Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
njene jezikovne raznolikosti, utrjevanje njenega položaja kot uradnega jezika Evropske zveze, skrb za povečanje zanimanja za njeno učenje in zagotavljanje kakovostnega pouka tako slovenščine, tujih jezikov kot prevajalstva na vseh izobraževalnih ravneh.
Ob številnih zanimivih rezultatih in izvirnih ugotovitvah pričujočih raziskav se pomen monografije po urednikovih besedah kaže tudi v tem, da opozarja na nove poglede na razvoj slovenskega jezika, postavlja nove okvire za določanje jezikovne norme in predpisov, spodbuja k regijskemu povezovanju in rešuje vprašanje jezikovnih manjšin ter jezikovnega prepletanja.
Skozi izvirne razprave monografija z različnih znanstvenih področjih potrjuje, da je slovenščina v tretjem tisočletju postavljena pred nove izzive tako znotraj slovenskih meja kot tudi zunaj, bodisi v stiku z obmejnimi jeziki bodisi z globalno angleščino. Monografija tako celovito analizira temeljne jezikovne stike slovenščine na nacionalni, regijski in globalni ravni in prinaša konkretne ugotovitve glede njene vloge, pomena in položaja v teh razmerjih. Hkrati opozarja na inovativne rešitve, ki naj bi jih slovensko jezikoslovje upoštevalo pri jezikovni politiki in načrtovanju, utrjevanju jezikovne zavesti, ohranjanju njene identitete, dvigovanju jezikovne kulture itd., da bo lahko slovenski jezik ob sodobnih jezikovnih globalizacijskih procesih preraščal občutke jezikovne ogroženosti in se celovito ohranjal ter razvijal v vseh socialnih in funkcijskih zvrsteh jezika ter tako dvigoval svojo jezikovno prepoznavnost v evropskem prostoru.
Cvetka Rezar
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, cvetka.rezar@gmail.com
POROČILO Z MEDNARODNE ZNANSTVENE KONFERENCE MANJŠALNICE V SLOVANSKIH JEZIKIH: OBLIKA IN VLOGA
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je letos gostila številne ugledne znanstvenike iz tridesetih evropskih mest od Moskve do Sofije. V času od 25. do 29. maja 2015 je namreč v organizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Oddelka za prevodoslovje in Slavističnega društva Maribor potekala 16. mednarodna znanstvena konferenca Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju na temo Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga.
Namen znanstvenega srečanja je bil v prvi vrsti celovito predstaviti besedotvorno kategorijo manjšalnic v slovanskih jezikih in pri tem izpostaviti tudi njihovo vlogo (nominativno, kondenza-cijsko, ekspresivno, stilistično ali zgolj igrivo) v različnih besedilih funkcijskih (publicističnih, oglasnih, turističnih, umetnostnih idr.) ali socialnih zvrsti (knjižni jezik, narečje, sleng, žargon, argo). Izpostavljen je lahko bil sinhroni ali diahroni vidik raziskovanja, torej sinhroni obrazilni inventar v sinhronih besedilih, slovnicah in njihov delež v slovarjih sodobnega knjižnega jezika oz. v korpusih sodobnega nacionalnega jezika ter diahrono obrazilno kontinuiteto oz. spremembe v starejših slovnicah, slovarjih, besedilih oz. korpusih starejših besedil nacionalnega jezika.
Pred konferenco je izšel zbornik povzetkov, v katerem je uvodoma objavljen tudi pozdravni nagovor Aleksandra Lu-kašanca, predsednika Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem komiteju slavistov. Izrazil je zadovoljstvo, da se je konferenca »odvijala prav v Sloveniji, mladi slovanski državi«,
— 126 —
'-SßaaViiO. Centra
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
ki pa ima »dolgoletno tradicijo pisane besede in bogato knjižno zapuščino«. V zborniku je objavljenih 64 povzetkov prispevkov domačih in tujih raziskovalcev, večinoma slavistov, vendar tudi germanistov, anglistov, prevajalcev itd.
