tem je ravnala vendarle zelo previdno in tudi modro, da brez otipljivega dokaza o mojstrovi prisotnosti v teh krajih ni izrabila slavnega imena ob proslavljanju petstoletnice Idrije. Zato v Idrijskih razgledih ob svoji obletnici predstavljajo vse druge mestne znamenitosti tako tiste povezane z rudnikom kot druge, ki se navezujejo na ostalo zgodovino in tudi sedanji utrip tega znamenitega mesta. Zato popotnikom ne bodo na gradu z imenitnim pred nedavnim obnovljenim arkadnim dvoriščem, ki s svojo poslikavo izstopa od drugih grajskih dvorišč na Slovenskem, govorili kaj dosti o Gallusu kot svojem - če že bodo, ga bodo omenjali kot našega, slovenskega. In če ob tem med arkadami zadoni še njegova glasba tako, kot jo pojejo Slovenski madrigalisti, potem je še tako zahteven popotnik potešen v svojih željah po lepem in nenavadnem. Kdo ve, ali bodo naslednji popotniki po Gallusovi spominski poti tudi takšne sreče, da bodo poslušali petje "v živo"? Morda. Morda pa bo iznajdljivi organizator znal zavrteti tudi kaseto. Ta prva pot je bila pač izjemna, zato so popotnike pričakali na gradu tudi idrijski občinski možje. Zagotovo pa bodo tudi vse morebitne ponovitve peljale v gostilno Nebesa, kjer je vredno pokušati geruš, juho smukavec, žlikrofe s krompirjem in zelševko za posladek. Te starodavne jedi je vsekakor moral kot otrok poznati tudi slavni Carniolus, če je le živel ali vsaj kdaj zašel v te kraje in se jih verjetno spominjal tudi kasneje, ko je v tujini jedel bolj gosposke, a kdove, če tudi bolj slastne jedi, kot pa so te kranjske. Če kdo morda dvomi o tem, da se udobno pride iz Idrije v Ribni co, resda po zavitih cestah, ki pa jih sodobni avtobus, še posebej, če je lahko Herzov, zlahka obvlada, naj poskusi. Vredno je že zaradi pokrajine same, ki zaradi svoje valovitosti ne dopušča goste poselitve in zato ostaja za oči mestnega človeka prijetno nepozidana, pač pa zelena, hribovita in vodnata. Kosti ob vltavi, duša v Ribnici Ribnica je bila minulo soboto zvečer vsa osvetljena in olepšana, pa ne le ob spomeniku Jakobu Gallusu, pač pa se je v žarometih bleščala Miklova hiša, ribniški kulturni center, vsa svečana je bila za slavnostni koncert pripravljena tudi farna cerkev. Popotniki prve Gallusove spominske poti si lepšega zaključka popotovanja po sledeh Jakoba Gallusa na naših tleh niso mogli zamisliti. Domači ribniški trije zbori -mešani, nonet Vitra in oktet Gallus (zborovodja in umetniški vodja Bernarda Kogovšek) so znali popeljati v svet Gallusove glasbe. Kaj nam Slovencem pomeni takšen mož, je razmišljal slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. Gallus bi bil vsekakor počaščen s takim sprejemom svoje glasbe. Pa ne le v Ribnici, tudi v Ljubljani in najbrž še kje po svetu, kjer so se spomnili obletnice njegove smrti. Ne vem, kako je bilo te dni v Pragi, na prostoru, kjer je bila nekdaj cerkvica sv. Jana na bregu. Tam je bil pred stoletji dan k počitku "regens chori" Ja-cobus Handl - Gallus. Za njim je ostala vzidana plošča, gotski relief. Za njim je ostala glasba, ta pa je večna. Ko sem se kot deček posvetil temu študiju, ne morda v upanju na donosnost, temveč iz notranjega nagiba, in pa, ker me je privlačilo dostojanstvo glasbe, sem mislil, naj bi to malo, kar sem izrazil s svojim naporom in prizadevnostjo, ne ostalo samo zame, ampak naj bi se - samo zaradi božje slave - sporočilo tudi drugim. Sam sem od sebe vedno odganjal, kar je počutnega in ni-čevega, bil sem prepričan, da te skoraj božanske stvari ne smemo omadeževati s posvetnimi verzi, ter sem v melodije prelival, simfoničnim ritmom prilagajal samo take zadeve, ki lahko pobožne duše navdušujejo in angele božje razveseljujejo. GALLUS (iz predgovorov k njegovim delom objavljenih v knjigi avtorja dr. Eda Škulja) '"GLAS 20. STRAN Petek, 25. oktobra 1991 DANICA DOLENC Po zdravje ni treba na Kitajsko Ljubljanski dnevi z VVang Aiping 0% Ljubljana, oktobra - Že od junija se v prostorih SOP Krško v Štepanjskem naselju v Ljubljani od jutra do večera vrstijo tretmaji zdravljenja, ki jih vodi mlada Kitajka Wang Aiping. Način zdravljenja po pettisočletni kitajski tradiciji, imenovan "Ql GUNG", si lahko torej privoščimo tudi pri nas. Za naše žepe sicer ni poceni, toda zdravje je zlato, to najbolje ve tisti, ki ga je izgubil, in radi bomo segli tudi globlje v žep, da si ga povrnemo. Njena metoda zdravljenja zdravi vse bolezni, tudi raka, če ta ni že čisto na koncu, vse prebavne organe, bolezni hrbtenice, mišic, kosti, migrene, očesne bolezni, uravnava pritisk, pomaga pri vrtoglavicah, nevrozah, depresijah. Posebej uspešna je prav pri depresijah in sladkorni bolezni. Učencem, dijakom, študentom se po njenih tretmajih zveča koncentracija, izboljša spomin in celo prežene lenoba (!). S pomočjo gospe VVang Aiping tudi shujšate, prenehate kaditi, si povrnete spolno moč, poslovnežem pa bistri misli, da dosežejo sposobnost hitrih in pravilnih odločitev... Le vztrajati je treba, mesec, dva, prihajati vsak dan, vse sobote, nedelje, praznike, kajti bolezen ne pozna prostih dni; tudi zdravila, kadar ste bolni, jemljete vsak dan. Predvsem pa je treba verjeti, zaupati, da vam bo ta za nas nenavadni način zdravljenja brez zdravil in bolečin resnično pomagal iz bolezni, utrdil zdravje za naprej. O tem so se že prepričali bolniki, ki so obiskovali njene tretmaje v Omišlju na Krku in to pomlad v Opatiji. Leto in pol zdravljenja naših ljudi je že za njo, od povsod je slišati le pozitivne ocene. Najbolj zgovorni dokazi so ozdravitve same Prostor je prijazen, z okrog dvesto sedeži. Tretmaji se vrste od sedmih zjutraj do devetih zvečer, le opoldne je neka,, tr premora. Aiping VVang, 35-letna Kitajka, mladega izgleda, j< ooosebljena samozavest. O njenem delu. njenih uspehih, najbolj zgovorno govore ozdravljeni bolnik t. ela vrsta jih je, doma rta Kitajskem, po Ameriki, Kanadi Angin. Ita- liji, pri nas. Malo prej je k njenemu sekretarju Sašu prispela pošta. Le odpre jo in mi jo poda. Iz prve kuverte se usujeta dve barvni fotografiji in zahvalno pismo. Prva slika je bila posneta junija in prikazuje ženski obraz, ves rdeč in gnojen od grdega ek- cema. Na drugi sliki je isti obraz, posnet 3. oktobra, vendar ozdravljen; o škrlatni rdečici in gnojnih pikah ni niti sledu. Drugo pismo je prispelo iz Maribora, v njem neki profesor, republiški poslanec lepo prosi, ali bi mu sporočili, kdaj bi spet lahko prišel h ge. VVangovi na tretmaje. Že je hodil k njej na zdravljenje, silno mu je pomagalo, vojni dnevi v Sloveniji pa so mu zdravje spet načeli. Prepričan je, da bi že po nekaj tretmajih spet povsem ozdravel. Najraje pa bi videl, da bi ga. VVangova prišla vsaj za nekaj mesecev v Maribor in tam zdravila. Toliko ljudi pozna, ki bi bili potrebni njene pomoči. Če bi se tako odločila, bi bil pripravljen prevzeti vso organizacijo za njeno namestitev, poiskati primeren prostor... Mlada mamica mi pripoveduje, kako se je 9-letnemu sinku izboljšal učni uspeh. Če bi videli njegove zvezke od konca lanskega šolskega leta in zdaj od novega šolskega leta, bi ne mogli verjeti, da je to isti šolar, pravi. Sama pa se počuti kot prerojena. Mlad moški, morda ima trideset let, prihaja na tretmaje zaradi depresij. Po mesecu dni se odlično počuti. Doživel pa je tudi veliko presenečenje: po tednu dni tret-majev so šli od njega ledvični VAŠE ŽELJE URESNIČUJE 0PMP«JSK,H kamni. Sploh ni vedel, da jih ima. Prinesel jih je pokazat. Slišim pripovedovati vse mogoče. Najbolj me zanima ozdravitev raka. 95 odstotkov vseh pacientov ozdravi, tudi veliko raka. Le če je ta predaleč, ga ne more ozdraviti, vendar pa njeni tretmaji pomagajo, da bolnik ne čuti nobenih bolečin; tudi umre brez njih. Nekaj primerov ozdravljenja raka ima že v Ljubljani: pacientka, ki je poskusila že vse vrste zdravljenja, tudi kemoterapijo, zdaj spet normalno dela v svoji službi in se dobro počuti. Prinesli so dojenčka, ki ni mogel normalno piti mleka; dajati so mu ga morali po cevki skozi nos. Po treh tretmajih pri ge. VVang je otrok normalno pil mleko po dudki. In prihajali so sladkorni bolniki. Eden od njih si je že petkrat dnevno dajal injekcijo insulina. Po mesecu njenih tretmajih se mu je sladkor znižal skorajda na normalo. Sprašujem jo še po rezultatih, a noče odgovarjati. Vprašajte, prosim, paciente, ki prihajajo sem. Oni vam bodo povedali vso resnico. Napišite njihove izjave. Ljudem je treba povedati le resnico, kajti le tako bodo zaupali, prihajali po zdravje. Zdajle imajo tu posebno, morda enkratno priložnost. Naj jo izkoristijo. Ne sprašujte katere, pozdravim vse bolezni Dopoldne in popoldne sedim na njenih tretmajih. Najprej je na vrsti splošni tretma, ki velja za vse bolezni. Aiping VVang se z nami pogovarja v angleščini, mlado dekle, študentka medicine prevaja. Mimogrede izvem, da je prišla na njene tretmaje z berglami, ker jo je neznosno bolelo koleno in ni mogla normalno stopiti na nogo. Po krajšem času je odložila bergle, ga. VVangova pa jo je obdržala kot svojo pomočnico za po nekaj ur na dan, kolikor j: pač dopušča študij. Ga. VVangova govori na splošno o njenem načinu zdravljenja, o človeku, o njegovih boleznih, o zdravem načinu življenja, o njenem tretmaju. "Gre za spremembo kvalitete vašega telesa," pravi. "Bolni ste, ker ni normalne cirkulacije krvi, ker imate slabo prebavo. Poskrbeti je treba za normalno cirkulacijo, prebavo, da šibko telo postane spet močno, zdravo. Zato pa je treba spremeniti način življenja. Ni treba spraševati, katere bolezni si lahko ozdravite pri mojih tretmajih. Pozdravim vse bolezni, vse org3' ne od glave do peta, notranje i" zunanje, od srca, migren, infcj'' cij do slabe cirkulacije, kožni)1 bolezni, infekcij dihalnih pot!' vranice, jeter, ledvic, revrnati' čnih težav... Lahko pomaga111 vsem, zato ne sprašujte. Proble"1 je le v tem, če si ozdravljenje feS želite. Rezultati so različni, čeprav gre za iste bolezni. Tudi čas zdravlje-nja je različen: pri nekaterih gre hitreje, pri drugih spet počas' Odvisno od let, prehrane, razp0-loženja, volje, počutja doma, " službi. In ljudje smo si različni kot so različni prsti ene roke. Pe' bel in star krompir se kuha d h*1 kot droban in mlad, daje otipu1' vo primerjavo. Ne gre pa pri njenih tretmajihli trenutno ozdravitev, temveč zJ dolgoročno, pridobimo si tU<" energijo za naprej. Dlje ko i)? kdo prihaja k njej, več energ'Jf bo sprejel, bolj bistri bodo rti"' žgani, bolj jasno bo mišljenj'' mlajši bo njegov izgled, larikc pričakuje dolgo življenje. Kar je slabo, mora ven ako zdravi?! Z besedami se ne doma. Posebej one za hujsanj* Da, tudi za hujšanje ima posebfl ure, vendar, pravi, če hodiš, njej na tretmaje za zdravljenj^ obenem tudi hujšaš. Njeno zd^' vljenje gre od znotraj navzvef Kot mikrovalovna pečica deluje; se mi zdi. Mlada žena je zadnj1 potarnala, daje po nekaj tretm3' jih dobila mozolje, kot v puberje-ti. Aiping VVang se je nasmejal3' kajti to je pravi odziv telesa. K* je slabo mora ven. Reakcije ^ včasih celo zelo hude, da si m*' sikdo skorajda ne upa več na tre maje. Toda, poudarja Aip'n* nihče na mojih tretmajih še " umrl. Tudi vi ne boste. Močna f akcija je le pravi odziv telesa, 0 se zdravi. Bolezen mora ven. °^ gani znotraj nas se tarejo drug'' drugega, se odzivajo. To je * porod. Dojenček, ko pride hoče ven in materi povzroča t1 j do bolečino, potem pa ta kot odrezal mine. Tako je tudi tu: K bolezen odide, bolečin ni več, lo je ozdravljeno. Za to pa je .treben čas, potrpljenje... ^ kako naj Gorenjci pridejo d° . kitaiske žene s skrivnostnim si"* i dr»" kitajske žene s skrivnostnim ljajem in močno voljo, da oZu..( vse, kar ji pride pod roko: pe'J , se z avtobusom do Šiške (ali P občini pustite avto), tu pa stop1' na avtobus mestnega prometa . 22 in pripeljal vas bo v Stopanj«" naselje. Vsak šofer ve, kje je s klena stavba SOP Krško. Vsak *J čer od 18. do 19. ure Aiping W»J daje brezplačne informacije, n kličete pa lahko tudi po 061-101-301. Prepričajte se M** I II KI.J\\Sk\ z\v\Ko\\iAi<:\ Agencija ELPROd.o. o. Tržaška 2 61000 Ljubljana vabita k sodelovanju fleksibilne in komunikativne kadre ** opravljanje del zavarovalnega zastopnika. * Možna je redna ali honorarna zaposlitev. Kandidati morajo imeti vsaj srednješolsko izobrazbo. Zaželena je tehnična usmeritev in delovne izkušnje. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov. ELPRO d. o. o., Tržaška 2, Ljubljana tel.: (061) 155-259,158-212/385 Petek, 25. oktobra 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN mSmsmSSBOlAB Slovenska skupščina o zakonu o gozdovih Strah, da bi bilo odkazilo osnova za davke Ljubljana, 23. oktobra - Poslanci slovenske skupščine so na dvodnevnem zasedanju med drugim obravnavali tudi zakon o gozdovih. Kot je bilo pričakovati, se je zapletlo že pri dnevnem redu in pri vprašanju, ali zakon sploh obravnavati oz. ga obravnavati kot osnutek ali le kot predlog za izdajo zakona. Ker so se zbori odločili različno, je bilo potrebno usklajevanje. Kaj so se dogovorili, pa tedaj, ko je nastajal zapis, še ni bilo znano. Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo (predsednik Prane Potočnik, poslanec SKZ-*-S) in še nekateri poslanci so Predlagali, da bi zakon zaradi Vsebinskih pomanjkljivosti, predvsem razhajanj o izbiri in označevanju drevja za posek, umaknili z dnevnega reda, ga popravili 'n ga obravnavali na eni od prihodnjih skupščinskih sej. Vlada Je predlagala, da bi osnutek zako-fa "prekvalificirali" v predlog za 'zdajo zakona in da bi o zakonu razpravljali le načelno. Za takšen Predlog naj bi bili proceduralni fazlogi: skupščina je doslej obravnavala le predlog za spremembo in dopolnitev sedanjega Zakona o gozdovih, ne pa novega Zakona. Ker pa so na marčev-skem skupščinskem zasedanju sPrejeli pobudo, da je treba pripraviti nov zakon, ker bi od starša ostali le štirje nespremenje- ni členi, vsi drugi pa bi se spremenili, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo nov zakon. Tedaj pa se je oglasila zakonodajno-pravna komisija in ocenila, da za nov zakon še ni bilo prve skupščinske obravnave in da je bila ta razprava le za spremembe sedanjega zakona, kar po njenem mnenju ni eno in isto. Nekateri poslanci so menili drugače in so tudi zaradi čedalje večje anarhije v gozdovih in v gozdarstvu ocenjevali, da je treba obravnavati zakonski osnutek. Ob tem je bila predvsem v družbenopolitičnem zboru živahna razprava. Miran Potrč (SDP) je menil, da argumenti skupščinskega odbora, ki se zavzema za umik zakona z dnevnega reda, niso tako tehtni in da je sporna vsebinska vprašanja mogoče raz- Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je predlagal umik zakona z dnevnega reda skupščinskega zasedanja, ocenjuje, da sporni 13. člen zakona prinaša določbo o obveznem odkazilu, da zakon v dolgem prehodnem obdobju favorizira gozdna gospodarstva, da ne govori le o gozdu, ampak tudi o posameznih drevesih zunaj njega. Slišati je bilo tudi mnenje, da se gozdnim gospodarstvom zdaj, ko so likvidirala večino TOK-ov in se tudi gozdarji financirajo iz proračuna, nikamor ne mudi in da je zato zavlačevanje razumljivo. Izbor in označevanje drevja za posek naj bi bilo obvezno le v javnih gozdovih, v zasebnih pa naj bi to opravili le na željo lastnika. Ker bi uresničevanje zakona pomenilo veliko obremenitev za proračun, je bojazen, da bi država poskušala dobiti denar nazaj z instrumenti davčne politike in da bi bili davki visoki. Sindikat gozdarstva Slovenije ugotavlja, da v gozdarstvu ni več mogoče govoriti o preveliki zaposlenosti, saj se je število zaposlenih v tej panogi v zadnjih treh oz. štirih letih domala prepolovilo. Leta 1987 je gozdarstvo zaposlovalo 7.400 delavcev, letos septembra pa jih je samo še 4.500. Presežki delavcev bodo nastali po