r: \ List 46. I m v 1 ecai J Ii k ■J t s • vr I I, ms 8 I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in 5 leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakiat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic Ljubljani 17. novembra 1893. vani do v • Ministerstvo Plener imenovano Windiseh- grätz. Po dolgih težavah se je v nedeljo vender porodilo novo ministerstvo. Nekaj časa že kazalo, da se vse naravne večine v postavodajalnih zastopih. Tega so se bali nemški liberalci in konservativci, bali so se, da pridejo časi, ko bode konec nemškemu prvenstvu v Avstriji, katero lepo ugaja Nemcem, naj si že bode te ali one stranke. Vsi dogodki pa imajo vsaj to dobro stran, da so nam nemške konservativce pokazali v pravi luči. Mi sicer nismo bili proti temu, da naši poslanci hodijo s kon- razbije. To tudi ni čudno. Jako težavno bilo zvariti servativci v državnem zboru, ali svarili smo pa pred vlado iz dosedanjih najhujših sovražnikov. Potrebno je bilo, da se je marsikaj žrtvovalo od svojih načel. Mi re- m čemo od svojih načel, naj časopisi naklonjeni novi vladi tem, da bi se jim slepo zaupalo. Večkrat smo že imeli priliko se prepričati, kako je s pravicoljubnostjo te stranke. Gotovo še marsikomu v spominu, kako so snedli šta še tako oporekajo in z besedami stvar zavijajo Naj se jerski konservativci besedo. da niso volili Slovenca v še toliko piše o tem, da se stranke niso zlile, temveč zbližale, nikakor bi liberalci in konservativci ne mogli skupaj delovati, da prvi ali pa drugi, ali pa oboji niso nekaj zatajili od svojih načel. Najvažnejša oseba novega ministerstva je Plener, on je mož, ki ima odločno označeno politično preteklost za seboj. On bode postal duša in vodja ministerstvu, Windischgrätz mu bode kmalu dajal samo ime. Kaka da bode vlada, v kateri sedi Plener, o tem mislimo, da pač ni treba dosti govoriti. Naj so ga zadnji čas nekateri poljski in konservativni listi še tako hvalili, vender on ostane, kar je bil, nasprotnik konservativcev in Slovanov, tako bode pa tudi ministerstvo, ki se je deželni odbor. Sedaj pri volilni reformi so se pa zave^-zali z najhujšimi nasprotniki vere in slovanstva, da se odstrani nevarnost, da se nemštvo zavrne v Avstriji v naravne meje. Ko je šlo, da se prepreči Slovanom priti do večje moči in veljave, zavezali so se nemški konservativci z največjimi nasprotniki verske šole. Sedaj naj nikdo več ne hvali, kako so konserva- « tivci prijazni Slovencem, ako kdo spregovori kako nam dobro besedo ali podpiše kako našo interpelacijo, o kateri že naprej ve, da ne bode imela nobenega vpliva. Besede so po ceni, in brez hasni, in ako jim ne sledi dejanje, rodilo. Rodil je je strah pred volilno reformo Taaffejeva volilna reforma bi pa bila tako dejanje, ki bilo Slovanom pripomoglo do večje veljave, pa so jo konservativci pomagali levičarjem pokopati. Glavno glasilo nemških konservativcev na Dunaji so največ strašili s socijalno demokracijo da bi Časopisi preprečili mogoča nobena vlada, ker Mladočehi hodijo svoja opravičuje zbližanje z liberalci s tem, da tako ni bila pota. razširjenje občne volilne pravice. Mi smo v svojem listu Radi bi torej odgovornost zvalili na Mladočehe, dočim že dovolj označili trdno prepričani. da da to prazen strah. Mi smo tudi vsakdo ve, da se je koalicija osnovala proti volilni esnejši vodje pač tudi noben dan reformi. Če je konservativcem bilo za to, da se dobi ve niso verjeli v ta strah nekaterih kimovcih pa ne čina sposobna za vladanje, bili bi ravno tako lahko za bodemo rekli, da so kaj