Na konferenci je sodelovalo 67 udeležencev, od tega 44 tujih slavistov iz 16 držav (Avstrija, Belorusija, Bolgarija, Bosna, Češka, Črna gora, Francija, Hrvaška, Makedonija, Nemčija, Poljska, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Ukrajina) ter 23 domačih jezikoslovcev z vseh jezikoslovnih oddelkov Filozofske fakultete v Mariboru.
V torek, 26. maja 2015, sta slavnostni otvoritvi s pozdravnimi nagovori sledili dve plenarni predavanji; Aleksander Lukašanec je predaval o lastnih imenih v sodobnem beloruskem jeziku (Aca6oeux iMeHU-^^MiHymueu y cynacnau 6enapycKau Moee: cicm^Ma i $yH^bmnaeaHHe), Irena Stramljič Breznik pa je predstavila problematiko glagolskih manjšalnic v slovenščini (Glagolske manjšalnice v slovenščini). Sledil je ogled razstave knjižnih darov udeležencev konference in prodaja knjig mariborskih založb (Založbe Aristej, Založbe Obzorja Maribor, Založbe Pivec, Založbe FF z zbirko Zora in centra Ruski dom). Nadaljnje predstavitve referatov so v vseh konferenčnih dneh potekale vzporedno, tj. v dveh sekcijah.
Prvi dan je svoje raziskovalno delo, povezano z manjšalnicami, predstavilo osem referentov: v sekciji slovanskih referentov so o svojih raziskavah spregovorili Hiha Khhmehko (Kijev) s prispevkom ffeMinymuenicmb y ii
3e'R3Kax 3 iHMUMU Kame^opiMMU MOBU
(sicmaenuu acneKm); ro^H^ BA^TOBA (Sofija) s prispevkom KbM ebnpoca sa »deMmymu8Hume« cb^ecmeumemu u m%XHomo ompasneane e mKCUKO^pa-$uxma; Bacmka Pa^eba (Sofija) s
prispevkom YManumenHume UMeHa e omHomenuemo um KbM Kame^o-puxma 'duMunymuenocm'; HroPt Mh^oc^abckhh (Moskva) s prispevkom Cxodcmea u pasMunua e nodxodax k deMunymuenocmu pyccKUx UMeH u ^m^onoe; v sekciji slovenističnih in pre-vodoslovnih ter tujejezičnih referentov so svoje raziskave predstavili Jožica Čeh Steger (Maribor) s prispevkom Manjšalnice kot prvina Cankarjevega jezikovnega stila; Melita Zemljak Jontes in Dragica Haramija (Maribor) s prispevkom Samostalniške manjšalnice v izbranih slovenskih mladinskih literarnih delih; Nada Šabec in Dejan Ostroško (Maribor) s prispevkom Translating Slovene Nominal Diminutives to English in Svetlana Makarovic's Fairytales; Jožef Štef-čiK (Nitra) s prispevkom Funktionale Übersetzung von deutschen und slowakischen Verkleinerungsformen in den Gebrauchstexten.