denacionalizaciji in delitvi gozdnih gospodarstev na javno službo in na izvajalska podjetja. Ocena presežnih delavcev je nerealna, saj temelji na predpostavki, da je mogoče v javnih gozdovih povečati sečnjo za 30 odstotkov. Nasprotno: letni poseki se iz leta v leto znižujejo. Kar zadeva odkazilo - da ali ne, v sindikatu ocenjujejo, da je odkazilo jedro spora predvsem zaradi bojazni, da bo instrument davčne politike. čistiti v razpravi o zakonskem osnutku. Novi zakon je treba pripraviti in sprejeti že zato, ker sedanjega nihče več ne spoštuje; to pa povzroča resne težave v gozdarstvu, v pomembnih industrijskih panogah in tudi na področju varovanja gozdov. Podobnega mnenja je bil poslanec liberalno-demokratske stranke Mile Šetinc, ki je navedel podatek gozdarske službe, da je bilo v lanskih in letošnjih primerih, ko so lastniki gozdov sami izbirali drevje za posek, 60 odstotkov dreves izbranih nestrokovno. Jože Smole (socialistična stranka) je bil kratek: 'To, kar predlaga vlada, pomeni, da je kapitulirala pred kmečko zvezo." Alojz Grabner, poslanec kmečke zveze s Koroške, je dejal, da predlagani zakon jemlje kmetom vse pravice, nalaga pa jim velike obveznosti in tudi visoke kazni -50 tisoč tolarjev že za manjši prekršek. Zakon je po njegovem mnenju v nasprotju z usmeritvami vlade, ki se je zavzela za obstoj in oživljanje hribovskega kmetijstva, v nasprotju z našimi težnjami, da bi se izenačili z razvito Evropo, in tudi v nasprotju z Bavčarjevo izjavo, da so varne meje lahko le tiste, ki so gosto poseljene. Grabnerja (in še številne koroške kmete) najbolj mo- Kranjska Mlekarna po slovenski osamosvojitvi Trgovanje s Hrvaško: izravnava nakupov in prodaje Mlekarna odkupi od gorenjskih kmetov in posestev okrog 560 tisoč litrov mleka ia teden, od tega pa ga 50 tisoč litrov proda na Hrvaško. Kranj, 22. oktobra - Ko se je Slovenija osamosvojila in je tudi slovensko-hrvaška meja postala državna •"eja, je kranjska Mercator - Mlekarna postala pomembna izvoznica in uvoznica. Mlekarna nabavlja "a Hrvaškem osem odstotkov trgovskega blaga (poleg proizvodne embalaže in drugega pomožnega Materiala še izdelke za dopolnitev prodajne ponudbe), vrednost prodaje na Hrvaško pa predstavlja 7,5 °dstotka celotne prodaje. Na Hrvaško proda vsak teden približno 50 tisoč litrov mleka, kar je v primerjavi s celotnim tedenskim odkupom (560 tisoč litrov) nekaj manj kot deset odstotkov, razen mleka Pa proda tja še nekaj lastnih mlečnih izdelkov in izdelkov drugih slovenskih mlekarn. Prodaja mleka !?a Hrvaško je potrebna predvsem zaradi zagotavljanja sredstev za nakup trgovskega blaga na hrvačem trgu. Kot je povedal Jernej Jeglič, pomočnik direktorice Mlekarne, je poslovna politika mlekarne usmerjena k izravnavi blagovnih tokov ^ed obema stranema. Stare kupoprodajne odnose "nadgrajujejo" z novo obliko sodelovanja, pri katerem najpomembnejši kupec njiho-Vega mleka in izdelkov na Hrvaškem in hkrati nJihov največji dobavitelj hrvaškega trgovskega blaga (Vindija iz Varaždina) postaja glavni Uvoznik in uvoznik, Mlekarna pa v enaki vlogi nastopa na slovenski strani. Pogodbo o tovrstnem sodelovanju, ki pomeni mesečno izravna-v° blagovnih (in vrednostnih) tokov, naj bi Podpisali danes, v petek. V Mlekarni ocenjuje-|°. da bodo v prihodnje prodajo mlečnih izdelkov in drugega trgovskega blaga na Hrvaško zmanjševali, ker oskrba Istre z Reko zahteva •— Odlok, ki ga je sprejela hrvaška vlada, kranjske y\ekarne ni prizadel. Odlok prepoveduje hrvatim podjetjem in posameznikom izvoz pšenice, 1*0ke, testenin, sladkorja, oljaric, surovega olja, *°ruze, živine ter svežega mleka in mesa, dovoljuje P uvoz najbolj potrebnih izdelkov in pridelkov, ^ddrugim tudi mleka in mlečnih izdelkov. Večje stroške in ker so predvsem pri manjših trgovcih finančna tveganja zaradi zakasnitve pačil prevelika. Na vprašanje, ali bodo zmanjkali tudi prodajo pasteriziranega mleka, pa pogovarjajo, da je to predvsem odvisno od ob-,cga oz. vrednosti nabave na Hrvaškem. Če se odo njihovi izdelki pri nas dobro prodajali, P°tem ni razloga in bojazni, da bi prodajo mle- a zmanjšali. Zdaj, ko je na Hrvaškem vojna, .e je zanimanje za slovensko mleko celo pove* ?Jo. Hrvaški kupci so se oglasili tudi v kranj- *i Mlekarni, kjer pa vsem niso mogli ustreči, ePrav so bili pripravljeni plačati visoka predbacila in plačati mleko nekoliko dražje, kot je 'cer. V Mlekarni so se začasnemu, "vojnemu" °bičku morali odreči, ker bi jim sicer pri-sl^jkovalo mleka za lastno predelavo. Osamosvojitev Slovenije je povzrožila še nekatere spremembe. Ker so se v Mlekarni odločili, da bodo uvozno-izvozne posle opravljali sami, so morali registracijo podjetja dopolniti še s tovrstno dejavnostjo; pripravljajo pa tudi vse potrebno, da bi zadostili minimalnim pogojem, ki jih morajo izpolnjevati "izvozne mlekarne". Priložnost bodo izkoristili in se poskusili tudi v izvozu na "prava" tuja tržišča, kamor naj bi v zamenjavo za pomožni material prodajali mlečne izdelke. Jernej Jeglič je tudi povedal, da jih slovenska osamosvojitev z novo državno mejo na jugu države in z novo denarno valuto ni presenetila, ker so že v začetku oktobra sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi so se na pričakovane spremembe dobro pripravili. To je tudi razlog, da Mlekarna na Hrvaškem nima toliko terjatev kot mnogi drugi. Kar pa jih ima, jih rešuje sama (s kupci in prodajalci), prek poslovnega sistema Mercator in v sodelovanju z republiko. • C. Zaplotnik ti to, da zakon ne zaupa kmetu in mu ne daje možnosti, da bi sam izbiral drevje za posek, pa čeprav je v preteklosti dokazal, da zna z gozdom skrbno gospodariti. Dr. Stanko Buserje dejal, da vlada in njeno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo nista dovolj upoštevala pripomb iz razprave marčevskega zasedanja, tudi njegovih ne, in da je sporni 13. člen, ki govori o izbiri in označevanju dreves za posek, ostal tak, kot je bil. Franci Pivec (SDP) je spomnil poslance na rezultate ankete, ki jo je gozdarska fakulteta opravila med 800 naključno izbranimi kmeti v Sloveniji. Anketa je pokazala, da 76 odstotkov vprašanih pristaja na odkazilo in da je večina (77 odstotkov) tudi sama zaprosila za pomoč pri okdazilu. Dr. Jože Osterc, republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejal, da so v ministrstvu sklepe marčevskega skupščinskega zasedanja razumeli tako, da je treba pripraviti nov zakon. Ministrstvo je to storilo in pripravilo osnutek, ki ga je vlada sprejela in ga poslala v nadaljnjo skupščinsko obravnavo. Ker pa se je po številnih pripombah s terena pokazalo, da izbiranje in označevanje dreves za posek v zakonu ni najbolje urejeno, je vlada na seji v sredo dopoldne predlagala skupščini, da naj opravi le prvo skupščinsko fazo - razpravo o predlogu za izdajo zakona. • C. Zaplotnik Še vedno aktualno: zamenjava ministra Med kandidati tudi Kuhar in Frelih? Ljubljana, 22. oktobra - Čeprav ni znano, ali se bo predsednik vlade Lojze Peterle res odrekel sedanjemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prof. dr. Jožetu Ostercu ali ne, pa v Slovenski kmečki zvezi -Ljudski stranki še naprej iščejo kandidata, ki bi bil primeren za to funkcijo, in ki bi jo bil tudi pripravljen opravljati. V javnosti se za zdaj pojavljajo tri imena: magister veterinarskih znanosti Milan Božič iz Idrije, sedanji predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in direktor Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva Ervin Kuhar. Poslanski klub SKZ-LS se je na seji, ki se jo je udeležilo 20 poslancev od 34, sicer odločil za zamenjavo ministra, vendar pa se večina s kandidaturo mag. Božiča ni strinjala. Kuhar je celo izjavil, da sodi med tiste, ki menijo, da ministra dr. Osterca ne bi bilo treba zamenjati. • C. Z. Integrirano pridelovanje sadja tudi na Gorenjskem Kranj, 23. oktobra - V Sloveniji se podobno kot v kmetijsko razvitih evropskih državah razvija integralno varstvo rastlin, med drugim tudi integrirano pridelovanje sadja. Gre za način pridelovanja, ki temelji na manjši porabi kemičnih pripravkov in manjšem številu škropljenj ter na naravnem zatiranju škodljivcev. Po podatkih Poslovnega združenja prehrane Slovenije je v Sloveniji 29 potrjenih družbenih obratov in zasebnih sadjarjev, ki pridelujejo sadje na tovrstni način, med njimi tudi dva na Gorenjskem: sadjarski obrat Resje pri Podvinu in kmet Jernej Jeglič s Podbrezij. • C. Z. V skupščinskem kolesju Štirje zakoni (o denacionalizaciji, zadrugah, gozdovih in o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov), ki so za kmetijstvo zelo pomembni, se že nekaj časa "motajo " v skupščinskem kolesju, z dvema (o veterini in o lovstvu) pa se za zdaj ukvarjajo le na ministrstvih in v političnih strankah, predvsem v gospodarskem svetu kmečke zveze. Skupščinski zbori so zakona o zadrugah in o denacionalizaciji sicer že sprejeli, vendar v različnem besedilu, zato bosta začela veljati šele tedaj, ko ju bo medzborovska skupina uskladila in se bodo z uskladitvijo strinjali tudi poslanci vseh zborov. Da usklajevanje ni tako preprosto, dovolj pove že podatek, da so zbori pri obravnavanju predloga zakona o zadrugah sprejeli 45 vsebinsko enakih dopolnil (amandmajev), 66 pa različnih. Ta različnost je najbolj opazna pri poglavju, ki govori o vračanju zadružnega premoženja in združenih, vloženih ali prenesenih sredstev, ter o lastninjenju premoženja, kije bilo ustvarjeno v trajnejšem sodelovanju z zadružnimi organizacijami. Nekateri poslanci in organizacije predlagajo črtanje celotnega poglavja, drugi se zavzemajo le za črtanje posameznih členov, tretji menijo, da je treba seznam podjetij, v katerih naj bi zadruge dobile pomembni lastninski delež, razširiti še na podjetja lesno-prede-lovalne industrije in na žage, ki so žagale les iz kmečkih gozdov, četrti predlagajo, da bi delež, ki bi ga zadruge dobile v mlekarnah, klavnicah, vinskih kletih in drugih podjetjih, določili za vsak primer posebej, na podlagi realnega obsega sodelovanja... Podobno je z zakonom o denacionalizaciji, tudi zanj velja, da bo iz različnosti dopolnil treba sestaviti kompromisni predlog, ki ga bodo podprli vsi skupščinski zbori. Zakon o gozdovih se v zapletenem skupščinskem kolesju še ni prebil tako daleč kot zakona o zadrugah in o denacionalizaciji. Razlog ni samo v zaposlenosti vlade in skupščine ob osamosvojitvenih zakonih in ukrepih, ampak tudi v vsebinskih razhajanjih glede tega, ali lastniku gozda zaupati, da sam izbira drevje za posek, ali to prepustiti strokovnjakom. Še najmanj je zapletov z zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, burno skupščinsko razpravo pa je pričakovati, ko se bosta na poslanskih klopeh znašla zakon o lovstvu in zakon o divjadi. O prvem za zdaj iz krogov kmečke zveze ni bilo dosti slišati, za drugega pa se je že oblikovalo mnenje, da zasebni živinozdravniški praksi ne daje enakih možnosti kot sedanjim veterinarskim zavodom.% C. Zaplotnik MEŠETAR Kakšne so cene gnojil, krmil in drugega kmetijskega materiala v trgovini tržiške kmetijske zadruge v Križah? vrsta materiala enota cena (v STL) umetno gnojilo NPK 15-15-15 kg 14,00 umetno gnojilo NPK 7-20-30 kg 15,30 koruza (razsuta) kg 9,50 koruza (vrečena) kg 10,30 oves 40/1 9,10 ječmen 50/1 10,10 pesni rezanci kg 9,00 pšenica 50/1 8,80 NSK 45/1 14,50 TEL-starter 10/1 19,00 otrobi 25/1 6,70 pšenična krmilna moka 35/1 7,60 BEK-1 45/1 15,20 BEK-2 45/1 14,10 K-12 45/1 13,20 telpit 45/1 11,50 mešanica žit za kokoši 10/1 9,50 Samopostrežna prodajalna TRGOVINA IN OOtTINSTVO KRANJ Britof pri Kranju VAS VABI NA ] PRODAJNI DAN Pripravili smo vam degustacije in prodajo izdelkov znanih proizvajalcev, po zelo ugodnih oenahl KK "Vipava", Kranjski kolaček, "Mlekarna" Ljutomer, "FRUCTAL", "JATA" Ljubljana, "KOLINSKA" DEGUSTACIJE: □ Vino □ siri in piSčančjI narezki Q Brandy Minister Gregor □ Viki krema in sladice ter bogata ponudba vseh vrst prehrambenega blaga V PETEK 25.10.1991 11- - 17. ur« 08 , ®SS£M glas 22. stran OGLASI Petek, 25. oktobra 1991 Slovenski proizvod za LTH Vitrina, omara in pti: u Med proizvajalci, ki jim je bil podeljen znak »Slovenski proizvod« v okviru sejma slovenski proizvod - slovenska kakovost na Gorenjskem sejmu v Kranju, je tudi škofjeloški LTH. LTH je dobil znak »Slovenski proizvod« kar za tri izdelke: hladilna vitrina VENERA, hladilna omara s steklenimi vrati in hladilni pult KANIN. »LTH ima dolgoletno tradicijo izdelovanja hladilnih naprav in zelo širok proizvodni program,« je povedal komercialni direktor LTH Jože Jerala. »Poleg hladilniške in klimatske opreme za gostinske, trgovske in industrijske objekte ter zamrzovalnikov za širšo potrošnjo izdelujemo tudi naprave za transportno hlajenje in klimatizacijo, v zadnjem času pa posvečamo večjo pozornost tudi toplotnim črpalkam oziroma izkoriščanju alternativnih virov energije.« Po čem se odlikujejo izdelki, ki so dobili znak »Slovenski proizvod?« Hladilne omare so izdelek, ki je na trgu že uveljavljen. Tudi pulte proizvajamo že precej časa in smo po obsegu proizvodnje pultov med največjimi proizvajalci v Evropi. Poleg serijskih pultov izdelujemo hladilne pulte tudi po naročilu. V materialih, velikosti in designu se tako prilagajamo željam in potrebam kupca. Tudi pri proizvodnji drugih hladilniških izdelkov poskušamo z upoštevanjem kupčevih želja biti čim bolj fleksibilni. Tako imamo vedno več naročil posameznih izdelkov ali pa celotne hladilniške opreme določenega objekta za posameznega kupca.« Koliko izdelkov, ki so dobili zgoraj omenjeni znak, izvažate? »Več kot dve tretjini pultov KANIN in hladilnih omar izvažamo na zahodni konvertibilni trg. Hladilna vitrina VENERA pa je nov izdelek, ki se še ni uveljavil na trgu.« Hladilna vitrina se še zlasti odlikuje po modernem izvirnem designu. »V zadnjih dveh letih smo poseben poudarek posvečali razvoju hladilne opreme za trgovine. Vzrok za to ni bil samo v razmahu zasebnega sektorja na tem področju, ampak tudi v naših notranjih organizacijskih spremembah. V času preoblikovanja delovnih organizacij v podjetja se je od LTH odcepil nekdanji TOZD Vitrina iz Ljutomera. Tako smo izgubili del proizvodnega programa. Zato smo bili prisiljeni, da razvijamo lasten kvaliteten in hkrati oblikovno zanimiv izdelek, s katerim se bomo lahko uveljavili na trgu. Poleg serije vitrin za trgovine VENERA, SATURN in NEPTUN smo za gostinske objekte razvili tudi namizno vitrino BLED in saladeto BOHINJ za shranjevanje solat.« Kakšno vlogo ima v našem podjetju razvoj izdelkov? »Zavedamo se, da v tem trenutku, ko se aktivno vključujemo v svetovno tržno gospodarstvo, brez učinkovitega razvoja podjetja nima perspektive. V izdelkih LTH se povečuje cena lastnega znanja. V našem razvojnem oddelku smo okrepili kadre, investirali pa smo tudi v opremo za izdelavo konstrukcije ter preizkušanje.« Ker freoni, ki jih uporabljajo hladilne naprave, zmanjšujejo ozonsko plast zemlje, kar ima negativne ekološke posledice za vse človeštvo, Evropa zahteva zamenjavo freonov v proizvodnji hladilnih naprav. Kaj ste vi storili na tem področju? »Naš razvojni oddelek pa tudi naši tehnologi se vključujejo v zahteve po zmanjšanju oziroma zamenjavi freonov. Investirali smo v posebna orodja za zalivanje poh/uretanske izolacije z zmanjšano vsebino freona, spremljamo pa tudi dognanja v svetu glede zamenjave freonov v hladilnih napravah.« ' Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj Bančni avtomati V Gorenjski banki so v treh dneh zamenjave dinarjev za tolarje prilagodili tudi bančne avtomate (bankomate), s katerimi nasploh pri poslovanju nimajo težav. Ljubljanska banka je pri uvajanju bančnih avtomatov v Sloveniji orala ledino, prvi koraki segajo v julij 1989, ko so prav v Gorenjski banki v Kranju namestili notranji bančni avtomat. Kasneje so v Kranju postavili še zunanjega, v banki pri Globusu, ter pri banki v Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. Na Gorenjskem jih je torej šest. Na bančne avtomate smo se že navadili, prav nam pridejo pri manjših dvigih gotovine, saj je dnevni dvig na bančnem avtomatu zdaj omejen na 1.500 tolarjev. Bančni avtomat je seveda na voljo dan in noč, denar je moč dvigniti tudi, ko so banke zaprte. Po dosedanjih izkušnjah je na posameznem bankomatu 20 do 30 transakcij dnevno, prek celega dneva, tudi ponoči, celo okoli polnoči in ob treh zjutraj, precej dvigov pa je med pol šesto in sedmo uro zjutraj. Večjih težav pri poslovanju z bančnimi avtomati nimamo, nam je povedal Lojze Tomažin, v.d. vodje oddelka za posle s prebivalstvom Gorenjske banke v Kranju. Vsakogar, ki se odloči za kartico za bančni avtomat, poučijo in mu praktično pokažejo, kako to poteka, seveda pa vsakdo sam vpiše osebno številko. Nekaj težav so imeli doslej le tisti, ki so pozabili to številko, saj bančni avtomat po treh nepravilnih vnosih kartico zadrži, takšen je pač sistem varovanja. Nekajkrat pa se je zgodilo, da so ljudje skušali dvigniti denar takoj, še preden je bila njihova kartica aktivirana. Doslej so imeli le tri reklamacije, ena je še v reševanju, pri dveh so že ugotovili, da se je stranka zmotila pri datumu. Na Gorenjskem je trenutno v uporabi približno 2.300 kartic za bančni avtomat, bančne avtomate pa imajo tudi v Celju, Trbovljah, Kopru in v Novi Gorici, na širšem območju Ljubljane bo v kratkem končana širša inštalacija bančnih avtomatov. Na Gorenjskem nameravajo v prihodnjo z bančnimi avtomati opremiti turistične kraje, za Bled je že kupljen, sledil bo Bohinj, Kranjska Gora. Gorenjska banka je prva začela nameščati bančne avtomate, zato bo tudi v prihodnje skrbela, da jih bo čimveč. Poleg brezgotovinskega poslovanja vselej potrebujemo nekaj gotovine, ki jo je najhi-. treje moč dvigniti s pomočjo bančnega avtomata. < Prodajalna na Maistrovem trgu v Kranju prodajaln Mesoizdelkov v Sloveniji. Zametki sedanjih Mesoizdelkov segajo v leto 1956, ko so na tedanjem kmetijskem posestvu v Škofji Loki "ustanovili" mesarijo, ki je bila od tedaj do danes izpostavljena različnim organizacijskim spremembam. Do 1974. leta je bila del Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka. Ko se je to priključilo Ljubljanskim mlekarnam, so nastali tozdi, med njimi tudi Mesoizdelki, ki pa so se že 1978. leta izločili iz "mlekarn" in se povezali v delovno organizaciji MIG - Mesna industrija Gorenjska, prek nje pa v sozd KIT (Kmetijstvo, Industrija, Trgovina). Ko pa se je MIG 1981. leta povezal s KŽK (Kmetijsko živilskim kombinatom) Kranj, je prišlo do združitve klavniško-predelovalne dejavnosti in do oblikovanja enotnega tozda Proizvodnja ter do nastanka dveh prodajnih tozdov - za prodajo na debelo in za prodajo na drobno. Ker pa je takšna razmejitev pre- delave in trgovine povzročala operativne težave, so trgovska tozda drugega za drugim ukinili in ju priključili k predelavi. Od 1986. leta so Mesoizdelki organizacijsko v takšni obliki, kot so še zdaj, edina sprememba je bila ta, da se je tozd preoblikoval v podjetje oz. v družbo z omejeno odgovornostjo, ki je po razpadu KŽK Gorenjske le še član poslovnega sistema Mercator. Podjetje ima zelo razvejano dejavnost in je registrirano za klanje živine, za predelavo in pakiranje vseh vrst mesa, za koope-racijsko rejo živine, za trgovino na drobno in na debelo ter za poslovne in druge storitve. Ima štiri sektorje - poleg računovodsko-fi-nančnega in splošno-kadrovskega še komercialnega in proizvodnega. V proizvodnem sektorju so štiri proizvodne delovne enote: klavnica Škofja Loka, predelava in pakirnica Kranj, klavnica Tržič in predelava Stična, na kome- "Pred nami so zakoni, ki naj bi v prihodnje urejali naše delo in življenje - predvsem zakoni o lastninjenju, o zadrugah, o denacionalizaciji. . Čeprav še niso usklajeni in še ne veljajo, lahko bistveno (pozitivno ali negativno) posežejo v življenje podjetja," pravi direktor Miro Duič. "Če bo na prvem mestu zahteva po razdelitvi podjetja in šele nekje v ozadju skrb za nadaljnji razvoj, bo to slabo. Prav luko bo slabo, če se bomo zadovoljili le z lokalnimi potrebami. Prihodnje lastnike bo treba v procesu lastninjenja spodbuditi za razvoj in za dolgoročno povezovanje. V Mesoizdelkih že iščemo možnosti za še boljšo izrabo zmogljivosti, za trajnejšo oskrbo s surovinami in za dolgoročno prodajo ter razmišljamo o tem, da bi se povezali z Mesno industrijo Ljubljana, ki je tako kot Mesoizdelki del poslovnega sistema Mercator. Naša razmišljanja pa otežujejo številne zakonske neznanke." ena od sedemdesetih Mercator - Mesoizdelki Škofja Loka Znak slovenska kakovost tudi na salamah Mesoizdelkov Klanje živine In predelava mesa ima v Škofji Loki dolgoletno tradicijo. Že iz urbarja, Id nosi letnico 1263, je razvidno, da je bila v mestu mesarska obrt močno razvita. Tradicija se je obdržala skozi stole- ?a, v začetku dvajsetega stoletja, natančneje -905. leta pa so v mestu postavili prvo sodobnejio klavnico. ricalnem področju pa maloprodaja, hladilnica, skladišče mesa in izdelkov, kožama in vozni park. V Mesoizdelkovih so se vedno zavzemali za to, da bi z delitvijo dela in specializacijo dosegli čim-boljšo izkoriščenost zmogljivosti, večjo produktivnost in večji dohodek, in da bi hkrati zmanjšali ekološke obremenitve. Z oblikovanjem specializiranih obratov, ki se medsebojno dopolnjujejo, a so drug od drugega tudi močno odvisni, jim je v veliki meri to že uspelo. V tržiški klavnici koljejo le prašiče, v škofjeloški so opustili predelavo izdelkov in skladiščenje blaga ter se specializirali samo na klanje živine, v Stični so klavnico zaprli in se osredotočili le na proizvodnjo trajnih mesnih izdelkov (stiska salama, klobasa itd.), po katerih je vsako leto več- je povpraševanje. V Kranju so zaradi prostorske utesnjenosti in ekoloških problemov klanje živine opustili in se usmerili v predelavo mesa v poltrajne suhomesnate izdelke, tu pa je tudi pakirnica. Ker ima škofjeloška klavnica po zmogljivostih in tudi sicer najboljše možnosti za klanje živine, so se v Mesoizdelkih že pred časom odločili, da jo temeljito posodobijo. Dela so v polnem zamahu, novembra bodo začeli montirati potrebno opremo, najkasneje v začetku januarja prihodnjega leta pa bodo v njej spet klali. Čeprav klavnica še naprej ostaja v mestu, po rekonstrukciji ne bo več onesnaževala in motila okolja. Še več: sanitarno-higien-sko in tehnološko bo tako urejena, da bo izpolnjevala pogoje za pridobitev izvoznega statusa. Klavnico v Škofji Loki posodabljajo. Ko bodo dela končana, bo i*" polnjevala pogoje za pridobitev izvoznega statusa. Prodor na tuje trge pa je tudi ena od usmeritev Mesoizdelkov - ne samo zaradi bojazni, da se bodo prodajne možnosti zmanjševale, ampak predvsem zaradi velikih potreb po devizah (za nakup opreme, rezervnih delov itd.) Če govorimo o Mesoizdelkih, ne moremo mimo hladilnice na Trati, ki dobro "uravnava" ponudbo in povpraševanje, in mimo gosto razpredene prodajne mreže. V podjetju so namreč že kmalu spoznali, da je v negotovih časih in zaradi različnih izsiljevanj najbolje imeti lastne trgovine. Zdaj jih imajo sedemdeset, v njih pa prodajo 80 odstotkov vsega mesa in okrog 40 odstotkov izdelkov. Lastna prodajna mreža je pomembna tudi zato, ker redno zagotavlja likvidnostna sredstva, do katerih bi sicer, če bi bili odvisni samo od drugih, prišli veliko težje. Terjatve se jim namreč ne zmanjšujejo, ampak se jim že tako povečujejo, da jim otežujejo in onemogočajo pokrivanje lastnih obveznosti. V Mesoizdelkih ocenjujejo, da družba v preteklosti kljub podpori intervencijskih skladov (kranjskega, škofjeloškega in delno ljubljanskega) ni bila vedno najbolj naklonjena klavniško-predeloval-ni dejavnosti in da je moralo podjetje zelo skrbno gospodariti, če je hotelo poslovati brez izgube. Ker je to dejavnost, v katero je treba zaradi strogih predpisov stalno vlagati, se je 440-članski delovni kolektiv raje odrekel marsikateremu dinarju, samo da si je zagotovil delo in obstoj. To V Mesoizdelkih. podobno kol v dri4gih podjetjih, dobro občutijo težave, ki so nastale p° slovenski osamosvojitvi na pO' dročju blagovnega in plačilni ga prometa. Najbolj se bojij0 tega. da bi prišlo do prekini' tve uspešnega poslovanja s področji, odkoder so vrsto let dobivali surovino, predvsem prQ' šiče.' Izpadov namreč ne bi bilo mogoče nadomestiti z domačo ponudbo ali z uvozom. je tudi razlog, da kolektiv doslej ni ugotavljal tehnoloških PreS.eA kov, ampak je bila doslej polit'" podjetja takšna, da je treba v*a kemu delavcu zagotoviti de»°; Čeprav velika večina delavcf kaže močno pripadnost kolek' vu, pa to še ne pomeni, da bo t* ko tudi v prihodnje, in da bo tu? v prihodnje pripravljen delati 1 se odrekati tako, kot se je d°s^e "Ker se časi hitro spreminjajo, bomo morali prilagoditi novi razmeram in na nove izzive rea; girati predvsem s kakovostni^ in lepo oblikovanimi izdelk1* posluhom za kupca," pravi d'rf, tor Miro Duič in poudarja, da ^rj do šele spremembe v tehnolo* opremljenosti (pa tudi mise 1"^ sti) omogočile razvoj novih, kakovostnejših izdelkov, kot sedanji. Da je usmeritev v ka* vost prava, jim potrjuje tudi P vica do uporabe naziva "s'°vrfla' ska kakovost", ki so jo za dciW . čo stisko salamo dobili na P . prireditvi "Slovenski proizv0 slovenska kakovost". gfoc, 25. oktobra 1991 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN M^KTMIO (GLAS Zaradi čedalje večjega zanikanja bralcev za sodelovanje 9 rubriki Odmevi in Prejeli s,no, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tip-*«nih strani (60 vrstic). Le ta-*° lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ^trezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo podpisani s polnim ime-n°nt in naslovom. Uredništvo Odmev na članek Predsednika IS Občine Škofja Loka . Zbrani zdravstveni delavci jamstvenega doma Škofja Lo-se v polni meri zavedamo odpornosti teden dni trajajoče aav&e. Borimo se ne samo zase, *PQk za vse uporabnike zdrav- \erLVaJem smo P°šteno delati, ^kokrat pa nam zmanjka mo- 0. 1n časa, da bi to oznanjali I*0« Zato smo pričakovali, da , naše novo ministrstvo in vla-11če že stara ni, vsaj razumela *se delo in ga tudi ovrednotila V dejavnost nujnega - posebne- uružbenega pomena. »„• ° Pa nas 00 poslušanju po-Mskih »dosežkov« našega ^kovnega odbora, raznih pi-M in odmevov, globoko skrbi, £je tukaj nekaj hudo narobe, ^nanje z nami v tej stiski je ^govorno in človeško ponižu- i Zato zbrani na zboru delavcev f 17. 10. 1991, pozivamo vse govorne, da čimprej rešijo na-lQle probleme. Zbrani zdravstveni in drugi delavci ZD Škofja Loka ^d pobude ^ plebiscit ^ samostojnosti j Lani septembra, ko je vlada-l^a koalicija pripravljala pred-8 konfederalne pogodbe in ko 1. Prvaki Demosa javno razgrni-i načrte o slovensko-hrvaški ^federaciji, so socialisti javno P°zorili, da sprejetje nove Usta- "e more biti legitimno dejanje n Posvojitve, ki bi tudi v med-£f°dnem političnem prostoru t cenilo pot do priznanja suve-PohS<' nove države. Prva javna \£uda socialistov za plebiscit 'oh *dino legitimno dejanje nami- državljanov tedanje Re-iefh SI°V€mJe Je v času spre-p^anja nekaterih (na videz) ^matičnih odločitev glede po- *QJa Slovenije v SFRJ vzburila vodstva strank in odprla nov način razmišljanja o našem osamosvajanju. Bil je to čas, ko so predvolilne obljube o velikih dejanjih prihajajoče oblasti bledele, ko so v LDS zahtevali pogovore v Beogradu, ko so v SDP propagirali asimetrično federacijo - skupnost. Socialisti pa so po temeljitih pripravah skupaj s priznanimi strokovnjaki za mednarodnopravna vprašanja pobudo o plebiscitu predstavili 27. 9. 1990 tudi v republiški skupščini. Sedaj je bil to že čas zaostrovanja odnosov med Slovenijo, zvezno administracijo, zvezno vojsko in republikami SFRJ, ko je Viktor Žakelj italijanskim socialistom na nekem srečanju dejal: »Markovič in njegova reforma sta mrtva!« Socialistična stranka Slovenije je svojo pobudo za plebiscit utemeljila: - z dejstvom, da je edino plebiscit - referendum legitimni način izražanja volje naroda pri uveljavljanju njegove pravice do samoodločbe. - z ugotovitvijo, da je za kakršnokoli konfederalno povezovanje vendarle potrebno najprej konstituirati samostojno in suvereno državo in - s takratnim stališčem evropske skupnosti, da bo priznala le demokratične in nenasilne rešitve jugoslovanske krize - to pa plebiscit je. Kljub poskusom, da bi socialisti v vladajoči koaliciji kot v opoziciji pred uradno pobudo v skupščini dosegli skupen dogovor - konsenz, ki bi ga pobuda o plebiscitu morala »biti deležna« ne glede na strankarski prestiž, so tako 4. 10. 1990 na vseh treh zborih republiške skupščine pobudo sprožili socialisti sami. Odziv vodilnih mož Demosa je bil takoj odklonilen, čeprav je že mesec dni kasneje prav Demos sam to pobudo prevzel. Že pri-slovična, tipično slovenska, strankarska razcepljenost (tudi ob pomembnih vprašanjih) nas je tudi tedaj »stala« mesec dragocenega časa. Plebiscit je bil in je tudi uspel. Sledili so pomembni dogodki, ki so jih mnogi napovedovali kot nujni sestavni del osamosvajanja in ki so pomenili priložnost za »zorenje« tistih, ki si še vedno ujeti v iracionalne ali emotivne poglede na sedanjost pa zaradi zgodovinskih spominov nalagajo breme zablod in napak iz preteklosti na pleča novim rodovom. Velike teme so se izčrpale, prihaja čas profesionalnega in strokovnega reševanja pragmatičnih vprašanj ekonomske in pravno-sistemske konstituante nove države in družbe. Zato so slovenski socialisti v svojem odprtem pismu predsedniku Skupščine Republike Slovenije dr. Francetu Bučarju opozorili na velike ekonomske in monetarne probleme, ki nas čakajo in ki zahtevajo širši družbeni konsenz, še posebej med vlado, sindikati in gospodarsko zbornico. Socialisti želijo, da bi odgovorni ravnali racionalno in strokovno. Grozi nam. da bodo padanje industrijske proizvodnje, polom v turizmu, pritiski na povečevanje skupne in splošne porabe, slabo pripravljena uvedba nove monete in politične »razprtije« resno ogrozili že doseženo in zaprli pot do učinkovitega ekonomskega sistema in socialne države. In šele slednje bo potrdilo smisel naših dejanj, ki bodo samostojnost oplemenitila tudi z boljšim življenjem. Brane Grohar Slovenski denar Tolar, to je bil svoje čase denar večje vrednosti. Slovenska odločitev, da naj bo naš novi denar, pa mu je vzel vrednost. Moja mati je rojena v vasi, kjer so še po drugi svetovni vojni imeli pri vsaki hiši mlin. Socializem pa jih je uničil, tako da danes niti mlinskih koles ni več. Mleli so med drugim tudi laneno seme, iz katerega so stiskali olje. Okoliški ljudje so govorili, da, kjer so oljarji, tam so tudi tolarji. Za tiste čase je to pomenilo bogastvo. Če bi danes mlini še obstajali in mleli, bi pa bila to že revščina, ker je treba za eno nemško marko odšteti 32 tolarjev. Po prvi svetovni vojni smo imeli pri nas bankovec za deset dinarjev, na katerem je bil upodobljen kovač. Ljudje so ta bankovec enostavno imenovali kar kovač. Ta izraz uporabljamo še danes. Pozneje pa smo dobili srebrne kovance po 10 din ali en kovač, po 20 din dva kovača in po SO din pet kovačev. Rekli smo, daj mi dva kovača, ali dolžan sem ti tri kovače. Leta 1938 so gradili betonsko cesto od Ljubljane do Bleda. Delavci, ki so tam delali so dobili dnevno po pet kovačev ali 50 din plače. Če pomislimo, da je stal takrat par čevljev deset kovačev, pa je bil to že kar dober zaslužek. Cela cesta od Ljubljane do Bleda pa je stala takrat trinajst milijonov dinarjev. Gradil pa jo je inženir »dedek« iz Ljubljane. Prejšnji