156
Zakaj kmetijstvo čedalje bolj peša?
Od nekdaj so že umni in previdni možje kmetijstvo visoko častili, ker spoznali so , da kmetijstvo *e eno prvih in najpotrebnejših opravil na zemlji, da se ohrani družba človeška. In res! kaj druzega bila bi naša zemlja kakor puščava, ako bi ne bila obdelana! Žalostne izglede tega vidimo pri divjakih.
Ker je tedaj kmetij o tvo tako neobhodno potrebno , da brez njega moral bi ves človeški rod propasti , misliti bi se smelo, da se kmetijstvo od vseh strani podpira in kmetu vse krepko na roke gre; al z žalostjo moram reči, da temu ni tako. Vidi se marveč, da se od vseh strani hudo tlači.
Daje to resnično, hoč^m dokazati z nekolikimi izgledi.
Oglejmo si najprej nekoliko novo vojaško postavo. Koliko potov in stroškov mora kmet pri nabiranji vojakov imeti, predno svojega edinega sina oprosti vojaščine, ki ga vendar tako krvavo doma pri delu potrebuje, da brez njega mu ni mogoče zemljišča svojega redno obdelavati; a vendar se večkrat primeri, da nazadnje vse nič ne pomaga. Postava ukazuje: vojak mora biti! In tako ubogi kmet trpi dvojno škodo: denarja je potrosil hode od Poncija do Pilata, sina pa vendar ni doma  pri   delu  obdržal.    Ali bi ne bilo bolj
pravično in za kmetijstvo koristno , ko bi se postava tako prenaredila, da vsak posestnik, čegar zemljišče 5 oralov meri, si obdrži enega sina za dom, katerega si sam za najbolj sposobnega izbere, vai drugi naj se pa kličejo k vojaški nabiri. Ker kmet je steber blago-gostanja našega cesarstva, ne pa vojak, bi tedaj kmetijstvo vendar zasluzilo posebne milosti.
Pa stopimo dalja k drugemu vzroku,   kjer kmet trpi škodo.    Kakor je znano, so posli, hlapci in dekle, v   svoji   mezdi   veliko   dražji postali,   pa se celo težko jih je dobiti,   in zakaj?  — najbolj zato,   ker   se   dandanes hoče že vsak ,,na hlače" ženiti.    Ko se hlapec malo službe naveliča, pa mu ženitev v glavo rine, mi-. slečemu, da bode oženjen lože živel. Al kmalu postane mu zakon gorje!    Z babo pridejo otroci v hišo in revščina nastane,   da   se Bogu   usmili.    Ker nima   s čim živeti, hajdi beraško palico v roke!   In če taki ljudje zbolijo, pridejo občini na glavo, da mora zanje  skrbeti, katera pa se ni vprašala, ali dovoli ženitev ali ne?   Da bi občinsko   predstojništvo   po   svoji   previdnosti   takim osebam   smelo   ženitev   odreči,   tega   ne prepušča postava; tu mora biti vsak „svoboden"! Namesti občine mu pa deželni odbor d& dovoljenje oklica; in če ga fajmošter ne bi hotel poročiti, ga pa župan ali okrajni glavar poroča, tako, da poroka „cigu migu" mora biti na vsako vižo!   —   Iz tega je razvidno,   kakošne baze so pač morali tisti poslanci biti,   ki so to postavo nam naredili.    Se mi  je  v spominu obravnava te postave v deželnem zboru Kranjskem,   ko je g. dr. Bleiweis s krepko besedo se ustavljal zoper to, da brez dovoljenja županstva se sme vsak berač ženiti; al veliki ,,svobod njak" grof Anton Auersperg mu je nasprotoval, in takrat je nemčurska večina deželnega zbora Kraajskega sklenila nesrečno postavo, ki brez konca in kraja dela beraštva po deželi,   za   katero se bogatin Auersperg prav nič ne briga.
Resnica je tudi, kar je gosp. dr. Po ki uk ar v letošnjem deželnem zboru objavil, kako neusmiljeno se pri kmetu davki iztirjujejo. Komaj preteče mesec dni po zapadlem četrtletnem obroku, ko ni še vse plačano, takoj gospod berič od davkarja pozdravljenje prinese : ,,če ne plačaš, ti bomo pa kravieo prodali"; ali pa vojak na sekucijo pride, kakor se je lansko leto v jeseni pri nas godilo. Kaj pa še le potem, če kmet leto in dan dolžan ostane? zdaj je pa še le joj in prejoj ; na dom strašna armada prikorači; davkarski uradnik z gospod beričem in žandarji pridejo nad kmeta kakor nad kakega največega hudodelnika, da človek res jame premišljevati, kaj neki hudega je kmet storil, saj vselej plača, kolikor more. In mar mislite, da zastonj hodijo taki gosti okoli hiše? Nikakor ne, vselej je treba še kaj za pot jim plačati.