V sredo, 27. maja 2015, je bilo predvidenih petindvajset predavateljev: v sekciji slovanskih referentov so nastopili: GBrEHM KAPnmoBCtKA (Kijev) s prispevkom CnoeomeopeHHn Ha mM iHmux cnocoöie nosHaueHHM de-MiHymuBHoemi e yKpai'HCbKiu Moei; E^eha K0P^K0B^EBA (Ceg^b^) s prispevkom CyöcmaHmuemie deMUHy-mueu, oöpa3oeaHHue om pyccKUx u noMbCKUx nomina abstracta c UHmep-Ha^U0HaMbHUMU $opMaHmaMu; Anja Pohončowa (Katovice) s prispevkom Adjektiwiske diminutiwy w hornjoserb-šcinje; Ivana Bozdechovä (Budišin) s prispevkom K potencialu tvoreni deminutiv v současne češtine (na materialu bežne mluvy mladeže); Nicol Janoč-kovä (Bratislava) s prispevkom Slovesne deminutiva v slovenčine; Bo^o ■fioPHft (Beograd) s prispevkom »ffa^a ^eMUHy^uja« y cpncKOM je3UKy; Rajna
— 127 —
Ocene, zapiski, poročila	- Review,s, Notes, Reports
Dragičevič (Beograd) s prispevkom Nedeminutivna značenja imeničkih de-minutiva u srpskom jeziku; Amela Še-hovič (Sarajevo) s prispevkom Pragma-tički aspekti deminucije u svakodnevnoj komunikaciji (sa osvrtom na tvorbena obilježja deminutivnih menica); Sonja Nenezič (Nikšic) s prispevkom De-minutivni pridjevi u Rečniku srpsko-hrvatskoga književnog jezika I—VI; v sekciji slovenističnih in prevodoslovnih ter tujejezičnih referentov pa so nastopili Annette Djurovič (Beograd) s prispevkom »Johannes i Margarete« ili traganje za izgubljenim detinjstvom; KATARiNA VilčekovA (Trnava) s prispevkom Ako sa prekladaju nemecke zdrobneniny v slovenskom jazyku?; Teodor Petrič (Maribor) s prispevkom Vloga samostalniških manjšalnic v pisnih slovenskih in nemških pogovorih; Simona Štavbar (Maribor) s prispevkom Samostalniške manjšal-nice v slovensko-nemških strokovnih slovarjih; Anna KollAth (Maribor) s prispevkom Uporaba manjšalnic in dvojezičnost; Zinka Zorko in Melita Zemljak Jontes (Maribor) s prispevkom Manjšalnice v delu Vilka Novaka Slovar stare knjižne prekmurščine; Mihaela Koletnik (Maribor) s prispevkom Samostalniške manjšalnice v prekmurskih narečnih slovarjih; Marko Jesenšek (Maribor) s prispevkom Manjšalnice v prekmurski publicistiki 19. in 20. stoletja in Natalija Ulčnik (Maribor) s prispevkom Od prodajalni-ce do prodajalne - razvoj ženskospol-skih samostalniških izpeljank s pomenom prostora.
V četrtek, 28. maja 2015, je o manj-šalnicah spregovorilo sedemnajst referentov: v sekciji slovanskih referentov Barbara Štebih (Zagreb) in Kristian Novak (Reka) s prispevkom Imeničke umanjenice u kajkav-
skome književnom jeziku; ^BETAHKA Abpamoba (Sofija) s prispevkom Kame^opuxma deMunymuenocm npu cb^ecmeumennume UMena e cbepe-MeHHUM 6-bmapcKu esuK; Ines VoRšič (Maribor) s prispevkom Deminutivi v novejši slovenski leksiki; Epahko TomoBHH (Gradec) s prispevkom Ku6ep^eMUHy^uR■; Haphca Khchmk (Kijev) s prispevkom ^pa^Mamu^Huü nomen^an deMmymueie y ny6ntyuc-muHHUx ma xydownix meKcmax; Ha-phca PA^EypcKA.3 (Nižni Novgorod) s prispevkom ffuMunymueu e meKcmax poccuücKux Macc-Medua; Eheha Hy-KAmAHE^ (Minsk) s prispevkom ffu-Munymueu e pyccKUx co^uoneKmaX; v sekciji slovenističnih in prevodoslovnih ter tujejezičnih referentov pa Polonca Šek Mertük (Maribor) s prispevkom Tipologija in pojav manjšalnic v slovenskem jeziku glede na Slovenski pravopis (2001); Alenka Valh Lopert (Maribor) s prispevkom Manjšalnice v terminološkem gnezdu SSKJ 2; JoŽE Lipnik (Maribor) s prispevkom Kravce pasti; Michelle Gadpaille (Maribor) s prispevkom Queenie, White and Big Tom: Diminution and Derogation in the Onomastics of Slavery; Tomaž onič in Urša Marinšek (Maribor) s prispevkom Manjšalnice v slovenskih prevodih angleških dram; Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes (Maribor) s prispevkom O Nežiki, Katici, Gumici - ljubkovalno, slabšalno ali kako drugače?; Branislava Vičar (Maribor) s prispevkom Pomeni in konteksti rabe manjšalnice Slovenčki: ustvarjanje imaginarne neskupnosti; Tjaša Markežič (Maribor) s prispevkom Manjšalnice feminativov v SSKJ in korpusu Giga-fida; Nada Šabec in Bojan Kašuba (Maribor) s prispevkom Translating English Diminutive Personal Names in Fictional Texts into Slovene; Pawel Ko-
- 128 --Slavia GenStralis 2/2015
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
WALSKI (Varšava) s prispevkom Forma-cje deminutywne w przeMadach ksiqtki Antoine'a de Saint-Exupéry'ego »Maiy Ksiqzç« na jçzykpolski, slowenski i an-gielski; Katja Plemenitaš (Maribor) s prispevkom Afektivne manjšalnice v slovenščini in angleščini.