politiki so vedno ponavljali, da je bila stara Jugoslavija gnila. To pa ne more držati, ker, če bi bilo to res, potem mi sploh ne bi bili rojeni, kajti v gnilobi se nič ne more roditi. Po mojem bi bilo danes ime novemu denarju »kovač« bolj primerno. Kovač je bil še po vojni spoštovan poklic. Vsakdo je svoje sreče kovač. Kovači smo in iskra svetla izpod kladiva skovala nam bo svobode luč. Zdaj sem pa kovač črn kot rogač, oh, kako pride vse drugače. Tudi ankete o priljubljenosti Slovencev ne držijo vedno. Izpraševalci sprašujejo take ljudi, za katere že vnaprej vedo, kako bodo odgovarjali. Vprašati bi morali ljudske množice. Pučnik in Šuštar zagotovo ne bi bila na zadnjem mestu, ampak med prvimi. Razne ankete so prazne marnje. Franc Mrak Šentvid - Ljubljana Izjava predsedstva združenja lastnikov razlaščenega premoženja Javno pozdravljamo in podpiramo odločitev slovenske skupščine, da je sprejela predlog zakona o denacionalizaciji. Iskreno nam je žal, da opozicija ob sprejemanju zakona ni bila navzoča na vseh zborih in da ni našla skupnega jezika s pozicijo pri tako pomembnem vprašanju. Ta zakon je namreč priprava k razvoju gospodarstva, rešuje pa tudi moralno vprašanje slovenskega naroda. Hkrati je treba z vso spoštlji-vostjo ugotoviti in priznati, da so vse Demosove stranke glasovale tako, kot so v svojih programih zatrjevale. Predvsem gre zahvala liberalni (slovenski obrtniški) stranki in Slovenski kmečki zvezi - ljudski stranki, ki sta nas dosledno podpirali v času najtežjih odločitev. Prav tako gre zahvala Slovenskim krščanskim demokratom, ki so nas tudi odločno podprli v naših prizadevanjih. Zavedamo se, da težko delo pri praktični izvedbi zakona šele prihaja. Vendar nas ohrabruje optimizem, saj bo s tem zgodovinski madež enoumja končno odstranjen. ZLRP se bo z vsemi močmi še naprej trudilo, da bo izvedba zakona hitra, dosledna, poštena in pravična. Zakon in njegova izvedba nam namreč na široko odpirata vrata v združeno Evropo. Člani Združenja lastnikov razlaščenega premoženja se iskreno zahvaljujemo vsem napredno mislečim ljudem - poslancem, predstavnikom skupščine in vlade ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri pripravi zakona o denacionalizaciji. S tem dejanjem so vgradili svoj kamen v gospodarsko zgradbo svojega naroda. V Ljubljani, 1. oktobra 1991 Predsedstvo ZLRP Iz Nemčije začasno ustavljeno izplačilo rent Nekaj naših državljanov dobiva rento iz ZR Nemčije. Izplačevalec - Preskrbovalni urad (Versorgungsamt) v Fuldije ugotovil, da nekateri upravičenci ne morejo nemoteno dvigati nakazane rente v devizah, obstaja pa celo bojazen, da bi bilo to sploh onemogočeno. Preskrbovalni urad v Fuldi se je odločil, da iz varnostnih razlogov začasno zadrži nakazila, dokler se razmere ne uredijo in bo podana zanesljivost, da bodo naslovniki nakazni denar lahko tudi dobili in ga nemoteno dvigali. Nihče torej ničesar ne izgubi, saj gre le za preventivni ukrep. V primeru, da pa se bo kdo znašel v kakšni nujni finančni stiski, lahko vsak čas v Fuldi denar osebno dvigne, le da mora to nekaj dni prej telefonično ali pi- /© ljubljanska banka DOM DR. JANEZA MENCINGERJA NA KOBLI (gostinski prostori v velikosti 140 m2, nadmorska višina 1498 m, iztočna točka za planinske izlete v triglavsko pogorje..., bliiina urejenih smučišč, neokrnjena narava,...) VLB- Gorenjski banki d.d., Kranj želimo za Dom dr. Janeza Mencingerja poiskati DOBREGA GOSPODARJA in z njim skleniti najemno pogodbo. Pogodbo bomo sklenili s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje gostinsko obrtne dejavnosti. Prednost pri izbiri imajo kandidati, katerih dosedanje delovne izkušnje dokazujejo njihov smisel za dobro gospodarjenje in poslovnost. Najemna pogodba bo sklenjena po naknadno dogovorjenih pogojih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zahtevane izobrazbe ter dosedanjih delovnih izkušenj, naj kandidati posredujejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: LB - Gorenjska banka d.d., Kranj, Sektor splošnih poslov, Cesta JLA 1, 64000 Kranj Podrobne informacije lahko dobite tudi po telefonu: 064/217-271-int. 483 ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM ! POSTANITE OSKRBNIK - NAJEMNIK DOMA DR. JANEZA MENCINGERJA NA KOBLI Gorenjska banka d. d., Kranj sno najaviti Denar lahko pod temi pogoji dvigne tudi pooblaščenec, če ima uradno pooblastilo od upravičenca. Posamezniki ste bili glede tega že obveščeni od nemškega urada v Fuldi, vendar so ponekod še nejasnosti. Vse nekdanje prisilne mobili-zirance v nemško vojsko in njihove sorodnike spomnimo na to, da obstaja »Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-45«. Na združenju lahko dobite vse informacije o teh in drugih vprašanjih v času uradnih ur, to je vsako sredo od 10. do 12. ure na sedežu v Kranju, Poštna ul. 3 (bivši hotel Evropa, vhod iz Tavčarjeve ulice). Tam lahko poravnate tudi članarino. Mnoge zanima, ali je še mogoče nabaviti knjigo »Pod Mariji- nim varstvom« • Spomine Slovenca, nemškega vojaka na drugo svetovno vojno v letih 1941-45. Prva naklada knjige je skoraj pošla, pripravljen pa bo ponatis. Knjigo lahko naročite z dopisnico na Gorenjski glas in vam jo bodo poslali po pošti, ali pa jo dvignete v Naročniškem oddelku Gorenjskega glasa, Kranj JLA 16. Lahko pa si jo nabavite tudi v knjigarni Simon Jenko Kranj, Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26, Mladinski knjigi ali duhov, trgovini, Mačkova 26, Ljubljana (poleg Nadškof, dvorca) in tudi v ostalih knjigarnah. V Kranju, 9. oktobra 1991 Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 41-45 Zanj: Alojzij Žibert eter Čolnar 32 Drevesa v gozdu ^ Pri tem je prišlo do nesporazuma s slovenskim Rdečim kri-v Ljubljani. Zahtevali so, naj zaračunava pri menjavi provi-J0< vendar Lojze tega ni hotel. (K Nekega dne je prinesel denar za več izseljencev izseljeni na-d^elj, doma nekje iz Štajerske. V Zagrebu je počakal nekaj » da je Lojze zamenjal denar v banki in mu ga takoj dal. d5 ..Cez približno 14 dni je izvedel od dveh ali treh izseljencev, ^ Jtrn je nadučitelj izplačal po 16 ali 17 kun za marko. Šlo je za ll«o goljufijo. tije Poslal mu je dopisnico, na kateri je zapisal, da je menjal pri jv "h po 20 kun, da stroškov ni imel, ker je prišel v Zagreb po grJ,ri opravkih in da bi mu na denar ne bi bilo treba čakati v Za-dj "u, ker bi ga Lojze lahko poslal tudi po pošti (nadučitelj je tu-e dni, ko je čakal na denar, stanoval in jedel zastonj v prenosu RK) {j( ,y yasi so izseljenci prebrali dopisnico. Kasneje mu je nadu-Le'j pisal, da ni prav, ker mu je pisal na odprti dopisnici, da je 5*' V Zagrebu stroške... Lojze je izvedel, da je kasneje izseljen-Hj^1 'zPlačal tudi ostali denar in da so izvolili drugega predstav- ^vzkrižja J« j 2 glavnim odborom slovenskega Rdečega križa v Ljubljani a,e' tudi večje nesporazume. Zelo kmalu so mu npr. začeli oči- tati, da pošilja v Ljubljano »same reveže«. Seveda ni ostajal ob takšnih in podobnih očitkih miren. Posledice navzkrižij, ki jih je Čolnar imel z ljubljanskim RK, so bile vidne tudi v delu... Medtem ko je bilo lažje pošiljati naslednje transporte, kot prve, ker so ljudje, ki so pri tem pomagali (Vedrina, Bencarić, policaji mestne policije, železničarji, sestre hrvaškega RK, prof. Bresler, Dragica Habazin in številni v Zagrebu živeči Slovenci) začeli drug drugemu zaupati, pa so sčasoma nastopile tudi težave, ki jim je, po Lojzetovem mnenju, botroval kakšen »stric« ljubljanskega Rdečega križa. Iz Ljubljane je dobil sporočilo, da morajo imeti vsi izseljenci, ki jih vračajo, oziroma pošiljajo v Ljubljano (izseljeni so bili s Štajerske in Gorenjske) »domovnice« ali iz Ljubljane ali pa iz Dolenjske. Z njimi naj bi dokazali, da so italijanski državljani. V začetku to ni bilo potrebno in je zadoščalo potrdilo na spisku, ki ga je dal Gregori na italijanskem poslaništvu v Zagrebu. Ko so postale »domovnice« obvezne, si je Lojze priskrbel štiri ponarejene žige iz dolenjskih občin, da jih je lahko sam delal. Razumljivo, da si ni upal dati takšne ponarejene »domov-nic«, medtem ko je ponarejene sproti uničeval. Na takšne »domovnice« so morali nalepiti italijanske koleke, ki jih je največkrat prinašal iz Ljubljane dr. Blatnik. Kasneje tudi to ni bilo več dovolj. Treba je bilo vpisovati točno vse podatke, h komu ljudje potujejo. Italijanski konzulat je pošiljal za vsakega posebej podatke preverjat na ljubljansko kve-sturo. Stroške telegramov na kvesturo je za vse revne izseljence plačeval Lojze, seveda iz denarja, ki so mu ga prinašali »finan-serji«. Ko se je pričel »tresti« prvi odbor hrvaškega RK (kasnejšega so imenovali ustaši: predsednik je postal dr. Hiihn) in je taj- nik Kamilo Bresler odšel na socialno ministrstvo, so postale za Lojzeta tla še posebno vroča. Do tedaj je zadoščalo potrdilo, da je delegat slovenskega RK pri hrvaškem RK, sedaj pa je moral »postati« tudi sam italijanski državljan. Njegov oče je bil rojen v Novem mestu in zato mu ni bilo težko dobiti od tam »domovnice«. Z njeno pomočjo je dobil na italijanskem konzulatu italijanski potni list, v katerem je pisalo pod rubriko poklic: delegat Rdečega križa. V Ljubljano je redno dostavljal pošto, ki so mu jo dali izseljenci in prinašal pisma iz Ljubljane. V pošiljki, ki jo je vedno nesel vodja transporta, je bilo redno okoli tisoč pisem. Za prenašanje ni nikoli ničesar računal. V Ljubljani se s tem niso strinjali in pričeli so očitati, da zapravlja denar. Prav tako se niso strinjali, da ne računamo nič za hrano, ki jo daje ljudem (praktično je dobil vso hrano zastonj). Zaradi takšnih očitkov je zahteval, naj pošljejo v Zagreb človeka, ki bo pregledal poslovanje. Prišel je tajnik RK Skalar. Pri pregledu finančnega poslovanja je odkril med izdatki, da daje Lojze redno podporo neki Anki Pangrič. Povedal je, daje to Slovenka, ki živi v izredno težavnih razmerah v Zagrebu. Dr. Skalar je v svojem poročilu napisal, da je s poslovanjem vse v redu, razen v primeru Ane Pangrič. Zanjo naj bi moral Lojze povrniti izdatke, ker ni bila izseljenka in je tako po njihovem ne bi smel podpirati. Lojze na to sploh ni odgovoril. Denar za svoje delo je zbiral sam. Ker mi v Ljubljani niso dali pravzaprav ničesar, ni pustil, da bi oni odločali, komu lahko pomaga in komu ne. Pred zimo 1941/42 je ljubljanski odbor RK večkrat prosil za obleke. Nekaj so mu jih poslali, vendar zelo malo. Ko je bil ob neki priložnosti v Ljubljani, je sam zbral v dveh dneh od znancev več oblek, kot jih je poslal ves odbor. To jim je pisal: GLAS 24. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 25. oktobra 1991 Slovenski balinarji praznujejo 40 let organiziranosti Negotovost pred svetovnim prvenstvom Ljubljana, 22. oktobra - Balinarska zveza Slovenije je trenutno zbir dvesto sedmih klubov s skupno 7800 registriranimi balinarji v vseh starostnih kategorijah. Ustanovljena je bila pred štiridesetimi leti, ta konec tedna pa bodo visok jubilej proslavili s prvim meddržavnim dvobojem reprezentanc Slovenije in Hrvaške, ki bo v Šiški v soboto in nedeljo. V soboto pa bo tudi slavnostna seja predsedstva BZS s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim. Kot je na torkovi tiskovni konferenci povedal predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec, so minule mesece slovenski balinarji začeli postopek razdruževanja z BZJ in vključevanjem v mednarodno balinarsko zvezo. Svetovno prvenstvo, ki bi moralo biti prav ta mesec v Zagrebu je, zaradi znanih razmer, prestavljeno v Francijo, kjer bo od 12. do 17. novembra. Takrat bo v Franciji tudi kongres FIB-e, ki je edina pristojna za sprejem nove članice -BZS. Če do takrat Slovenija še ne bo priznana, imajo balinarji edino možnost na svetovnem prvenstvu nastopiti pod zastavo FIB-e, pa še za to morajo prej dobiti njihovo privolitev. Toda slovenski balinarji se, kljub vsemu, te dni pripravljajo za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Toliko bolj zagnano, ker imajo precejšnje možnosti prinesti domov katero od medalj. Sicer pa so predstavniki slovenskega balinanja povedali, da so letošnjo ligaško sezono zaradi vojne v Sloveniji in na Hrvaškem končali precej drugače od načrtovanega programa, dogovorili pa so se že za nov sistem tekmovanja, ki bo podoben kot v drugih športih. Tako naj bi v prihodnjem letu slovenski balinarji igrali v državnih ligah: I.A ligi, ki bo sestavljena iz štirih dosedanjih prvoli-gašev in šestih drugih najkvalitetnejših ekip, v I.B ligi iz ravno tako desetih članov in dveh drugih ligah, razdeljenih na vzhod in zahod. Na nižji ravni tekmovanja pa bodo organizirane območne in občinske lige. • V. Stanovnik Tenis Merkur Barbarin sponzor Preddvor, 17. oktobra - V klubu gorenjskih direktorjev je minuli četrtek med večerjo Emil Milan Pintar gorenjske direktorje seznanil z denarnimi težavami najbolj obetavne slovenske teniške igralke Barbare Mulej iz Kranja. Udeležba na turnirjih jo letno stane že približno 30 tisoč mark, družina tega sama ne zmore več, v našem športu pa je denarja vse manj. Potrebuje sponzorja, prav bi bilo, da bi ga našla na Gorenjskem, lahko tudi več podjetij v ta namen ustanovi sklad, je dejal Pintar. Vendar pa se je najprej oglasil Srečko Štrukelj, slovenski podjetnik iz Gorice v Italiji, ki je dejal, da želi sodelovati. Sledil mu je Jakob Piskernik, direktor kranjskega Merkurja, ki je ponudil celotno sponzorstvo, ker pa je Štukelj še vedno vztrajal, so se načelno dogovorili, da bo Merkur generalni sponzor, kot sponzorji pa bodo lahko sodelovala tudi druga podjetja. Upajmo, da bo ustni dogovor kmalu tudi pisno potrjen in bo Barbara Mulej lahko na turnirje odhajal brez večnih skrbi, kako zbrati dovolj denarja. Če bo uspela zmagati na nekaj večjih turnirjih in se na svetovni lestvici povzpela s 152 na okrog 50. mesto, se bo izkazalo, da je bilo sponzorstvo dobra naložba. • M. V. Slovenska nogometna liga Po točko v Velenje Naklo, 23. oktobra - V 15. kolu SNL igralci ŽIVILA - NAKLO gostujejo pri lanskem prvaku, ekipi velenjskega Rudarja. V preteklem prvenstvu je bil sicer v obeh srečanjih Rudar boljši in dvakrat zmagal, v nedeljski tekmi pa naklanski nogometaši računajo, da bodo z dobro in borbeno igro uspeli domačinom odščipniti točko. Po prestani kazni treh tekem nenastopanja se v ekipo vrača Taneski, prav tako Darjan Jošt, ki je v prejšnjem kolu počival zaradi dveh rumenih kartonov. Zaradi rumenih kartonov pa v Velenju verjetno ne bo igral Pavlin. • Dane Jošt Slovenska super moška rokometna liga Preddvorčani pred pomembnim srečanjem Kranj, 23. oktobra - V 5. kolu slovenske super rokometne lige ekipa Preddvora doma gosti ekipo Inles Riko iz Ribnice. Trener RK Preddvor Slavko Cuderman pa pred tekmo pravi: "Srečanje bo zelo težko, poškodovana imamo namreč dva igralca, Inles pa je uigrana ekipa, ki v sedanji postavi nastopa že nekaj let. Vseeno upamo, da bomo z borbeno igro in ob podpori gledalcev uspeli zmagati in osvojiti novi dve prvenstveni točki." Tudi tokrat ima šolska mladina vstop na tekmo prost, za ostale pa bo med polčasom žrebanje bogatih nagrad v vrednosti 5.000 SLT, ki sta jih prispevala pokrovitelja srečanja - diskoteka Primadona Trebija in Kava bar Lev iz Preddvora. # J. Kuhar Državno prvenstvo v košarki - ženske Stotice ni bilo Kranj : Slovan 99 : 40 (52 : 17) Kranj, 23. oktobra - športna dvorana na Planini, gledalcev 30, sodnika Majce in Premrl iz Kranja, delegat Kolendo iz Škofje Loke. Kranj: Brkič 2, Znidar 12, Jakšič, Podrekar 22 (3-2), Troha 2, Gart-ner 15 (2-2), Franko 2, Maljuga, Ciglar 35 (10-7), Kump 7 (1-1). Čankovič 2; Slovan: Mandelj 2, Rožič 2, Bosnič 2, Spalevič 2, Šimac 12 (6-6), Popovič 2 (2-2), Koren, Lukič 17 (8-5), Humar 1 (2-2), Todorovič, Suvorov; skupni met: Kranj 88/45, Slovan 