G LAS N OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 26. maja 1959 LETO VI., ŠTEV. 40 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KAMNIK 212. j Na podlagi 2. odstavka 16. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih *8tadb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) je Občinski ljudski odbor Kamnik na seji Ob-uiuskega zbora in Zbora proizvajalcev z dne 25. februarja 1959 sPrejel ODLOK 0 zasebnih počitniških zgradbah 1. člen . Za zgradbo, ki po svoji velikosti *n namenu služi za počitek in oddih, y?Utt zgradba v zasebni lastnini, .jma največ 50 m1 koristne po-s.ine, pri čemer se ne štejejo klet-111 in podstrešni prostori, od katerih s!; Podstrešje lahko uporablja za skupno ležišče in ki jo lastnik sam 6,1 kakšen član njegove družine »Porablja v sezoni ali od časa do časa samo za počitek ali oddih. * 2. člen Če je kdo, ki ni bil lastnik take Prfcdbe, na podlagi odločbe pristoj-neKa organa, izdane po veljavnih PfedpisiJ, pridobil v zgradbi sta-Uovanjsko pravico, zgradbo pa je Pfedtem lastnik uporabljal samo za Počitek in oddih, se zgradba smatra Za Počitniško. 3. člen , Za počitniško se smatra tudi jjj.aoba iz 1. člena tega odloka, 'nia še poseben prostor za oskrb- - ohjQ 4. člen 0 .'a odlok začne veljati od dneva lave v »Glasniku«, uradnem vest-" okraja Ljubljana. St- 01/t-916/l. Saturn: 25. februarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko 1. r. OBČINA KOČEVJE 213. Ua<^rl' ?,°(Magi 16.. člena zakona o Zemi;I?»a,,^ac'ji zgradb in gradbenih je (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) ha Se-.‘ns,k'. ljudski odbor, Kočevje zhor„Jl občinskega zbora in na seji l95q SpProizvajalc6v dne 1. aprila o ODLOK zgradbah za počitek In oddih lastnika 7 1. člen tek Tn k’ služijo za poči- stavk,i i« ‘1 lastnika po prvem od-Puliznnti' ' člena zakona o nacio-Ijišč 'J‘ zgradb in gradbenih zem-e štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov: 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 m*, pri čemer se ne štejejo stranski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Če je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, sc lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona tudi, če presega 70 m2 skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona sc ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje. 4. člen Ca je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. oziroma 2. člena tega odloka, z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-1653/t. Kočevje, dne 25. marca 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kočevje: Janez Rigler 1. r. »4. vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in zavezancem dohodnine od premoženj, in sicer: če znaša letna davčna osnova do 250.000 dinarjev, se odmeri in pobira občinska doklada po stopnji, ki znaša 14%; nad 250.000 do 400.000 din 15»/o; nad 400.000 do 600.000 din 16°/o; nad 600.000 do 700.000 din 17%; nad 700.000 din 18%.« Kočevje, 20. maja 1959. Tajništvo OliLO Kočevje Popravek 214. Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilo odloka o občinski dokladi na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1959 na območju občine Kočevje (»Glasnik« št. 36/59) zašla spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK odloka o občinski dokladi na dohodke od samostojnih poklicev In premoženj za leto 1959 na območja občine Kočevje. 1. V 2. členu odloka se prvi odstavek 4. točke pravilno glasi: OBČINA MEDVODE 215. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) je. občinski ljudski odbor Medvode na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. aprila 1959 sprejel: ODLOK o tem, katere zgradbe se štejejo kol zgradbe za počitek in oddih lastnika. 1. člen Zn zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov: 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne. presega 70 kvadratnih metrov, pri čemer se ne Štejejo stranski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Ce je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona tudi, če presega 70 kvnd. metrov skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena. 3. člen Kot zgradbo za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje. 4. člen Ce je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje Iz 1. oziroma 2. člena tega odloka, z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljhna. St. 02/1-460/1-59. Medvode, 18. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Mravlje 1. r. OBČINA RIBNICA 216. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FI.RJ št. 52-890/58) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji^občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. apri- la 1959 sprejel: ODLOK o tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika. 1. člen Za zgradbe, ki služijo za počitek' in oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov: 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 kvad. metrov, pri čemer se ne štejejo stranski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Ce je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona tudi, če presega 70 kvad. metrov skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje. 4. člen Ce je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. oziroma 2. člena tega odloka, z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, sc ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem .vestniku okraja Ljubljana. St. 01-1203/1. Ribnica, 11. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Ilc 1. r. OBČINA TRBOVLJE Razpis Komisija za razpis mesta direktorja Občinskega ljudskega odbora Trbovlje razpisuje mesto direktorja gostinskega podjetja »Majnika« v Trbovljah. Pogoji: hotelska šola z zaključnim izpitom in 3-letna praksa na vodilnem položaju ali visokokvalificiran natakar s 6-letno prakso, od te 3 leta na vodilnem delovnem mestu ali natakar z 10-letno prakso, od te 5 let no vodilnem delovnem mestu, ali 5 let v delovanju v oblastnem organu ali družbeni organizaciji. Plačo po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. julija 1959. Pravilno kolkovane prošnje s krotkim življenjepisom se noj vložijo pri komisiji za razpis mesta direktorja Občinskega ljudskega odbora Trbovlje v 15 dneh po objavi razpisa v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljano. Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po 1. odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prosto-' rov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje 4. člen Ce je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. oziroma 2. člena tega odloka z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanjc drugi osebi, sc ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega Upravičenca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 05/1-1592. Vrhnika, 12. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r. kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen To odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 05/3-355/18. Zagorje ob Savi, 6. aprila 1959. Po pooblastilu predsednika ObLO podpredsednik Dušan Kolenc 1. r. OBČINA VRHNIKA 217. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih Zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) in 26. člena statuta občine Vrhnika je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1959 sprejel ODLOK O tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika. 1. člen Za zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po 1. odstavku 16. člena zakonu o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov: 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 kvad. metrov, pri čemer se ne štejejo stranski prostori; 2^. Če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani somi uporabljalo za oddih in počitek oziroma dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Ce je bilo stanovanjska ali po- slovno zgradba preurejena v zgrad- bo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po 1. odstavku 16. člena zakona tudi, če presega 70 kvad. metrov skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali po- goji 1. člena. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 218. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Sovi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1959 sprejel ODLOK o tem. katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika. 1. člen Za zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov: 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 kvad. metrov, pri čemer se ne štejejo stranski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Ce je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona tudi, če presega 70 kvad. metrov skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje. 4. člen Ce je bde zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. oziroma 2. Člena tega odloka z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se ne glede na to šteje 219. Na podlagi I. odstavka 1. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. 1. FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine IR Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje ( Uradni list LRS št. 22/58) in 26. členu statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1959 sprejel ODLOK o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Zagorje ob JSnvl. 1. člen Zn družbena sredstva po tem odloku se štejejo sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično-, teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjsko skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije. Za družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev m uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz 1. odstavka vladajo del svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe. 2. člen Družbena sredstva sc smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. Člena tega odloka), in sicer: za 2-ležiščno stanovanje 1,050.000 din za 3-ležiščno stanovan je 1.500.000 din za 4-ležiščno stanovanje 1.900.000 din za 5-ležiščno stanovanje 2.100.000 din za 6-ležiščno stanovanje 2,310.000 din Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanja zahtevalo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da se upornblinio družbena sredstva največ do 10*/» nad cene za posamezno stanovanje iz prejšnjega odstavka. 3. člen Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori zn pranje, sušenje in likanje perila, zn hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter zn družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. 