Zar«is   žalostno je   shiati,   kako   teden  za tednom gre grunt za gruntom na kant, in kako neusmiljeno se     j zemljišča razkosujejo,   prav tako,   kakor dela mesar v mesnici z volom.    In zakaj vse to?   Mnogi kmeta dol-    l žijo,   da ne zna prav gospodariti,  da se nič novega in     ¦ boljšega ne   poprime,   ampak  da vedno le drži se starega kopita;   zopet drugi mu očitajo,   da v krčmi več-     J krat predolgo sedi in denar zapravlja.  — Nočem tajiti,     ] da o tem   očitanji   bi ne bilo nekoliko resnice.    Al po-     ' glavitni vzrok ni.    Ce  kmeta  dolžite,   da   se   prerad starega kopita drži,   zakaj   pa grajščaka ne vidite,   ki ne za mazinec  bolje  ne gospodari?    Ce kmetu očitate,    J da ga včasih polič preveč spije, pomislite,   da ga v to     ' mnogokrat prižene misel, da bi po tem na svoje velike nadloge pozabil. Kdor kmetijske razmere prav pozna,     i bo sodil vse drugače,   in našel bode, da presilni davki so tisti črv, ki kmetijam korenino spodjeda, da jih to-iko vsahne.    Marsikdo bi bil   še  dober   gospodar,   pa
kako? V eni roki nič, v drugi pa tudi nič; kar pa strži, še za davke ni zadosti. Nikar pa ne mislite, da govorim samo od zemljiškega in hišnega davka. Ne, ne! Kje so pa odstotni in štempeljski davki, in pa druge naklade, ki jih Je ravno tako treba plačati, kakor cesarski davek. Ce Bog včasih da malo boljšo letino, da kaj od davkov in drugih stroškov ostane, pa za njimi pride sedem slabih let enako sedmerim ku-mernirn Egiptovskim kravam , ki so prvih 7 debelih požrle.                                                             (Kon.  prih.)
157
165
Zakaj kmetijstvo čedalje bolj peša?
(Konec.)
Ali je to prav, da se po kancelijah v nemškem jeziku uraduje, ki ga kmet ne razume, da si mora za vsako kancelijsko nemško piamo tolmača iskati, da mu pove, kaj stoji v njem zapisano? Mar gosp. Dežman in njegovi nemčurski tovariši mislijo, da se to godi zastonj ?
Ali je to prav, da se za vsako malo reč notar potrebuje, in da le taka pisma, ki so pri notarju zde lana, imajo pravno moč? Zakaj bi cesarski uradniki po kancelijah takih pisem ne zdelovali kakor prej ? Kmet bi si ^prihranil mnogo denarja.
Čemu imamo tako drage ljudske šole, če naš domači slovenski jezik v uradnijah tako malo veljd, da k večemu more kdo po slovensko v cerkvi na masne bukvice moliti, ali svoji ljubici pisati.    Ali je to prav?
Se drug hud črv, ki tudi spodjeda kmetijstvo, je to, da so liberalci odpravili nam postavo, po kateri se ni smelo za posojeni denar več kot 5 ali 6 gld. obresti (činža) od sto oa leto zahtevati. Nesrečni li-beraluhi so nam odstranili to dobro postavo, in odrtiji so zdaj široka vrata odprta, da pijavke prav postavno dero tudi ubozega kmeta, katerim za 100 izposojenih goldinarjev mora po 12 in še več goldinarjev činža od-rajtati, če hoče, da kaj na p6sodo dobi.
Se veliko drugih vzrokov bi lahko naštel, po katerih kmet škodo trpi, pa naj je to zadosti, da se z resnico komu preveč ne zamerim.
Kaj je pa tedaj storiti, da se kmetu zopet na noge pomaga?
Tri reči so, namreč: 1) pretežko breme silnih davkov znižati, kar se lahko s tem zgodi, da državno gospodarstvo šparovno pot nastopi; — 2) vse take postave odstraniti, po katerih, kakor sem gori govoril, kmetijstvo trpi škodo, in 3) veče vladne podpore naj se naklonijo kmetijstvu. Dokler se to ne zgodi, 80 vsi drugi nasveti zastonj. Res je, da nekoliko vladne
podpore že dobiva kmetijstvo; al to je toliko, kakor tistih 5 ječmenovih kruhov in ono dvoje ribic, s katerimi je naš Izveličar v puščavi 5000 ljudi nasitil. Ali pa gospodje ministri znajo čudeže delati?
Predno ta svoj spis sklenem, rečem le še eno: Bog daj, da bi to moje pisanje kaj pomagalo, da bi ubogi kmet vendar ne trpel toliko, kakor nekdaj sv. Jernej. Strašansko vreme, pod katerim danes te vrstice pišem, bode v nasledkih svojih pokazalo, da — Če kmet vesel ne zanje, gospoda žalostne litanije poje.
14. maja.                                                M. Ilovar.