54/13; met za tri točke: Kranj 4/1 Slovan 3/0; prosti met: Kranj 16/12, Slovan 18/14; skok: Kranj 37, Slovan 29; število osebnih napak: Kranj 22, Slovan 18. Že v prvem delu tekme so domačinke s presing igro po vsem igrišču onemogočile nasprotnicam, da bi lahko razvile igro. Že v deseti minuti je bila razlika 25 točk (30 : 5), ki so jo-povečevale do konca polčasa. V drugem delu ista slika. Trener domačih Tone Erlah je dal proti koncu priložnost tudi mlajšim (Jakšič, Maljuga, Čankovič), vendar je to priložnost izkoristila le Cankovičeva in se vpisala med strelke. J. Marinček Pred 13. kolom alpske lige v hokeju na ledu Vragi v Podmežaklji, KAC na Bledu V 12. kolu alpske lige so Jeseničani doma premagali AUeghe po kazenskih strelih, Blejci pa so oslabljeni izgubili proti ekipi Feldkircha na gostovanju - Že danes na Bledu gostuje ekipa celovškega KAC-a, pravi hokejski poslastici pa se obetata v soboto zvečer na Jesenicah in v ponedeljek na Bledu, ko prihajajo na gostovanje vodili v alpski B ligi, hokejisti Milano Devilsa. Jesenice, Bled, 25. oktobra - Dvanajsto kolo alpske lige je bilo spet uspešno za hokejiste Acroni Jesenice, saj so v domači dvorani po kazenskih strelih premagali konkurente v boju za drugo mesto, hokejiste Allegha. Feldkirch pa je bil premočan za ekipo Bled Pro-molinea, ki je na gostovanju iztržila rezultat 8:1 (2:0, 4:0, 2:1). Tako so jeseniški hokejisti v torkovem dvoboju tri tisoč petsto zvestim navijačem pripravili "večer za infarkt". Začelo se je obetavno, ko so domačini prek Var-navskega povedli, potem pa zaigrali, kot bi imeli zvezane noge. Gostje so to izkoristili in povedli z 1:4. Druga tretjina je pomenila preobrat v igri, saj so Jeseničani zaigrali izvrstno in povedli s 6:4. Gledalci so se oddahnili, še posebej, ko je v začetku tretje tretjine Mlinarec dal še sedmi gol. Toda žilavi in borbeni gostje, izkušeni profesionalci, so uspeli prednost izničiti in celo povesti. Varnavski pa je le pol minute pred koncem dal izenačujoč gol. V podaljšku si je avstrijski sodnik "izmislil" prekršek Crnoviča in ga izključil za dve minuti. Gostje so nato grobo "zrušili" Povečerovskega, ki je začel krvaveti, vendar vse to ni pomagalo slabi avstrijski sodniški trojki, da bi goste kaznovala. Sledili so kazenski streli. Vratar Pretnar je imel dovolj moči, obranil je kar štiri proste strele, Povečerovski in Borisov pa sta Plavanje Gorenjci odlično Kranj, 21. oktobra - Plavalci kranjskega Triglava so letos prvič sodelovali na tradicionalnem plavalnem mitingu Volksbank v Salzburgu. Poleg Kranjčanov, ki so nastopili s štirimi plavalkami in tremi plavalci, je bilo v Salzburgu tudi pet Radovljičank, poleg tega pa še plavalci mariborskega Branika in trboveljskega Rudarja. Vsega skupaj je nastopilo 34 klubov s 220 plavalci iz 6 držav. Uspeh Gorenjcev je bil dober - Radovljičanke so prinesle domov devet medalj (pet zlatih, tri srebrne in eno bronasto), devet pa so jih dobili tudi Kranjčani - štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti. Najuspešnejša je bila Radovlji-čanka Alenka Kejžar, ki je bila trikrat prva s tem, da je na 100 m hrbtno s časom 1:0932 dosegla za svoj letnik (1979) tudi nov slovenski rekord. Zmagala je še na 100 m prsno (1:17,15) in 200 m mešano (2:30,56). Med zmagovalke se je vpisala tudi njena sestra Nataša (letnik 75/76) na 200 m hrbtno (2:29,75), ki pa je bila poleg tega še druga na 100 m prsno (1:21,30) in tretja na 100 m kravi (1:02,02). Zmagala je tudi njuna klubska tovarišica Mašičeva (letnik 77/78) na 100 m hrbtno s časom 1:12,09, dve drugi mesti pa si je priplavala Robova - 100 m delfin (1 :08,26) in na 100 m hrbtno (1:09,40). Robova je plavala v Ob zaključku stare in na začetku nove je PK Triglav na kranjskem sejmišču pripravil tradicionalni piknik za plavalce in njihove starše - vsega skupaj se je zbralo okoli 130 plavalcev in plavalk in več kot petdeset staršev. Piknik je trajal ves dan, pri izvedbi pa so pomagali kranjski mesarji. Gorenjski sejem, ljubljanski Union in žalska Coca-Cola ter Pekarna iz Nakla. najstarejši skupini. Od Kranj-čank pa je v letnik 75/76 zmagala Blatnikova na 100 m hrbtno s časom 1:09,26, v tem letniku in tej disciplini je bila druga Maša Jamnik (1:13,01), v istem letniku pa je bila druga na 100 m kravi tudi Mladenovičeva s časom 1:01,76 in tretja Blatnikova na 200 m s časom 2:33,10. Med fanti pa je dvakrat zmagal Milenkovič (letnik 75/76), in sicer na 100 m hrbtno s časom 103,48 in na 200 m mešano s časom 2:16,40, drugi pa je bil na 100 m delfin s časom 1:02,79. Med zmagovalce se je vpisal tudi Kirbiš na 100 m kravi s časom 56,51, tretji pa je bil na 200 m mešano s časom 2:21,56. Ilija Bregar Vabila, prireditve Trener Vladimir Krikunov daje napotke Sergeju Povečerovskem«' bila uspešna za domače, ki so tako spet razveselili svoje pristaše in zmagali z rezultatom 10:8. Strelci za domače so bili: Varnavski 3, Varianov 2, Razinger, Mlinarec in Borisov. Nov hokejski praznik v dvorani Pomežaklja pa se obeta že to soboto ob 18. uri, ko prihaja v goste še neporažena ekipa v alpski ligi - Milano Devils. Kanadčani in italijanski Kanadčani so porok za imenitno hokejsko predstavo, vendar pa domači hokejisti tekmo čakajo mirno. Zelja "Zele-zarjev" je, da bi pred polno dvorano nudili slavnim vragom iz Milana dostojen odpor. Naprej se ne predajajo, vedo pa, da bi bila zmaga velik mednarodni uspeh in seveda presenečenje. Kapetan Acroni Jesenic Drago Mlinarec pa pred tekmo pravi: "Nasprotniki so prvi favoriti za prvaka v alpski ligi. Tega se zavedamo, toda pred našimi zvestimi navijači bomo poizkusili vse, da se bomo enakovredno kosali z nasprotniki. Obljubljamo boj, drugega ne moremo obljubiti!" Ob tem naj zapišemo, da bodo cene vstopnic na Jesenicah za sobotni spektakl nespremenjene, blagajna pa odprta že ob 15. uri. Da bo ta konec tedna spet v znamenju kvalitetnega hokeja-pa bo prispevala tudi današnja tekma na Bledu, ko prihaja v g°" ste sloviti avstrijski KAC iz C«' lovca. Trener Bleda Promolio'* Rudi Hiti pa pred tekmo pravi: "Res je del ekipe poškodovan, tO" da hokej je pač trda igra, kjer Je večkrat treba stisniti zobe in igra' ti tudi poškodovan. Težje je le, # je angina oziroma vročina. Tak"? bodo danes nastopili vsi na5{ igralci, sestavili bomo najmanj dve peterki in treba se bo pač bo* riti z nasprotnikom, ki ga je, P£ dosedanjih prijateljskih tekmafj sodeč, moč premagati, saj je bi' izid vselej tesen." Naslednja tekma na Bledu, z ekipo Milana Devilsa, bi morala biti na sporedu v torek. Vendar so jo prestavili in ljubitelji hokC' ja obveščajo, da bo srečanje že t* ponedeljek, 28. oktobra, ob 19. ud v Športni dvorani na Bledu. • °' JerŠin, V. Stanovnik, Foto: G. Šinik LIGAŠKI SPORED Spominski pohod Okrog ŽirOV - Planinsko društvo Žiri organizira to nedeljo, 27. oktobra, 10. tradicionalni spominski pohod okrog Zirov. Pot bo sestavljena iz treh etap, začetek pohoda pa bo ob 8.30 izpred Zadružnega doma v Žireh. Trasa pohoda je Žiri - Goli vrh - Vrh pri Sv. treh kraljih - Goropeke - Žiri. Skupne hoje je za 4 ure, tura ni zahtevna, organizator pa bo poskrbel za okrepčilo med potjo in na cilju. Udeleženci pohoda bodo prejeli značke, tisti, ki bodo pohod opravili že desetič pa spominsko priznanje. Pohod bo ob vsakem vremenu. Ribiško tekmovanje na Bledu - Ribiška družina Bled organizira to soboto, 26. oktobra, z začetkom ob 9. uri, meddruštveno tekmovanje v suhih disciplinah (casting) na stadionu NK Bled. Ribiške družine Soča iz Nove Gorice, RD Paka iz Šoštanja in domača ribiška družina se bodo pomerile v troboju in peterobuju. Vljudno vabljeni! Pentatlon za pokal Marmorja - To nedeljo, 27. oktobra, bo na Poljanski dolini organiziran pentatlon, ki se bo ob 10. uri začel na Mestnem trgu v Škofji Loki. Tekmovalci bodo nastopili v cestnem kolesarjenju, veslanju, gorskem kolesarjenju, gorskem teku in jadralnem padalstvu. Prijave za tekmovanje pošlite na naslov: Uroš Ovse-nek. Puštal 145, dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 064/622-169. Odbojkarska liga V TrŽiČU - Pri Športni zvezi Tržič so tudi letos pripravili občinsko rekreacijsko ligo v odbojki. Liga bo potekala v dveh kvalitetnih skupinah, tekmovanje v "A" ligi pa se začenja že v sredo, 30. oktobra. V tej skupini lahko nastopajo ekipe TIBHAR, Podljubelj A, Zupani, Blue Racers, Karantanci, Koprive B, Podlju-belj B in SD Loka, vse ostale pa bodo lahko igrale v "B" ligi, ki se bo začela 8. januarja 1992. Za tekmovanje se je moč prijaviti še danes, 25. oktobra, do 16.30 ure, ko bo v prostorih Športne zveze Tržič na Bračičevi 4, žrebanje in dogovor o izvedbi tekmovanja. Za ekipe podjetij, obrtnega združenja in upokojence velja tekmovanje za točke v Delavskih športnih igrah. Skoki na plastiki - Smučarski klub Triglav iz Kranja je organizator zaključne tekme sezone na plastiki za mladince in starejše pionirje ter pionirje do 13 let. Tekmovanje bo to nedeljo, 27. oktobra, ob 9.30 uri. Tekmovanje je hkrati gorenjsko prvenstvo, pionirji do 13 let pa tekmujejo za pokal Gorenjske. - NOGOMET Območna članska liga - zahod Jesenice: nedelja, 27. oktobra, ob 14. uri: Jesenice - Branik Šmarje Gorenjska liga - člani Kranj: Creina - Bitnje, Šenčur: Šenčur - Trboje, Visoko: Visoko - Zarica, Lesce: Lesce - Sava, Škofja Loka: LTH - Bled, Meja: Mavčiče - Polet v- ROKOMET Slovenska super rokometna liga - moški Kranj: sobota, 26. oktobra, ob 19. uri: Preddvor - Inles Riko Republiška liga ženske - zahod Škofja Loka: sobota, 26. oktobra, ob 18. uri: Alples - Tapi Zagorje Kranj: sobota, 26. oktobra, ob 13. uri: Kranj - Sava Kranj ry KOŠARKA II. slovenska košarkarska liga - moški Kranj: nedelja, 27. oktobra, ob 17. uri: Kokra Lipje - Kr. Zidar % HOKEJ Alpska liga - skupina B Bled: petek, 25. oktobra, ob 19. uri: Bled Promolinea - KAC Celovec Jesenice: sobota, 26. oktobra, ob 18. uri: Acroni Jes«' niče - Devils Milano Bled: ponedeljek, 28. oktobra, ob 19. ufl-Bled Promolinea - Devils Milano flk'l'H'M'.f. II. slovenska odbojkarska liga - ženske Kranj: sobota, 26. oktobra, ob 15. uri: Triglav - Bled 2 Bohinj' ska Bistrica: sobota, 26. oktobra, ob 16. uri: Bohinj - Kamni* Lipnica: sobota, 26. oktobra, ob 16. uri: Plamen - Žirovnic8 Šenčur: sobota, 26. oktobra, ob 16. uri: Šenčur - Kočevje /C NAMIZNI TENIS II. slovenska odbojkarska liga - moški Kranj: sobota, 26. oktobra, ob 17. uri: Triglav - Bled ml. Lip0'" ca: sobota, 26. oktobra, ob 18. uri: Plamen - P. Prvačina II. slovenska namiznoteniška liga - moški Škofja Loka: sobota, 26. oktobra, ob 10. uri: Škofja Loka " Križe in ob 16. uri: Škofja Loka - Sava I. slovenska namiznoteniška liga - ženske Kranj: sobota, 26. oktobra, ob 10. uri: Merkur Kranj - Jeseni* 'etek. 25. oktobra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN ®@m®KfcJ/©IEIGLAS toftUOCLflSl ^217-960 JAHATI STROJI &^PJA videokame v^J4 1-265_ '^LOCK, kvaliteten, !Mfr 802-170 Uporaba enosta-18272 nemški, pro-18300 11 ^nerabljen vgradni ŠTEDILNIK 801-242_18386 v0!'8'" TRAKTOR Zetor 59-11, s kabi- M 5, Kranj _18413 £|>m nov 4-nitni, namizni OVER-_216-153_18459 »^"prodam 50-litrski BOJLER. Sp. -**>ca70/a 18463 I STROJ, prodam. "J Ručigajeva 18486 ti^r-.--- G*K>' Pr°dam nov temnorjav litoželezni NgPERČEK. g 211-912_18489 i^LNI STROJ El Niš. ugodno prodam. 5^28J_18490 dva ELEKTROMOTORJA - 1.1 ^-2.800 obratov in 0.52 kW. 1.390 Č*t?v. Marjan Posedi, Škofjeloška 43, 18498 s^tt roćno SLAMOREZNICO Stupi- SŽJLela j2, Preddvor_18501 *"i tcrmoakumulacijsko PEČ, 3.5 j<£g_Bela 32_18502 PRALNI STROJ Gorenje, star 4 f Danica Žitnik, T. Dežmana 2, Kranj, 5^580_18508 Jj^OKULTIVATOR s frezo za sneg, sinodam « 633-752_18521 ^^_4l-896_18626 ORODJE 18627 ipl^ "FELDŠMITNO" »N^ap. « 57-977 Popolnoma nov SESALEC Iskra, (Kj^EG, 1.100 W. g 41-037 18629 ^"klilrskim bojlerjem, prodam. « __'___18635 lfr*areči PEČI, 3 kW, prodam. « J}2* 18636 18641 GLASBILA K^Jl5-650 Vj'M'ILIČAR lndos, 2 toni diesel. n'k, Krakovska 12, Voglje - Šenčur ___18644 jt.i?1 180-litrski HLADILNIK Gore-t^^Sl-338 _18650 'k^"? lermoakumulacijsko PEČ AEG, 'n trajnožareč ŠTEDILNIK Kup-y^_« 68-579 _18663 lt.aVeklr,cni REZBARSKI STROJ ^v^JI3-612_18668 12^ rabljen PRALNI STROJ Zoppas. fcsii*l3 18669 >S53. CVrU;. 18686 ^Cerklje ^Aln nov. s printerjem, prodam. SYNTHESIZER Korg Ml Elka OMB 5, prodam.« 061/627-120_18549 SYNTHESIZER Yamaha PSR 70, prodam « 633-736_18555 Ugodno prodam ORGLE Crumar, 50 ok-tav. « 84-075_18895 GRADBENI MATERIAL Prodam 5 kosov novih PODBOJEV za vrata in 1 sod SMOLE. « 421-322 18457 Prodam 1 m3 suhih borovih PLOHOV. Bistrica 13, Podbrezje_18475 Prodam malo rabljena dvodelna OKNA z roleto. « 241-817__18479 OKNO, dim. 50 x 50 cm, prodam. Ruči-gajeva 20, Kranj 18487 Prodam smrekove PLOHE in COLARI-CL. « 46-703 "_18492 Ugodno prodam 2.000 kosov rdeče fasadne OPEKE « 310-500_18510 Prodam smrekov OPAŽ, Sir. 8 cm. God-nov, « 51-259__18534 Prodam staro OPEKO zidak.« 75-835 _18575 Prodam 350 kosov STREŠNIKA Kikinda. « 621-094_18584 Ugodno prodam 200 kosov POROL1TA, deh. 8 cm. « 721-665_18609 Zelo ugodno prodam STIROPOR, deb. 3 in 4 cm. « 43-230_18614 Prodam vhodno VRATNO KRILO hrast, šir. 95 cm. « 620-757 18621 Prodam 4 betonske STEBRE. 52-327 18707 Prodam nova OKNA. dim. 80 x 90 cm, z žaluzijami in policami, 5 kosov. 30 odstotkov ceneje. « 631-495_18751 Prodam hrastove PLOHE. Ljubno 27, Podnart_18802 Prodam 600 kosov betonske OPEKE, dim. 20 x 40 cm « 241-554 18809 Ugodno prodam zasteklena okenska KRI-I.A. « 57-384_18838 Nov STREŠNIK bobrovec, 400 kosov, prodam. « 312-259_18853 Prodam 100 palic gladkega ŽELEZA, premer 10 mm. «310-752 18870 KŽK KMETIJSTVO Kranj °da|a v skladišču v ŠENČURJU I ~*\<* v sKiaaiscu v strNounju krmni krompir E U9°dni ceni. Tel.: 41 -01 7 OTROŠKI STOLČKI Z MIZICO, NOVOST NA TRŽIŠČU, NAPRODAJ PO REKLAMNI CENI. SPOROČITE VAŠ NASLOV ZA PROSPEKT ALI OBISK NAŠEGA ZASTOPNIKA NA DOMU! MIZARSTVO SM0LEJ K0V0R 63, TRŽIČ, TEL: 57-313 Desna notranja VRATA, prodam za 3.000 SLT. « 631-420_18883 Prodam ŠPIROVCE, 13 x 15 cm in STI-ROPOR, 5 cm. « 48-097_18896 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM nemščino za srednje in osnovne šole. « 323-047_18470 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za OŠ. « 213-604, od 18. do 20. ure (Andrej)_18472 INSTRUIRAM angleščino. « 48-114 INSTRUIRAM matematiko za srednje šole.« 311-471 18599 INSTRUIRAM angleščino. « 620-560, Jasmina 18619 INŠTRU1 RAM matematiko za osnovne in srednje šole. « 215-734_18639 Uspešno INŠTRUI RAM matematiko, fi-ziko. « 327-705_18709 Tujka nudi nemško KONVERZACIJO in PREVAJANJE. « 312-520_18714 INSTRUIRAM anglešči no za osnovne in srednje šole. « 621-067_18780 Profesorica I NŠTRUI RA angleščino za vse stopnje «78-911_18856 IZGUBLJENO Izgubila sem žensko URO, od Planine do cerkve. «323-261_18618 Na pobočjih od Tolstega vrha do Potoške gore, je letos ostalo še precej OVAC, če jih je kdo videl, naj javi na « 43-071, 45-168!n 18823 KUPIM Kupujem smrekove HLODE. «64-103 Kupimo smrekove HLODE, I. kvaliteta in narezane PRIZME, deb. 8 cm, tudi I. kvaliteta.« 061/662-543_18467 Kupim do 10 dni starega TELETA simen-talca. « 45-736_18477 Kupim novo ŠKOLJKO za Jugo « 49-312_18514 Kupim suhe macesnove PLOHE, deb. 5 cm. Mizarstvo Šivic, Brezje, « 79-839 _18576 Kupim starinske kose POHIŠTVA. « 622-135_18585 Kupim VETROBRAN in HAVBO za R 4 GTL. « 217-604_18653 Kupim JABOLKA za mošt. « 41-383 Kupim neškropljena JABOLKA za ozim-nico. « 45-550__18800 Suhe PRIZME, viš. 10 cm, kupim « 421-664__18833 Kupim HLADILNIK za Z 750, starejši letnik. « 328-245_18873 Kupim cementno siv STREŠNIK Dravo-grad« 311-877_18879 Kupim sprednjo pločevinasto MASKO za Jugo 45. « 327-642 18881 OBVESTILA J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI NAPRAVE. « 329-886_16355 OPRAVLJAM vsa tesarska dela. « 78-997_18617 ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, RO-LETE, lahko naročile: ROLETARSTVO NOGRAŠEK, M1UE 13, ŠENČUR, « 43-345 (delavnica) ali 061 /50-720 16370 Bohinjci pozor! Od 25. 