Petkov dopoldan (29. maja 2015) je poslušalcem prinesel še štiri zanimive besedotvorne teme, ki so jih predstavili Krystyna Kleszczowa (Kato-vice) s prispevkom Neutralizacja de-minutywnosci w polskich derywatach Pastuhova; Magdalena Pastuchowa (Katovice) s prispevkom Losy polskich deminutywôw o genezie werbalnej ter 3HHAHgA Xaphtohhhk (Minsk) s prispevkom Ponh npou3eodHux c npe^uKeoM He- e ^pa^yanhHux pndax UMeH npuna^amenhHblx e coepeMeHHOM pyccKOM %3blKe.
Sledilo je zasedanje Komisije za slovansko besedotvorje in zaključek konference.
Več o udeležencih in programu lahko preberemo tudi na spletni strani http:// www.ff.um.si/slavisticna-konferenca/ tema-konference.dot.
Nekateri prijavljeni se konference, žal, niso mogli udeležiti, kljub temu pa so poslali svoj prispevek za objavo v načrtovani znanstveni monografiji, ki bo izšla konec leta 2015 in jo vsi že nestrpno pričakujemo.
Predsednica organizacijskega odbora Irena Stramljič Breznik je s svojo ekipo poskrbela tudi za pester družabni program. Ta je vključeval skupno večerjo za prispele udeležence (ponedeljek, 25. 5. 2015); vodeni ogled mesta Maribor (g. Mladen Kraljic) z ogledom rektorata in Univerzitetne knjižnice Maribor (dr. Zdenka Petermanec) in s sprejemom v Hiši stare trte (g. Stane Kocutar) (torek, 26. 5. 2015); svečano večerjo z glasbe-
nim spremljevalnim programom (seks-tet Fantje na vasi) (sreda, 27. 5. 2015), večer slovenske folklore in kulinarike (folklorna skupina Kulturnega društva Cerkvenjak ter cerkvenjaško Društvo kmečkih žena in deklet) (četrtek, 28. 5. 2015), na katerem je bilo v sproščenem vzdušju poskrbljeno za panonsko kulinarično doživetje in ples, ter sprejem v Ruskem domu (g. Igor Romanov) (petek, 29. 5. 2015).
Verjamemo, da so gostje dogodek ohranili v prelepem spominu, in to ne zgolj zaradi številnih odličnih referatov ter zanimivih in dinamičnih razprav, na katerih smo razreševali terminološke zadrege ter oblikovni in pomensko--funkcijski vidik manjšalnic, temveč tudi zaradi prijetnega druženja, odličnega vzdušja, novih poznanstev pa tudi toplega sončka, kakšnega kozarčka žlahtne kapljice, odlične kavice ... In ne nazadnje tudi zaradi srčne in energične organizatorke Irene Stramljič Breznik, ki je z mislijo na manjšalnice uspela povezati ves slovanski svet, za kar ji iskreno čestitamo!
Melita Zemljak Jontes
Predsednica Slavističnega društva Maribor, melita.zemljak@um.si
Natalija Ulčnik
Tajnica Slavističnega društva Maribor, natalija. ulcnik@um. si
— 129 —