4. člen Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za zgraditev stanovanjskih po- tov in cest, ureditev nasadov, žele nic in otroških igrišč, za stroški morebitnega rušenja obstoječih bi! in za gradnjo vseh priključkov. Za stanovanjska pota in ceste p» prejšnjem odstavku se štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja. Za priključke se štejejo: — vodovodni priključki od kon-sumnega cevovoda do prikljuČ' ka na vodomer; — kanalizacijski priključki ^ glavnega cestnega kanala d" hiše; — nizkonapetostni električni pri’ ključki do razdelilnih omarici — telefonski priključki od pr'' ključnih omaric na hiši do telefonskega aparata. 5. člen Stroški zn komunalne objekte i" naprave iz 3. in 4. člena tega odlok" smejo biti zajeti samo v potrebne®1 obsegu, ki ga narekujejo nove st®; novnnjske gradnje in morajo bil' posebej prikazani v investicijske!® programu ter ne smejo presegat' 15% predračunske vrednosti hiš. Če gre za rekonstrukcijo urh®' nističnega- kompleksa, sc lahko p2 * * * 6" večajo stroški največ do 20% predračunske vrednosti hiš,, to pa I® kolikor sc poprej občina sporazum® z investitorji. 6. člen Investitorji stanovanjskih hiš s® dolžni zgraditi komunalne objekt® naprave iz 3. in 4. člena tega odi®-ka v obsegu, kot je to določeno ’ splošnem občinskem programu st®' novnnjske izgradnje. Ce investitor ne izvrši som ko* munnlnih objektov ifi naprav |! prejšnjega odstavka, pa bi jih P" splošnem občinskem programu st®' novnnjske izgradnje oziroma po p°' trjenem investicijskem program6 moral izvršiti, mora plačati strošk® za ta dela na poseben račun P®1 banki, ki vodi sredstva občinske?1 kreditnega sklada zn zidanje slan6' vnnjskih hiš (v nadaljnjem besedil6 »sklada«). Ta sredstva sme ban®1 izplačati samo investitorju, ki J6 komunalne objekte in naprave ** tega člena dejansko zgradil. Banko mora kontrolirati name®' sko uporabo teh sredstev. ., Z odločbo o zazidalnih podatk'! (lokacijo) določi pristojni uprav®1 organ občinskega ljudskega odbor"; katere komunalne objekte in n®' prave in do katerih zneskov je dmj Žan plačati investitor. V isti od loč® se določi obveznost investitorja 1 finansiranje komunalnih objekt6 * * in naprav tudi v primeru, če se Vj naprave ne morejo takoj graditi 11: pa se bodo gradile predvidoma ko"' kasneje. 7. člen Družbenih sredstev zn grad"!? stanovanj ni mogoče uporabljati gradnjo garaž zn avtomobile, '/j take gradnje morajo biti stroš prikazani v investicijskem prog®" mu ločeno. Ce nameravajo investitorji gr.i, diti garažo v naseljih iz drOte, družbenih skladov, morajo biti st®, ški prikazani ločeno v investi6' skem programu, 8. člen Ce jo v zvezi z novimi gradm , mi stanovanjskih hiš potrebno 1^ večati obstoječe komunalne nnpj"f* t. ali zgraditi nove (ceste, knna!|/j.t, cijo, vodovodno, električno, pij" j( in telefonsko omrežje v nasclj"( njihove naprave), se zn te nam lahko dajejo posojila iz sklad" 1 ) Ulično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojilu iz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev •n kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20 "/o celokupnih sredstev sklada. 9. člen Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojilni sred-stvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, tako da vložijo svoja sredstva v občinski sklad v sorist svojih delavcev in uslužbencev. V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju po-sojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugod-nejših pogojih. . Gospodarske in druge organizu-Clje lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne Pegoie, kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, Vendar pa anuitete obeli kreditov J*.e smejo biti manjše, kot znaša ve-'Jnvna najemnina za taka stanovanja. 10. člen Gospodarskim in drugim organi-Jacijam, politično teritorialnim eno-tnin, zavodom, družbenim orguniza-C'jam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom in drugim zasebnopravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog zn grad-nJo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme, je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotoviti 'V, 'lati , svoja kreditna sredstva skladno s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada. Za namenske naložbe je smatrati «.a numensKe iiam/.uu je »umira u |>ste naložbe, ki so jih organizacije prejšnjega odstavka naložile sklad l po posebni pogodbi z uprav-n>m odborom sklada. V tej pogodbi ni ni« /1 , , I l riAHTA II **** vuuorum SKiuua. v iuj pu^uuiji Ooraio biti zlasti določeni pogoji 9a«>žb, kot so: višina, roki in obre-tnn mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do le'ja kredita iz sklada. na- 13. člen Za organizacije in izvrševanje službe namenskega nalaganja sredstev in varčevanja v smislu prejšnjih členov tega odloka, se poslužuje sklad mreže denarnih zavodov, s katerimi sklepa sklad tozadevne pogodbe. Denarni zavodi pa sklepajo s posameznimi vlagatelji po-edine pogodbe o namenskih naložbah njihovih sredstev. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-1665/1-59. Zagorje ob Savi, 30. marca 1959. Po pooblastilu predsednika ObLO: podpredsednik Dušan Kolenc 1. r. 220. Na podlagi 1. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. list FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Uradni list LRS št. 22/58) in 26. člena statuta občine Zagorje je občinski ljudski odbor na seji občinskega zbora in no seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1959 sprejel ODLOK o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Zagorje ob/S. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstva) ali z udeležbo teh sredstev se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanovanja na območju občine Zagorje ob Savi samo v skladu z določbami tega odloka. 2. člen i Sklad mora pri določanju svojih reditnih pogojev upoštevati na-cnsko varčevanje in zbiranje t„ ?tev za stanovanjsko Izgradnjo r določiti take pogoje, ki bodo sti-Mev *Vn° vPl'va'i no zbiranje sred- 11. člen -.^Pravni odbor sklada lahko vln-t^ljem iz prejšnjega člena zago-Jjj/* .Bamestcj, pravice do črpanja rJO-tnih sredstev sklada posebno j ^.'"lugalno pravico do novo zgra- ^ih 86 gr0dij° ^ n°* Pri^ P°*ebni pogodbi, ki jo v tem Kkln ?ru. 8klcnetu upravni odbor tanč- Q in vlnl?n,c1j. morajo biti na-h0st,n c d°l°6ene pravice in obvez-Žej •' okeh strank in drugi premo- JkR.0 Drnvn! ntinnei pravni odnosi. 12. člen he 'a naložbe je smatrati tudi skup-10. v.n,ncnske naložbe organizacij iz ^'»ih vVega odloka ter članov nji-®oncev) CktiTOV (delavcev in usluž- >0m 0,^[ Pogodbe z upravnim odlio-?°dh<> °da sklenejo posebno po-Čl«ni — od seboj organizacije in halo„,V'',oyib kolektivov, ki skupno *lasti Ji° ,v sklad, kjer morajo niti 0. ei>i njihovi medsebojni Cmozenjsko pravni odnosi. Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim-večja gostota prebivalstva na 1 ha — v povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno hišo presegati 400 kvad. metrov. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Zazidava v strnjenih stanovanjskih predelih se lahko dovoli samo, Če je v skladu s potrjenim urbanističnim programom. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo glede nosilnosti tal in po vnaprej določenem programu.' ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore zn uslužnostne obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjsko hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo stanovanjskih etaž. Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča večkratno uporabo istih projektov. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Če ni takih zemljišč, sc izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/em*. se za gradnjo stanovanjskih hiš pravilbma ne uporabljajo. 3. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje, na javno kanalizacijo, in na plin, kjer obstajajo možnosti. Če ni javnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Če ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, za preskrbo naselja, za družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vše to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem pro-ramu stanovanjske izgradnje in ot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Če se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v po-odbi med investitorjem in grnd-eno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz ee bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil zn njihov osnovni namen. Če so komunalne naprave In prostori deloma že zgrajeni ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se tl objekti ne gradijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije m eksploatacije uteme- ljena v potrjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih se na isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma s petimi etažami nad terenom. Hiše z manj kot petimi etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tako gradnjo nareku-"ejo zazidalni načrti, ali če po ob-inskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Zagorje ob Savi ni potreb po večjem številu stanovanj. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zidajo hiše z več kot petimi etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti oziroma zborom volivcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica, in krpalnica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov; mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za pari kirne prostore in garaže. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov, tako da se štejeta na ono sobo dve ležišči« Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino se štejejo starši a otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer, so predvidena stanovanja za več kot' štiričlanske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim 'so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja’ izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejmd v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim programom se predpisuje izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega kroga prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II. STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, to je, ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne strani < ske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri dvo-ali večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonjer) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsonjera mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanjc in garsonjera morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sanitarije so .dovoljene le v javnih domovih. 