10. SLOVENSKI LOTO in ŠPORTNA NAPOVED tudi pri vas, vsak petek, od 15. do 18. ure, v trgovini Peter Kolman, v Boh. Bistrici 17911 Rolete, žaluzije. lamelne zavese IZDELUJEMO in MONTIRAMO, POPRA-VUAMO. « 216-919_18189 PLESKARSKA DELA opravimo hitro in poceni!« 241-483_18464 PREOBLAČENJE oblazinjenega pohištva. « 70-303_18465 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode, itiso-ne, tapisone in pluto. « 622-065 18481 TIPKAM, LEKTORIRAM - laserski tisk. « 312-221_18485 Izdelujem aluminijaste TOPLE GREDE, 2 x 1.20 m. «216-208_18507 ŠIVAM in MENJAM zadrge pri obutvi, torbicah in ostalem. « 47 556 18515 RTV SERVIS Samsung, Gorenje' « 216-945_18539 Frizerski salon "IVANKA", na Sp. Brniku - za mlade in stari, nudi FRIZERSKE USLUGE z naravnimi preparati: BIO-TRAJNA, ONDULACIJE, BIOBARVE ter MASAŽO LASIŠČA. Ob enem obveščamo cenjene stanke na NOVO TELE-FONSKO ŠTEVILKO« 422-669! OBNOVA trakov za printerje. « 061/576-078_18570 KROVSKO - KLEPARSKA dela opravi-mo kvalitetno!« 79-043 18589 IZDELUJEM nedrčke po naročilu « 422-280_18595 VODOVOD v hiši NAPELJEMO hitro, poceni!« 218-427_18597 OPRAVLJAM prevoze s kombijem (8 + 1). « 323-522_18605 IZDELUJEM tračne žage po naročilu Kolesa premer 700, so leve in desne. Žaga ima delovni atest. Cankarjeva 27, Kamnik_18615 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZAVESE, naročite na« 75-610_18708 ČISTI M avtosedeže, itison, tapison « 632-437_18729 Nov Frizerski salon "Hollywood", Prešernova 9, Radovljica - se PRIPOROČAMO!_18757 Želite OČISTITI srebro, medenino, posodo, pribor? « 324-645_18760 OČISTIM srebro, medenino, posodo, pri-bor!« 324-645_18761 Izdelovalci brošk - na voljo so SPONKE. « 621-686_18770 Gasilcem in vsem sosedom se ZAHVALJUJEMO za hitro in učinkovito pomoč ob požaru. Matijevčevi iz Letenc 18798 IZDELUJEM zložljive podstrešne stopnice. «^42-772_18851 Šoferji! NAREZUJEM tovorne in polto-vornegume. « 218-131, popoldan 18888 LOKALI Prodam PROSTOR za lokal. Ručigajeva 20. Kranj___18488 Oddam POSLOVNA PROSTORA, velikosti 45 kvad m., v kleti, s centralnim ogrevanjem - KS Center. « 212-763 _18656 Iščem PROSTOR za Pizzerijo, Kranj - Je-zersko. « 214-540_18694 V najem oddam GOSTINSKI LOKAL in PISARNO « 82-31 I 18857 Za skladišče oddam dva PROSTORA , 27 kvad. m. « 325-460 18866 MOTORJI KOLESA Prodam BT 50 R, letnik 1988, bele barve. « 312-450_18293 Malo vožen AVTOMATI K prodam za 400 DEM. « 217-624_18606 Poceni prodam ELEKTRONIK 90, črne barve. Klemen Kikel, Grabče 9, Zg. Gor-ie_18674 Prodam JAWO, 350 ccm, še neregistrira- na. « 57-678_18730 Prodam AVTOMATIK, letnik 1987, vožen pol leta. « 422-347__18762 Dirkalno KOLO Personal, kot novo, pro-dam. « 215-797_18768 Ugodno prodam CTX 80, dobro ohranjen, še v garanciji, registriran ali zamenjam za R 4, z doplačilom. Ogled po 16. uri. Mitja Mertelj, Sr. vrh 4, Gozd Martuljek_18775 APN 6, prodam za 300 DEM. Sp. Besnica 108/a - Pesnica 18812 Ugodno prodam ATX, letnik 1988. « 51-655_18816 Prodam dobro ohranjen AVTOMATIK, letnik 1987. « 218-517_18846 Prodam novo deško gorsko KOLO. « 73-859__18859 Ugodno prodam CTX 80. Valančič. Zg. Bitnje 228, Žabnica_18865 Prodam novo ČELADO, št. 59 « 49-205__18875 Ugodno prodam dekliško KOLO na 5 prestav. « 620-398 18886 TOVORNJAK MERCEDES 913 v dobrem stanju z nakladalno površino in plahto. Plahta in gume so nove Nakladalna površina ok. 2,2 x 5,8 m, nosilnost 4900 kg. Eksportna cena 59.000 - ATS HOLZMARKT KLAUS Koschatstrasse 38, Spital .ob Dravi Tel.: 9943-4762-4144 OBLAČILA Več zimskih PLAŠČEV za manjšo žen-sko. prodam « 215-797_18765 BALONAR Mura, rdeč, št. 40. ugodno prodam. « 621-686_18792 Žensko krzneno JAKNO, prodam. « 212-552_18860 OTROŠKA OPREMA_ Otroško POSTELJICO z jogijem, ugodno prodam « 79-852_18546 Prodam otrošk 7VOZIČEK in STOLČEK s hojico. « 620-757_18620 Prodam globok otrošk i VOZIČEK. « 51-338_186M Prodam otroško POSTELJICO z jogijem, skoraj nova. « 85-258_18741 Ugodno prodam STAJICO in otroško PO-STELIICO. « 215-797_18766 Prodam malo rabljen otroški VOZIČEK in HOJICO« 723-166_18835 Prodam STAJICO in STOLČEK za hra- Prodam 150-litrski plinski KOTEL in pre-kucno PONEV. « 78-246_18495 KLETKE za rejo piščancev, prodam « 633-752_ 18520 Prodam ZEMLJO za presajanje. Jezerska 88, Kranj_18602 Prodam ZEMLJO za grobove. « 242-686_18603 TAPISERIJE zelo ugodno prodam « 310-588__18623 Prodam manjšo traktorsko PRIKOLICO. « 57-977_18640 BRAKO PRIKOLICO, stara 6 let, pro-dam za 350 DEM «50-929 18666 Prodam bukova in brezova DRVA. Ore-hovlje 13, Kranj _18742 njenje.« 66-270 18890 OSTALO Prodam GAJBICE. Frelih, Posavec 64, Podnart_17533 SI. Prešernov spominski KOZAREC v Kranju, Titov trg 16_18031 Prodam GOBELIN, dim. 60 x 80 cm. « 218-912_ 18365 Ugodno prodam 9 kg gosjega PUHA. « 327-292_18388 Ugodno prodam TELEFONSKO ŠTfc-VILKO v Kranju. « 066/62-629, v sobo to_18402 Novo avtomobilsko PRIKOLICO, pii£ dam za 8.900 SLT. « 47-850 18461 Za POSOJILO 7.000 DEM nudim part-nerstvo. « 217-891_!8*o9 Prodam 5 kub. m. DRV. Letence 11, Gol-nik 18482 Iščem PARTNERJE za Šifra: IGRA igor Fair - play. 18748 Ugodno prodam novo FRITEZO 45-707 18820 Prodam suhe BUTARE. « 45-334 18842 Prodam hlevski GNOJ. Smlednik Dragočajna 11, 18843 Prodam hlevski GNOJ Šenčur Luže 4, Visoko -18882 Ugodno prodam novo « 620-398 ptičjo KLETKO 18887 PRIDELKI Prodam KORUZO v storžih. Krivic - Re-sman, Zgoša 22, Begunje, « 73-232 Prodam PLASTIČNO CISTERNO, tisoč litrov. «47-190_ Prodam ELEKTROMOTOR 4 kW in 5,5 kW. «47-190_ Prodam JABOLKA - bobovec. Cena 10 SLT za kg« 64-351_18503 Prodam semenski KROMPIR penlland, squ.itc in desire. « 47-604 18527 Prodam ZEUE v glavah. Zg. Bela 57, Preddvor, « 45-552_18561 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA za krmo in rdeč jedilni FIŽOL. « 312-391_18594 Prodam MAČEHE in KRIZANTEME. Konc, Mošnje 37, Radovljica 18634 Prodam drobni in jedilni KROMPIR ter SENO, I. in II. košnja. Janez Jerovšek, Nasovče 27, Komenda 18652 Jedilni in semenski KROMPIR desire, prodam. Prose n, Strahinj 10, Naklo Prodam krmilno PESO. Cena 2 SLT za kg. Jare, Grogova , Naklo 18753 Prodam semenski ter jedilni KROMPIR jerla in desire ter odpadni KROMPIR za krmo prašičev.« 421-673_18778 Prodam semenski KROMPIR desire, to-ne. Zg. Brnik 6, Cerklje_18787 Prodam ZELJE v glavah. Jerala, Podbrezje 218, Duplje 18791 Prodam krmilni KROMPIR. 422-136 Prodam semenski in jedilni KROMPIR desire. Janez Kulčič, Lancovo II, Radovljica_18834 Prodam afriške VIJOLICE, roza barve. « 324-457 18867 PREKLIC POZOR! 22. 10. 1991 je bila UKRADENA večja količina POSODE Demevere. V primeru ugodnega nakupa - brez dokumentov, pokličite na « 216-353! 18772 POSESTI Prodam HIŠO v Strahinju. Šifra: VELIK VRT_18267 Prodam novo HIŠO v Zagrebu, za 40.000 DEM ali zamenjam za hišo oziroma stanovanje v Prijedorju ali Bosanski Novi. « 631-582__18349 Prodam TRAVNIK, 18.000 kvad. m., v Povijah pri Trsteniku. Ugodno! « 061/314-506__18528 Zazidljivo PARCELO v Zireh, prodam. « 622-906__18543 Prodam HIŠO na Drulovki. « 212-3iT" Prodam GARAŽO v garažni hiši, na Pla-nini v Kranju - Triplex pritličje. Cena 10.000 DEM. « 78-957, po 18. uri 18704 V Bohinju - Stara Fužina, prodamo polovico HIŠE z vrtom, štros, Ul. Jana Husa /4, Ljubljana_18756 Nezazidljivo PARCELO, 1.000 kvad. m., blizu Kranja, prodam. « 328-025 18776 PRIREDITVE GLASBO za ohceti, nudita glasbenika « 421-498 _18082 PLESNA ŠOLA v Škofji Loki; plesna dvorana na "Podnu" - za otroke, mlado in odrasle ter aerobika. Pričetek v petek, 25. 10. 1991. Informacije na« 327-949 Duo IGRA na ohcetih in manjših zaba-vah « 46-137_18551 POZNANSTVA Si želite spremembe v vašem življenju? Naredite prvi korak, AFRODITA - ženit-na posredovalnica iz Kranja, Planina 3, bo naredila drugega. Pokličite na « 324-258 ali 51-245, do 22. ure in videli boste: uspeh bo tu! 18667 Fant, 39 let, s SŠI in novo hišo pri Lju-bljani, želi SPOZNATI dekle, do 35 let. Šifra: OKTOBER_18782 RAZNO PRODAM Prodam GAJBICE, sobna VRATA, OKNO, 60 x 60 cm in plemenskega OVNA.« 218-353 18473 ŠD STRUŽEV0 odda gostinski lokal v športnem parku STRUŽE-VO. Pisne ponudbe pošljite do 2. 11. 1991 Naslov: Struževo 45, 64000 Kranj Prodam ŠTEDILNIK (2 + 4) in KAVČ. Podreber 7, Naklo_18484 Prodam R 4, letnik 1978 in nemško elek-trično PEČ. Kovor 74_18506 Prodam NOŽE za rezanje zelja in KOTEL za centralno ogrevanje Feroterm Magal, nerabljen, 30.000 ccal. Velesovo 61. Cerklje,« 421-433__18537 Prodam starinsko POHIŠTVO in ŠIVALNI STROJ. « 325-919, po 18. uri 18598 Prodam KOSILNICO BCS in KROM-P1R. C. T. Fajfarja 35, Cerklje 18612 Trajnozarečo PEČ Kuppersbusch in starinski KOLOVRAT, ugodno prodam. « 78-814 ali 78-062_18613 Prodam AVTORADIO in vlečno KLJUKO za Z 101.« 46-735_18695 Prodam smrekove PLOHE in dva MOPEDA. Tenetiše 49, Golnik 18696 Prodam SENO in OTAVQ, po 4 SLT ter OBRAČALNIK« 74-859_18731 Suha bukova in jesenova DRVA ter smrekove KRAJNIKE, ugodno prodam. « 44-142__18752 Prodam SPALNICO in ŠTEDILNIK (2 + 4). « 48-139 18781 Ugodno prodam rabljeno PEČ za central-no kurjavo z bojlerjem KTK - Vrhniška -35 kalorij. « 211-201_ STAN- OPREMA Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. « 45-085 18474 Prodam mini KUHINJO, zvečer 218-819, 18533 Prodam ohranjeno gorenjs ko KMEČKO SKRINJO. « 45-372_18593 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO in KAVČ Oprešnikova 4, Kranj _18662 Francosko POSTELJO, prodam za 7.500 SLT. « 214-747_18693 Poceni prodam enoročno PIPO Armal « 422-036_ 18712 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. « 40-386_18737 Prodam POHIŠTVO za kuhinjo in sobo. « 213-244. v soboto 18805 Oddam KAVČ« 79-063 18845 Prodam KUHINJO Gorenje, z belo tefT niko, dol? 5 5 m. « 327-413 18855 KAVČ s foteljem, prodam za 1.200 SLT. « 82-311_18858 Prodam MIZO, 110 x 70 cm, češnjeve barve. « 52-134_18861 Prodam MIZO in KLOP. Kajuhova 14, Bled. « 76-484_18878 STANOVANJA Prodam 1-sobno STANOVANJE, 34 kvad. m., v Škofji Loki. « 622-303 Mlada 3-članska družina nujno potrebuje manjše STANOVANJE - skromno streho nad glavo, za krajši čas. Brez predplačila! Šifra: ČLOVEŠKA POMOČ 18427 Prodam STANOVANJE v Kranju, 54 kvad. m « 211-647 18509 1 osebi oddam SOBO s souporabo prosto-rov. « 218-533 _18519 STANOVANJE, 50 kvad. m., v Kranju. prodam. « 326-362_18532 Zamenjam lastniško STANOVANJE, 50 kvad. m., na Planini III., za enako v Škof-ji Loki. « 620-245_18560 V Škofji Loki oddam opremljeno GARSONJERO « 75-739_18562 Menjamo 1-sobno družbeno STANOVA-NJE, za večje. «215-459 18580 Prodam 3-sobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču. «51-211_18611 Iščem ogrevano SOBO na Bledu. Plačilo v devizah!« 77-371_ 18630 Zamenjam družbeno GARSONJERO za večje. « 214-747 18692 Oddam SOBO starejši ali mlajši ženski « 4K-621_ 18698 Zamenjam družbeno I-sobno STANOVANJE, s centralnim ogrevanjem, za večje stanovanje, s centralnim ogrevanjem « 328-653, popoldan_18724 Prodam 2-sobno STANOVANJE, 52 kvad. m., na Planini. « 327-003, popoldan_18750 V Kranju oddam 3-sobno opremljeno STANOVANJE, s centalno, telefonom, garažo « 216-562_18771 Dvoinpolsobno STANOVANJE, z garažo, v zasebni hiši. v Zagrebu, prodam ali zamenjam za podobno, v Kranju ali okolici. « 041/258-950 18773 Miren študent «211-211 išče stanovanje 18810 Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču. Vseljivo v roku I meseca. Šifra: VSELJIVO_18837 Mlad par s hčerko potrebuje za krajši čas skromno STANOVANJE. Šifra: KLIC V SILI 18903 Mlad par išče manjše STANOVANJE na območju Radovljice, Bleda « 241-557 PEUGEOT UMSCHADEN Celovec/ Klagenfurt, Volkermarkter Str. 233, tel. 9943-463-33455 405 i LUX 1580 ccm, 90 KS, od ATS 141.000.-300 "MAGNUM" 1360 ccm, 75 KS, od ATS 116.000. • GOVORIMO SLOVENSKO • PROSTO DO MEJE • GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 25. oktobra 1991 VOZILA PELI Prodam 5 zimskih GUM l 165x13, « 212-716 platišči. 18229 Malo rabljene zimske GUMB za Z 126 P. prodam. « 88-122, po 15. uri 18458 Prodam zimske GUME s platišči, za R 4. Bistrica 13. Podhrezje_18476 Prodam karambolirano ŠKOLJKO za Z 128 Skala in nekaj DELOV zanjo, « 68-272_18505 VW 1300 hrošč za dele, prodam. « 242-718, popoldan_18535 Sončno STREHO za avto, prodam « 633-736_18550 Prodam razne DELE za Z 101. 3 621-094 _18582 Za Z 101 prodam OBROČA, zad. LEŽAJ in TESNILA. « 57-633_18587 Prodam ARMATURNO PLOŠČO za R 4 in BLATNIK za Jugo. « 79-043 18590 Prodam Z 101 po delih. « 721-665 18610 Prodam MOTOR Mercedes 11-13 in zadnje BLATNIKE. Sr. Dobrava 14, Kropa, « 79-619 18645 Prodam zimski GUMI s platišči, za Z 101.« 323-568 18699 Prodam MASKO za tovorni avto TAM 110.« 45-158 18702 Prodam 5 letnih GUM, 155 x 13. « 326-255 18720 Prodam HAVBO za Z 750. « 78-823 18733 Ugodno prodam GUME, 155/70-13. « 802-081 _18736 Vlečno KUUKO za Z 101, prodam za 70 DEM. « 43-456_18839 Dve GUMI za Jugo ali Z 101, prodam. « 312-259 18852 VOZILA PEUGEOT 405 GL, letnik 1989, 33.326 km, prodam. «241-685_18462 Ugodno prodam JUGO 55 Koral. « 47-383_18466 Prodam Z 101, letnik 1978. dobro ohranjena, pred registracijo, za 600 DEM in Z 101, letnik 1986. Hermina Koščak, C. 1. maja 55, Jesenice 18478 Prodam LADO karavan, letnik 1983. Cena 2.000 DEM. « 622-065_18480 Prodam NISSAN Suny 1.6 SLX, letnik 1990. « 50-826__18491 Poceni prodam PEUGEOT 504, starejši letnik. « 82-600_18493 Prodam R 4 TLS, letnik 1977. Cena po dogovoru. « 70-738_18494 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989. Jo-že Vrhovnik, Jama 17, Mavčiče 18496 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. prevoženih 50.000 km. « 633-816_18499 Prodam JUGO 45, letnik 1982, registriran do marca 1992. Cena ugodna! Olga Purgar. Ravne 17, Tržič_18500 Z 750 LE, letnik 1980, obnovljena, registrirana za celo leto, nove gume, luči H-4, avtoradio, prodam. « 68-272 18504 Dobro ohranjeno Z 750, letnik 1977, registrirana do oktobra 1992, prodam. Trboje 104. Kranj_18513 Prodamo poškodovan HYUNDAI Pony 1.3 LS Sedan, letnik 1990. Cena 4.500 DEM. « 89-110, popoldan 18518 Prodam R 4, letnik 1981 622-089 Prodam R 4, letnik 1986, registriran. « 324-606_18525 Prodam Z 128, letnik 1987. Mirko Anko, Čadovlje 7/a. Tržič, « 52-387 18526 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1986. « 45-532_18531 Prodam GOLFJGL, letnik 1981, registriran do 26. 8. 1992, prevoženih 94.000 km. Informacije na « 51-579, dopoldan ali 50-861, popoldan_18536 Prodam WARTBURG karavan, registriran, star 4 mesece, prevoženih 550 km, dodatno opremljen. Cena 12.700 DEM. Ogled zjutraj in zvečer, Jovan Mičanovič, Partizanska 29, Kranj_18538 R 4 GTL, letnik 1985, prodam za 3.000 DEM. Podlubnik 283_18540 JETTO, letnik 1987, zamenjam za diesel. « 621-794__18542 Prodam FIAT 126, letnik 1987 in letnik 1989. « 41-629_18544 Prodam obnovljen R 4, letnik 1980 « 631-537__18545 R 4 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. « 79-589_18547 Prodam Z 750, letnik 1980. Tušek, Zg. I.uša 13, Selca_18548 Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1987 « 57-658, po 15. uri_18553 R 21 GTX, letnik junij 1989, prodam. « 312-510_18554 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Vogrič. Sp. Besnica 72/a_•_18557 MERCEDES 200 D, letnik 1971, obnovljen, prodam. « 214-072 18559 Ugodno prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. z novimi gumami in v brezhibnem stanju. Informacije na « 832-225 18563 Prodam VW hrošč 1200, original nemški, letnik 1968, odlično ohranjen, garažiran. Cena 2.000 DEM « 81-827, po 18. uri _18564 Prodam Z 101, vozna, neregistrirana, le-tnik 1979.