14. člen V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 kvad. metri čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so pro- jektirana za največ štiri odrasle osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojen gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Če projekt predvideva delovno kuhinjo, ie treba predvideti tudi dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče. 15. člen Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico in instalacijo z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za štiri rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru, stanovanja, grajena za pet- ali veččlanske družine, pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer: na trdo gorivo in elektriko ali trdo gorivo ter plin. 16. člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah nuj-večje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj glede na število ležišč, kakor sledi: . Ležišča / 1 2 3 4 5 6 Največja bruto etažna površina: stanovanja garsonjere Najmanjša bruto etažna površina: stanovanja garsonjere — 51 66 81 97 109 28 37 — — — — — 32 42 52 62 72 20 24 - — — — Za naj večjo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja ■ (kleti, podstrešja, garaže itd.). Površine za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50,/», pri loggiah s tOO°/o v dopustno bruto tlorisno etažno površino. Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m* čiste površine, druge sobe z dvema ali enim ležiščem naj bi merile 12 m* oziroma 8 m* čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m* oziroma 6 m*. Pri tem se šteje za eno sobo največ dve ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih stundardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanja zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna tlorisna površina smo presegati do 10 °/o površine iz 16. člena tega odloka. III. ELEMENTI GRADENJ 18. člen 1 Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge obliko združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene izkušnje teh organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukciji in hiš. 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa, tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektivne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji. Konstrukcije 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant opravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi eko- nomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrste konstrukcije. Konstrukcijska višina prostorov sme znašati 2,70 m ali 2,80 m, pri tem pa čista višina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m. Za podometne instalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekovunje reg ni dovoljeno. Ostrešje 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najeko-nmičnejšo uporabo lesa. Stopnišča 22. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in na stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 17,5 X 29 cm. Vrata in okna 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po načelu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm, za strunske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 cm. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja. Električne instalacije 24. člen Električni vodi mortfjo teči skozi stopnišče, razdclilci morajo biti praviloma v etažah bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanjc s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni instalaciji. Za električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodne instalacije 25. člen Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Zn odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase. Druge naprave 26. člen • Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje, v po-sebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in pri vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropji. Odprtina za vmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. Ot/t-1666/1. Datum: 30. marca 1959. Po pooblastilu predsednika' - podpredsednik Dušan Kolenc 1. r. Okrajni ljudski odbor Razpis Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora LjuD' ljana razpisuje 9 mest za specializacijo zdravnikovi n sicer: 6 mest za specializacijo iz kirut' ji je za poliklinično službo in bo-ločo Mestno bolnico v Ljubljani; 2 mesti zu specializacijo iz >llj 'ione za Okrajni higienski zavo» / Ljubljani; . . 1 mesto za specializacijo iz ftizm ogije za Antituberkulozni cente j Ljubljani. .. Prošnje zn razpisana mesta J lasloviti na Svet za zdravstvo OU Ljubljana, Mačkova ulica 1, ter J' colkovati s 180 din državne taks®' Prošnje je vložiti do 15. junU 1959. , Komisija za uslužbenske zadeve OLO Vsebin« 212 Odlok o zasebnih počitniških občine Kamnik. 213 Odlok o zgradbah za počitek laHntika občine Kočevje. zgradb«1 In oddl‘ 214 Popravek odloka o občinski doklad1 tf, dohodke od samostojnih poklicev in P moženj za leto 1939 občine Kočevje. 213 Odlok o tein, katere zgradbe se kot zgradbe za počitek in oddih la*0< Mestno bolnico v Ljubljani.