« 323-938_18565 CITROEN AX, letnik 1989, prodam za 10.500 DEM. « 214-369 18568 GRELCE za nafto za avtomobile, nove, prodam. « 214-072_18571 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1986, prodam. « 061/612-706 18572 Prodam R 5, star 1 leto. « 77-168 18577 Prodam Z 750, letnik december 1985. Cena 1.300 DEM. « 48-052_18578 OPEL KADETT 1.3, letnik september 1987, ohranjen, garažiran, prodam. « 218-724 _18583 126 P, letnik 1979, prodam « 81-130 _18588 Prodam Z 750 LE, letnik maj 1982 « 217- 036 _18591 Prodam Z 750, letnik 1977, motor letnik 1986. « 214-438_18601 Prodam PEUGEOT 304, starejši letnik, registriran do avgusta 1992. Cena 2.200 DEM Grilc. Kamna gorica 114 18604 GOLF diesel, letnik 1984, prodam « 77-758_18607 Prodam LADO 1300, letnik 1986. Vičič, Planina 73, Kranj_18616 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1990. Šu-ceva 9, Kranj_18625 JUGO 45 A, letnik 1989 in JUGO 45 AX, letnik 1987 ter GUME Michelin, 175/70/13, ugodno prodam. « 43-393 Ugodno prodam registrirano Z 101, le-tnik 1984. « 324-312_18631 Z 750, obnovljena, registriran do 16. 1. 1992, prodam za 800 DEM. Praprotna po-lica 31, Cerklje_18632 Ugodno prodam Z 101, letnik 1982, registrirana do junija 1992. Hatič, Cankarje-va 18, Radovljica_18633 GOLF, letnik 1986, 57.000 km, prodam. « 329-606_18637 GOLF. letnik 1984, 85.000 km, ohranjen, prodam. « 329-606 _18638 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, zelo dobro ohranjen. « 422-585_18643 Prodam ALFA ROMEO 33 1.3 S, letnik 1987. V račun vzamem manjši osebni av-to. « 89-173_18647 Nujno prodam R 4, letnik 1976, registriran do oktobra 1992 - cena po dogovoru in OPEL. KADETT karavan, s prikolico, letnik 1975, registriran do julija 1992, do-bro ohranjen. « 723-475_18648 Prodam LADO 1200, letnik 1978, obnovljena. « 57-977_18649 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. Zvonko Kelbl, Boh. Bela 32_18654 Prodam FORD SI ERA 1.6 L. Frelih, Ke-betova 18, Kranj_18655 Prodam Z 101 GTL 65, odlično ohranjena, letnik december 1983. Cena 2.800 DEM. « 241-534, v soboto, od 17. do 19, ure_18657 HONDO Civic 1.4, letnik avgust 1988, prodam za 16.000 DEM. « 78-052 Prodam GOLF, letnik 1981, 90.000 km, dodatno opremljen. Cena 6.300 DEM. Podakar, Deteljica 15, Tržič_18660 Prodam dobro ohranjen R 5, francoske obdelave, rdeč, letnik 1986. « 57-936 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981. « 633-697, popoldne Prodam FORD ESCORT, letnik 1983, re-gistriran celo leto, s pomično streho, radiem. V račun vzamem Lado karavan, le-tnik 1987. « 50-929_18665 Ugodno prodam OPEL REKORD 20 S. letnik 1982/83. «325-675_18670 Prodam 126 BIS ali menjam za R 4 « 218- 941 18671 w Nudimo vse vrste finančno - računovodskih storitev zasebnim podjetjem! Tei 064/242-207 OPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon: 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL PREGLEDI VIDA: Odprto: od 8.-18. ure sobota od 8. 12. ure ponedeljek, sreda od 14. -15. ure torek od 15. -17. ure četrtek od 8. do 10. ure SE PRIPOROČAMO! BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ, Tomšičeva ul. 3 DAJE V UPORABO približno 27 kvadratnih metrov poslovnega prostora na Škofjeloški 24 v Kranju. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi. Informacije po telefonu 064/221-155. Prodam R 5 Campus. letnik 1991 « 421-303 18685 Prodam Z 126, obnovljena, letnik 1977. « 218-533_18690 Prodam ali menjam R 5 TS, letnik 1982. « 211-668 18691 Ugodno prodam JUGO 55 Skala, letnik 1989, « 47-676_18697 Prodam 126 P, letnik 1987. « 45-683 _18701 Poceni prodam GOLF JGL, letnik 1980. « 323-265_18706 Prodam ohranjen CITROEN GA, letnik 1981. « 57-684_18710 Prodam R 18 TU, letnik 1987, 1. lastnik. « 241-348_18711 Prodam LADO Samaro, letnik 1989, 1.300 ccm. « 632-954 18713 Zelo ugodno prodam FIAT 125 P « 46-670_18715 Prodam Z 101 Kofort, letnik 1982, zelo dobro ohranjena. Cena po dogovoru. La-lič, Stara Loka 26, Škofja Loka 18719 Prodam HONDO Civic 1.4. letnik febru-ar 1991, rdeče barve ali menjam za Golf ali Opel, do 3 let, z doplačilom. Pucelj, Jezerska c. 63/a, Kranj 18721 Prodam karamboliran JUGO 55, letnik 1989. « 218-752 18722 Prodam Z 850, letnik 1984 70-741 Ugodno prodam HONDO CRX 1.6, ter tnik 1990. « 57-293 ali 50-668 18728 Prodam AUDI 50, nova registracija. « 218-639 _ 18734 Prodam D1ANO, letnik 1976 in R 4 GTL, letnik 1986. « 218-639_18735 Prodam GOLF diesel, letnik 1989. « 41-436 _18738 Prodam KOMBI VW Bus, 8 sedežev, die-sel, letnik 1987. « 632-286_18740 Prodam JUGO 45, letnik 1991, dodatno opremljen. «632-924_18745 Prodam karambolirano ŠKODO Favorit 136 L, stara 1 leto.« 217-631 18746 Prodam JUGO 45, letnik 1984. « 421-750__18829 Prodam PEUGEOT 450 SR, letnik junij 1988, prevoženih 10.000, kot nov. Cena 23,000 DEM. Janko Černilec, Strahinj 23, Naklo_18831 Ugodno prodam obnovljeno DIANO, letnik 1976. « 85-280 18836 Prodam Z 101, letnik 1984. Žibert, Suha 24, Kranj__18840 Prodam Z 750, letnik 1984. « 421-061 _18841 Poceni prodam GOLF diesel, letnik 1987, bel, « 631-364 18847 R 4, letnik 1979, ugodno prodam. « 47-532_18848 Prodam GOLF, letnik 1982, ohranjen. Britof 45, Kranj_18849 Prodam VW 1303, za 2.400 DEM in R 5 Campus. « 215-444 18850 Ugodno prodam Z 750, registrirana do julija 1992. «89-109 18863 R 4 GTL, letnik 1986, bel, prodam za 3.700 DEM. «326-653_18869 R 5 GT Turbo, črn, prodam. Umnik, Kranjska c. 38, Šenčur 18872 Prodam JUGO Florida 1.4, letnik 1989 « 49-205, popoldan_18874 Z 101, letnik december 1980, ugodno pro-dam. « 82-259_18876 Ugodno prodam GOLF JGLD, letnik 1983. « 621-829_18880 Prodam R 5 TL, letnik 1990, registriran. « 74-831 18884 Prodam HONDO Civic 1.5 GL, letnik 1990.« 59-152_18889 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1987. « 421-753_18891 Prodam Z 850, letnik 1982, registrirana. « 621-091_18892 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Polje 19, Vodice_18897 Menjam HONDO Civic 1.5 GL za cenejši avto. « 59-152 18906 KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. Se prjp0roiamo! Zamenjam JUGO 55, letnik 1987, za R 4. « 421-303_18672 Prodam JUGO 45, bele barve, letnik 1989, registriran do februarja 1992. Cena 4.500 DEM. « 66-339_18673 Prodam Z 128, letnik 1987, ohranjena. « 68-622, zvečer__18676 Prodam GOLF, letnik 1980. « 311-273 _18679 Prodam Z 750, letnik 1976. « 422-191 _18681 Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana. « 218-943 18682 BMW 320, letnik 1978, prodam. Češnjica 16, Podnart_18683 R 4 GTL, letnik 1989, prodam za 6.900 DEM.« 327-797 18684 Prodam JUGO 45, letnik 1984, prevoženih samo 32.000 km. « 422-663 18749 Ugodno prodam R 4, letnik 1980, v voznem stanju, neregistriran. Možna blagovna menjava. « 88-253 18755 Prodam CITROEN GS, letnik 1979. Ce-na 3.000 DEM. Informacije na « 217-327_18759 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1991, bel. « 633-392_18763 Prodam KOMBI Z 850 AK, v odličnem stanju. « 422-347_18764 R 4, letnik 1978, obnovljen, registriran, prodam. « 215-797_18769 Prodam dobro ohranjeno Z 101, prevoženih 52.000 km. Cena po dogovoru. Zorč, Gorjuše 13, Boh. Bistrica 18777 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1978, re-gistriran do julija 1992. Toporiš, L. Hro-vata 7. Kranj_18779 Prodaja se R 18, letnik 1980, registriran do konca novembra 1991. Informacije in ogled v soboto ali nedeljo: Marko Brati-na, Bezje 7, Kr. gora. « 88-755 18783 Prodam Z 101. letnik 1986. Kržišnik, Šut-na 3, Žabnica_ 18784 Novo, neregistrirano LADO Riva 1300, temno modre barve, ugodno prodam « 068/86-147_18785 Prodam Z 128, letnik 1985. Sr. Bitnje 54 «* 'i'-MO 18789 312-309 Prodam JUGO 45, 79-778 letnik 1990. 18794 Prodam FORD SIERA karavan, letnik 1986, prevoženih 52.000 km, redno servisiran, dobro ohranjen, metalno modre barve, prvi lastnik. « 242-650 18797 Ugodno prodam Z 128, letnik 1986, dobro ohranjen, garažiran, dodatno opremljen (radio, platišča, gume, meglenke). « 061/832-475_18799 Prodam KOMBI BUS Ford Tranzit, le-tnik 1991. « 45-550_18801 GOLF, črn, letnik 1981, prodam « 327-814_18803 Prodam ohranjen R 4, letnik 1978. Bašelj 14,« 45-766 18806 ZAPOSLITVE Mlado dekle išče zaposlitev v STREŽBI. Šifra: NATAKARICA_18313 Neomejen zaslužek vam nudimo s PRODAJO otroškega programa. « 84-662 18357 Iščem PRIPRAVNIŠTVO - elektrotehnik elektronik. «70-302_18483 V Škofji Loki iščemo nekaj urno dnevno POMOČ pri starejši pokretni gospe. « 061/315-819_18512 PRODAJA zanimivega artikla. Plačilo ta-koj!« 323-147, pop._18517 Zaposlitev dobi delavec z znanjem VARJENJA nerjaveče pločevine. « 48-601 _18529 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom, lahko šivanje. «41-860_18581 Mamica z dvema otrokoma nujno potrebuje dodatni ZASLUŽEK ali DELO na dom, šifra: STISKA_18675 Iščemo več ŠIVILJ za nedoločen čas, praksa zaželena. « 801-018, dopoldan _18678 POTNIK dobi delo. Inf. 28.10. ob 19. uri. Sr. Bitnje 65_18687 Iščemo AKVIZITERI E. « 221-321, int. 22-41, Darja_18700 Prizadevnim nudimo pošteno plačano za-stopniško DELO. « 621-344 18743 Osebi z najmanj srednješolsko izobrazbo, z Jesenic ali okolice, nudim ZAPOSLITEV za krajši čas. Dela se na področju izterjave manjših dolgov za podjetje. Šifra: DOSTOJEN NASTOP_18817 Gostilna v bližini Kranja honorarno zaposli simpatično, komunikativno dekle za delo v STREŽBI« 242-374 18825 Iščem DELO v popoldanskem času. Šifra: VESTEN_18832 Nujno potrebujem redno ali honorarno ZAPOSLITEV v gostinstvu. Šifra. STREŽBA 18902 R 9, letnik 1983, 75.000 km, prodam 75-391_18808 Prodam Z 101, letnik 1980, cena 1200 DEM. «70-334_18811 JUGO 55, letnik 1988, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. « 215-154 18813 Prodam R 19 GTS, letnik december 1989 ali menjam za manjši avto. Cena 18 000 DEM. « 222-360_18815 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, regi-strirana celo leto. « 84-241_18818 Prodam KOMBI Fiat Ducata, letnik 1987, prevoženih 118.000 km. « 221-183, od 9. do 19. ure_18822 Prodam R 11, letnik 1987. Franc Jakopič, Mošnje 6/d, Radovljica 18824 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1984. Breg oh Savi 58_18826 GOLF JXD, letnik 1987/88, 34.000 km. dobro ohranjen, prodam. « 81-446 I ŽIVALI SANITHERM Handels Geselschaft m.b.H. Grosshandel fiir Heizung, Liiftung, Sanitar 9500Villach • Emil-v.-Behring-Strasse 17 tel.: 04242/42727 - Serie • Fax: 04242/42727/32 Po konkurenčnih cenah vam nudimo vse vrste ogrevalnih sistemov na trda, tekoča in plinasta goriva; alternativni viri ogrevanja, klimatske naprave, sanitarna oprema znanih proizvaj alcev. Govorimo slovensko! SVETUJEMO, KONSTRUIRAMO, IZVAJAMO Prodam dve visoko breji OVCI. « 45-532_18530 Prodam 12 tednov staro OVČARKO « 241-865 18569 Prodam brejo TEL1CO. Tupaliče 25, Preddvor_18573 Prodam 10 dni staro TELI ČKO s imental-ko. Ovsiše 21, Podnart_18596 Prodam KOBILO ali ŽREBICO haflin-ger. « 57-977 18642 Prodam KRAVO simentalko, dobra mle-karica, ki bo v decembru drugič telila in semenski KROMPIR vesna, druga rast. Sr. Dobrava 14, Kropa, « /9-619 18646 Prodam 8 let staro KOBILO z žrebetom. Anton Meglic, Dolina 17, Tržič, « 51-398 18677 Oddam mlade MUCKE. « 311-355 _18703 Breje OVCE, prodam. « 692-761 ali 311-471 18727 Prodam ŽREBI.CO, mati lipicanka, oče norik, stara 10 mesecev. « 632-286 _18739 Prodam 9 mesecev bfejo TELICO. « 79-846_18744 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Potočnik, Zabukovje 3, Zg. Besnica Prodam 10 dni starega BIKCA. Jezerska 93, Kranj_J*> MESO od bikov ter breje TELICE, Prfj dam. Praprotna polica 14, Cerklje Prodam TELETA simentalca, Bohinc, Sj| Brnik 57/a, Cerklje Prodam od 20 do 180 kg težke PRASK-Stanovnik, Log 9, Škofja Loka. % (.c^Af. i R821 Prodam štiri OVCE. Janez Breznica 8, Škofja Loka Debclj", 188' Prodam 7 mesecev brejo TEL ICO sim^ talko. Dragočajna 11_JWjI Kraškega OVČARJA, dober čuvaj. P'fjj dam. « 50-006__Ifj Prodam SAMOJEDE z rodovnikom W 84-075, po 16. uri_l^U- Prodam KOZO z mlekom. Sp. Duplje l6,' « 47-7 2 6 18901 • KARAMBOLIRANI AVTOMOBILI vseh letnikov • RABLJENI NADOMESTNI DELI SUPER CENE BUGAJSKI, Velden, Oberjeserz 39, tel.:9943-4274-4111 J Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 162, TEL.: 0943-403-21418 • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSBRMSKI DELI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO DODATNA OPREMA SPOJLERJI . SPREDNJI, ZADNJI STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA. AVTORADMI + AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI »ORETJB NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEOLENKE + DOLGE LUČI AVTOPREPROOB • TUDI IZ OUMU* SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIGE, OUMB VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... (Audi) Komisija Skupščine občine Jesenice za volitve in imenovanj3 ter kadrovska vprašanja na podlagi 35. in 70. člena Zakona 0 zavodih (Uradni list Republike Slovenije štev. 12/91) RAZPISUJE 1. DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO JESENICE Pogoji: — visokošolska izobrazba socialne, sociološke, psihološki pedagoške ali pravne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na področju socialnega dela ali — višješolska izobrazba socialne, pedagoške, pravne smeri i" — 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela. 2. UPRAVNIKA OBČINSKE KNJIŽNICE JESENICE Pogoji: J — visoka izobrazba filozofske ali druge ustrezne smeri (knp ničarstvo), — opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, — 1 leto delovnih izkušenj ali — višješolska izobrazba filozofske ali pedagoške smeri, — opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, — 3 leta delovnih izkušenj. Izbrani kandidati bodo imenovani za obdobje štirih let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objav' razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisn' pogojev Komisiji Skupščine občine Jesenice za volitve in in1 novanja ter kadrovska vprašanja, Titova 78, 64270 Jesenic^ Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh P° odločitvi. Prodam pet plemenskih brejih TELIC. Ogled možen vsak dan, od 8. do 12. ure, na posestvu šole v Strahinju. « 325-048 _18394 Prodam 7 tednov stare PSIČKE - mešanč-ki. « 70-764_18468 Prodam 7 tednov stare ŠARPLANINCE, z rodovnikom. Kalan, Voklo 14/b, Šen-čur, « 49-326_18471 ŠARPLANINCE, dobri čuvaji, prodam. Boris Mencinger, Zapuže 2/a, Begunje _18511 Majhni MUCKI, odvrženi na dvorišču, iščemo dom« 58-170, popoldan 18516 Prodam I mesec starega BIKCA. Dorfar-je 31, Žabnica_18523 Prodam 10 mesecev staro TELICO. Dor-farje 31, Žabnica 18524 alples industrija pohištva železni RAZPRODAJA VZORCEV IN PROGRAMOV II. KVALITETE 50 % CENEJE PRODAJNI CENTER - SALON POHIŠTVA V SOBOTO' 26. 10. 1991, OD 8. DO 12. URE PRODAJA ODPADKOV VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU petek, 25. oktobra 1991 ZAHVALE IN OSMRTNICE 27. STRAN tgmsmmsiiGLAs Nenadoma in mnogo prezgodaj je umrla BERNARDKA MAROLT delavka Ljubljanske banke — Gorenjske banke d. d. Kranj, Poslovne enote Radovljica Od nje se bomo poslovili v soboto, 26. oktobra 1991, ob 15.. uri na pokopališču na Bledu. SODELAVCI ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 15. letu starosti za vedno zapustil ljubljeni sin, brat in vnuk GREGOR ZUPAN iz Kovorja 28 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem in učiteljem Osnovne šole heroja Bračiča, sodelavkam in sodelavcem ter sindikatu Iskra — Števci za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala Pediatrični kliniki — Nevrološki oddelek CP iz Ljubljane za dolgoletno zdravljenje, enoti Gasilskega društva, trobentaču, pevcem bratov Zupan, sošolki za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Kovor, 18. oktobra 1991 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta NIKOLAJA UŠENIČNIKA Felipcovega ata iz Kladij se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, pevcem za petje ža-lostink in župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Polona, otroci Francelj, Vinko, Jaka, Marica in Rajko, snahe in zet, vnukinje in vnuki ter ostalo sorodstvo. Kladje, 20. oktober 1991 V SPOMIN Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš VLADO STOJAKOVIČ Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo, mnogo preran grob, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Mirno, kot je živel, je v 99. letu starosti umrl VINCENC HAFNER Vincencov ata iz Godešiča Pogreb bo danes, v petek, 25. oktobra 1991, ob •16. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, tete in sestre MARIJE KALAN se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivu Jelovica za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala velja duhovniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi strežnemu osebju v Domu oskrbovancev v Stari Loki. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica JANEZA ČEBAŠKA iz Hrastja Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi Inštitutu za pljučne bolezni Golnik, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Alenki Pegam in patronažni službi za pomoč ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu, pevcem, gasilcem in govorniku za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Hrastje, Trboje, Zbilje ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre JELICE MARTIĆ roj. Kovačević se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi vodstvu ter sodelavcem gostilne Homan, sodelavcem Jelovice, WO Pedenjped in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Nadalje se zahvaljujemo vsem krajanom in občanom, ki ste jo 10. oktobra 1991 ob 16. uri pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož Peter, sin Davor, hčerka Tina, ati, mami, brat, sestre, zeta in prijatelji. Škofja Loka, Teslić, Komušina, 10. oktobra 1991 ZAHVALA Ob nenadni in prerani smrti našega dobrega moža in očeta FELIKSA GRANDOVCA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala podjetju Iskra — Števci Kranj in Titan Kamnik, pevcem iz Nakla, ZB, govorniku za poslovilne besede in praporščaku. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Kranj, Kamnik, oktobra 1991 V SPOMIN Utihnil je Tvoj glas, obstalo je Tvoje srce, ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje da Te ni več. 27. oktobra mineva leto dni, odkar nas je tiho zapustil dobri mož, ati, stari ata, tast in brat FRANC TALJAN Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče! VSI NJEGOVI Drulovka, 27. oktobra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega strica, brata in svaka CIRILA SVETINA iz Rečice pri Bledu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in njegovim bivšim sodelavcem, kakor tudi sodelavcem poslovalnice 5 in 39 Špecerija Bled za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sosedom za denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku dr. Martelancu za lep govor in opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebnikom. Vsem prisrčna hvala! ŽALUJOČI: Darinka z družino, brata, sestra in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu starosti je za vedno zatisnila oči naša draga mama KRISTINA HAJNRIHAR roj. Lotrič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iz srca se zahvaljujemo dr. Habjanu in patronažnima sestrama Francki in Mariji za dolgotrajno zdravljenje na domu, g. župniku Šuštarju za redne obiske in lep pogrebni obred. Zahvala gre tudi cerkvenim pevcem, kakor tudi moškemu pevskemu zboru Niko. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! VSI NJENI Selca, 13. oktobra 1991 Nihče ne ve za bolečino, odkar v našem domu Tebe ni, a spomin nate vsak dan bolj živi. Žalost, solze, bolečina, Te zbudila ni, tiho nema je gomila, kjer počivaš Ti. 25. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša nadvse dobra žena, mami, mama, tašča MARIJA WEITHAUSER roj. Bitenc Ne moremo doumeti, da ne slišimo več Tvojih prijaznih besed, ne občutimo več Tvoje topline, dobrote in ljubezni, ki si jo znala dati samo Ti. Oj, zakaj, zakaj Te ni! Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob! VSI NJENI Kranj, Javornik, 25. oktobra 1991 ZAHVALA Iz večnosti si prišla in v večnost si se vrnila, življenje in trpljenje darovala domovini! Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, tašče in tete OLGE KOPAČ roj. Peternelj se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetij Živila, Iskra — Števci, Tekstilindus — obrat II. Tkalnica, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dežurni ekipi ZK Kranj za nudeno pomoč in dr. Pegamovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Kokrica, 15. oktobra 1991 Slovenija in svet Poljska bo čakala Evropo Tako so glede mednarodnega priznanja Slovenije med dvodnevnim obiskom na Poljskem povedali slovenskemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu. Obenem pa so ga obvestili, da Poljska priznava slovenske potne liste. Naš zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v torek po vrnitvi iz Varšave izrazil zadovoljstvo z obiskom na Poljskem in po razgovorih s poljskim zunanjim ministrom Krzvsztofom Skubiszewskim, le - ta je Rupla povabil na obisk, predsednikom vlade Krzvsztofom Bieleckim, predsednikom parlamenta Mikolajem Kozakievviczem in predsednikom senata Sczelma-hovskim. Poljska z mednarodnim priznanjem Slovenije ne bo prehitevala Evrope, če pa konferenca v Haagu ne bo uspešna, pa bo sama storila ta korak. Poljska se je pridružila desetim državam, ki že priznavajo slovenski potni list, izrazila voljo po razširitvi gospodarskega sodelovanja s Slovenijo in soglašala, da se lahko Slovenija kot samostojna država pridruži Heksa-gonali, ki naj bi potlej postala "poligonala". Za Slovenijo zanimiva je poljska izkušnja s privatizacijo. Tudi Poljakom je svetoval harvardski profesor Sachs, vendar menijo, da je treba ob njem po izkušnjah vprašati tudi druge. Gospodarstveniki v Rusiji Slovenska gospodarska delegacija, ki jo je vodila namestnica ministra za zunanje zadeve Vojka Ravbar, v njej pa so bili Fe-ri Horvat, Anton Slapernik in Janez Gole, se je vrnila iz Sovjetske zveze, kjer se je pogovarjala o uresničevanju gospodarskih sporazumov med Slovenijo ter Rusko federacijo in Belo-rusijo. Dogovorjeno je bilo sodelovanje bank, kar je pomembno za tekoče poslovanje. Slovenski proizvodi so iskani, vendar je omejitveni dejavnik plačilna sposobnost kupca. Za Slovenijo sta pomembna nafta in plin. Ker je trg velik in zapleten, mora imeti Slovenija svojega gospodarskega predstavnika. Italijani o Sloveniji V Italiji je bilo kar nekaj političnih srečanj, na katerih sta bili osrednji temi vojna v nekdanji Jugoslaviji in Slovenija. V torek je v italijanski poslanski zbornici govoril zunanji minister De Michelis. Ponovil je pred tednom izrečeno stališče, da bo dobila Slovenija mednarodno priznanje v šestdesetih dneh, da bo nekatere sporazume med nekdanjo Jugoslavijo in sedaj Slovenijo ter Hrvaško, med drugim tudi Osimske sporazume, treba dopolniti, vendar brez spreminjanja meja. Za tokratno sejo poslanske zbornice je krščanska demokracija predlagala priznanje Slovenije in Hrvaške, hkrati pa nove sporazume s temi državami, tudi glede vračanja dolga, ki ga je najela bivša jugoslovanska država, Krasa, vrnitve premoženja bivšim lastnikom itd. O Jugoslaviji bo razpravljal tudi svet dežele Furlanija Julijska Krajina, kar je zagotovil predsednik deželne vlade Biasutti. Znano je, da so občinski svetovalci iz stranke zelenih Ghersina iz Trsta, Fiorelli iz Gorice in Rosati iz Vidma gladovno štrajkali v prid priznanja Slovenije in Hrvaške. Deželni svetovalec Miloš Budin pa je opozoril, da je treba ustaviti naraščajočo protislovensko gonjo na oni strani meje, obenem pa je vprašal Biasuttija, ali bi bilo primerno, da bi se predsednik republike Italije med prihodnjim obiskom v Trstu srečal tudi s Slovenci v Italiji. Tako srečanje bi prispevalo k normalnemu vzdušju v deželi in medsebojnemu spoštovanju. Kučanova čestitka in zahvala papežu Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je poslal ob obletnici izvolitve čestitko papežu Janezu Pavlu II v svojem imenu in v imenu slovenskega naroda. Predsednik se je papežu tudi zahvalil za pomoč in podporo Sloveniji v njenih težkih časih. Protest zaradi popisa Deželno tajništvo Slovenske skupnosti v Italiji je pismeno opozorilo zunanja ministra Slovenije in Italije dr. Rupla in De Michelisa na probleme pri popisu prebivalstva v Italiji. Slovenskim popisnim polam je bila odvzeta veljavnost na Goriškem in Videmskem, veljale pa so samo na Tržaškem, kar je bila nedopustna delitev manjšine. Šele po protestu so slovenske pole dobile veljavnost, nazadnje tudi na Goriškem. • J. Košnjek NAJAVLJAMO Kranj Hrvaški Žiro račun pri RK (Rdeči križ) 51500-678-80331 -Kranj Hrvaški. Kranj, 23. oktobra - Na 4. seji občinskega odbora za pomoč Hrvaški, ki ga sestavljajo predstavniki vseh kranjskih političnih strank, predstavnik izvršnega sveta ter Rdeči križ in Karitas, je bila dogovorjena širša in predvsem dolgoročnejša koordiniranost prireditev v enotni akciji Kranj Hrvaški. Danes zvečer, ob 19.30 uri, bo v Prešernovem gledališču ponovitev lanskoletne hit predstave Kdo se boji Virginije Wo-olf, ne le za begunce, ampak za vse, ki jim za njihovo usodo ni vseeno. 5. novembra bo v Iskrinem srednješolskem centru kulturni dan za srednješolce. Sava bo pripravila svoj kulturni program, ki bo v dvorani Kina Center v prvi polovici novembra. Nastopila bosta tudi APZ France Prešeren in Pihalni orkester. Kranjski likovniki bodo pripravili grafike (vizitke, ki bodo lahko tudi voščilnice), da bodo hkrati dokaz in zahvala darovalcem denarnih prispevkov, veljale pa bodo tudi kot vstopnice omenjenih prireditev. 14. decembra bo v hotelu Creina ples s srečelovom (nastopila naj bi California) itd., o čemer se bo sproti obveščalo, tudi o predvidenih predlogih Glasbene šole in pobudah, ki jih odbor še vedno sprejema. (Informacije v pisarnah strank na Poštni 3, pisne Občinski odbor Kranj Hrvaški Kranj, Poštna 3). Janez Poštrak Ob 500-letnici Tržiča Izšel je tržiški koledar 1992 Tržič, oktobra - Pretekli petek je pri Didakti v Radovljici izšel stenski koledar 1992, opremljen s fotografijami cerkvenih umetnin v tržiškem prostoru, od najstarejših fresk iz 15. stoletja cerkve v Seničnem, do najnovejših Kregarjevih okenskih vitražev v farni cerkvi v Tržiču. - Reprezentančno božično ali novoletno darilo. Reprezentančni koledar je no besedilo, ki opisuje posame- prva izmed vrste načrtovanih zne freske in druge umetnine, obeležitev 500-letnice trških je prevedeno v nemščino in an- pravic, ki jo bo Tržič praznoval gleščino. Koledar je izdelek, na vse leto 1992. Kot je povedala katerega je Tržič resnično lah- članica Odbora za pripravo ko ponosen, saj predstavlja del programa ob 500-letnici trških njegove bogate kulturne dedi- tržnih pravic, Zvonka Pretnar, ščine, hkrati pa bogati tudi po- so za omenjeni koledar posneli nudbo koledarjev prvega leta 450 diapozitivov in izbrali res- samostojne Slovenije, nično najboljše detajle iz trži- Fotografije za tržiški koledar ške sakralne umetnosti od 15. je izdelal Igor Pustovrh, izbor stoletja do danes. Posamezne je opravila Olga Zupan, direk- mesece predstavljajo svetniki, torica Zavoda za varstvo nara- ki godujejo tisti mesec, izbrani vne in kulturne dediščine pa so povečini zanimivi dogod- Kranj, ki je prispevala tudi be- ki in detajli prizorov iz posvet- sedila, koledar sam pa je obli- nega življenja. koval Klemen Rozman, obliko- Koledar pomeni v bistvu ne- valeč, ki je izdelal tudi nagraje- kakšen prerez umetnosti, ki da- ni znak tržiške 500-letnice. nes obstaja v tržiški občini in je V naslednjih dneh pa bo pri prava kulturna vrednota, ki naj Didakti v Radovljici izšel še bi obogatila sleherni tržiški plakat za razstavo mineralov in dom, vsekakor pa bo to prele- fosilov 1992 v Tržiču, ki ga bo- po božično ali novoletno darilo do predstavili na razstavi mine- poslovnim partnerjem - tržiške ralov in fosilov 1., 2. in 3. no- delovne organizacije računajo vembra v Munchnu. • D. Do- z njim - ali prijateljem. Sprem- lene Devize za uvoz nafte Vsak večer se na slovenskih bencinskih črpalkah pojavijo vrste, saj praktično ne mine dan, da se iz »zanesljivega« vira med motorizirane samostojne Slovence ne razleze vest o podražit^ bencina natanko ob polnoči. Ker je to prav zares že vsakodnevfl' pojav, nanj niti ne reagiramo več. Pač pa zasluži pozornost Tanjugova vest: »Zvezna vlada, torej Markovičev ZIS, je naložila Narodni banki Jugoslavije, naj >z deviznih rezerv nemudoma zagotovi 60 milijonov dolarjev # uvoz 300.000 ton naftnih derivatov za nujna dela v kmetijstvu*' Pika. Bržčas bodo naftni derivati končali v požrešnih motorji!1 tankov, vojaških transporterjev, vojaških ladij in druge motoriza-cije srbske (prej: jugoslovanske) armade. Saj na njivah prevladujejo vojaška vozila - najmanj dva meseca namreč v TV prispevki!1 z juga nisem videl nobenega traktorja ali drugega kmetijskeg* stroja. Kot ironija pa se ob tej zahtevi Markovičevega kabinet« slišijo zahteve iz OZN, da Varnostni svet uvede popolno blokado dobave nafte Jugoslaviji. Tudi Sloveniji in Hrvaški - verjetno # vsak primer... Slovenija prevzema vojaška stanovanja Ljubljana, 23. oktobra - Ob umiku Jugoslovanske armade bo Slovenija prevzela tudi stanovanjski fond armade. Namestnik ministra za obrambo Miran Bogataj je za STA pojasnil, da jih mora armada izročiti s 23. oktobrom. »Generalpodpolkovnik Andrija Rašeta je dejal, da je teh stanovanj okoli 8000, izpraznjenih pa bo okoli 1300. Dokumentacije armada še ni izročila, čeprav bi jo morala z današnjim dnem,« je dejal Miran Bogataj. »Mi še nismo ničesar ukrenili glede te stanovanj, razen da smo nekatera prazna zaradi zaščite zapečatili. Tudi nismo dodelili nobenega stanovanja pripadnikom TO, čeprav bomo namenili določeno, a še neznano število teh stanovanj za potrebe pripadnikov obrambnih in policijskih sil Slovenije. Ostala stanovanja bodo delila usodo vseh drugih stanovanj v stanovanjskem fondu Republike Slovenije.« Obvestilo Bralce Gorenjskega glasa in poslovne partnerje obveščamo, da Gorenjski glas izide tudi prihodnji petek, 1. novembra. Ker je to praznični dan, bo časopis v prodaji že v četrtek, 31-oktobra. (Pomeni, da ga bomo izdali en dan prej.) Zato posebej prosimo vse oglaševalce, ki na oglasnem prostoru Gorenjskega glasa obveščajo javnost o svoji ponudbi, da to upoštevajo. (Op.: Na to še posebej opozarjamo naročnike malih oglasov). Gorenjski glas Koncert za mir Gradec, 26. oktobra - V Kirchenbachu pri Gradcu bo v soboto, 26. oktobra, ob 19.30, v športni hali Koncert za mir v pomoč hrvaškim beguncem v Sloveniji. Prireja ga Nadstrankarski komite za mir in svobodo v Sloveniji in na Hrvaškem, sofinancira pa Kmetijski zavod Ljubljana. Med drugim se ga udeležuje tudi okoli petdeset kmečkih žena v narodnih nošah, slovenska slikarka Zora Brenčič Zalokar pa bo ob tej priložnosti poklonila svoje likovno delo za avkcijo. Atraktiven hokejski vikend na Gorenjskem Bled, Jesenice, 25. oktobra - Od danes do ponedeljka bodo na svoj račun prišli številni ljubitelji hokeja. Že danes, v petek' ob 19. uri, gostuje na Bledu celovški KAC, jutri pa se obeta veli* hokejski dogodek v dvorani Podmežaklja. Ob 18. uri namreč p/1 ekipi Acroni Jesenice gostuje najboljša ekipa v alpski ligi Devil* Milano. Vragi iz Milana pa se bodo že v ponedeljek zvečer p0' merili na Bledu tudi z domačo ekipo Bled Promolinea. V. Stanovni* Cesta na MoŽjanCO - Preddvor - Ena najpomembnejših nalog v programu krajevne skupnosti Preddvor v kranjski občini j' bila zadnja leta in še posebej tudi letos dokončna ureditev ceste 0