tacega verjeli, ker se jim ne teli pogajanja z Mladočehi in pa protisemiti, seveda ljubi ali pa ker zmožni niso, da bi dobro premislili na podlagi občne volilne pravice. razmere. Sicer ne rečemo, da bi naši poslanci v bodoče ne Povod strahu pred volilno reformo je bil ves drug. smeli hoditi s konservativci, ako bi razmere to zahtevale. Po Taaffejevi reformi bi bili v Avstriji najbrž prišli Slo- Treba je pa, da se preveč ne vežejo, in si obdrže popol- 380 noma svobodne roke, da se zavežejo s to ali ono stranko, a ko to obetalo koristi za nas v narodnem oziru. Politični pregled. če so se nemški konservativci združili ekli Novo ministerstvo Ministerski predsedaik kaez ? proti Slovanom, z nemškimi liberalci, nam tudi ne more nikdo zameriti, ako se zavežemo bodi si s to ali ono Kdo stranko proti njim, če jih kedaj pustimo na cedilu, ve, če bi že sedaj naše stanje ne bilo boljše, ko bi se bili politike učili pri Poljakih in bili podpirali sedaj to Windischsrätz je rojen leta 1851. v Pragi in je študiral pravo na vseučiliščih v Brna in Pragi. Na poslednjem vseučilišči seje pridobil doktorstvo. Po očetovi smrti je postal delni član gosposke zbornice. Od leta 1883. je tudi bil češki deželni poslanec, voljen v skupini fidejkomisnega posestva. Držal se v sedaj drugo stranko, katera bi bila nam več obljubila. Mnogi zatrjujejo, da nova vlada se ne bode dolgo obdržala. Nam se to ne zdi prav verojetno. Rodil jo je strah pred Slovani in zjedinil tri največje stranke, in dokler bode ta strah tako silen, tako dolgo se bode vlada sterstvo. Pozaeje je' bil okraj je politike zgodovinskega plemstva, poslednja leta je pa bil kot odločen zagovornik dunajskih punktacij v prijateljstvu z nemškimi liberalci, kar mu je precej pomoglo do ministe'^skega ih stvarij Olivier marki Bac-ri iz francoske plemenite rod- predsedstva. — Minister quehem je rojea 1. 184 bine v Študiral je v Terezijanumu in Opa stopil po dovršenih študijah v sodnijsko prakso. Leta 1870. je prišel v učno mini gla lahko obdržala. Tudi kako novo gospodje spraviti pod streho, če bode le potem, da se njo bolj utrdi nemštvo in da ne bode naravnost škodovalo Poljakom. Jedina ovira bode ta, da trije veliki klubi nimajo dvetretjinske večine, in da jo težko dobe. Na- V več krajih. Po oku-ävu. Povrnivši je prišel namestništvu v Lincu Leta 1882. je postal deželni predsednik v Sleziji in štiri leta pozneje trgovski minister, v mi- volilno reformo utegnejo P^^ili ß^sne je tri leta služil v Saraj nisterstvu je podpiral nemške težnj Poljedelski minister je ostal grof Julij Falkenhayn, ki je rojen leta 1829. na Du naji. V mladih letih je bil vojak in se je udeležil vojske posled se bodo tudi sedanja sredstva obrabila, ker volilci ^^^^ ^^ Postal konjiški častnik. Pozneje se je pe ne bodo mogli imeti najboljših pojmov o poslancih, ki se bratijo s tistimi, katere so poprej proglašali za največje nasprotnike. Pač se bodo morali misliti, da gospodje Volj čal s kmetijstvom, pridružil konservatl postal deželni glava je poklical v ministerstvo v deželni zbor gorenjeavstrijski stranki in pod Hohenwartom Ko je grof Taaife prišel na ]e se bil krmilo, ga ali varujejo pred vsem svoje koristi ali pa igrajo samo linar vitez Jaworski je rojen 182 minister za Gralicij Apo je študiral pravo v komedijo. Levovu in na Dunaji. Od leta 1870. je bil deželni in državni član Posebno pa nova vlada označuje to, da je njen deželni glavar štajarski. Poleg Ple- poslanec Znal SI hitro pridobiti v poljskem klubu rof Wurmbrand in je od leta 1885. načelnik poljskemu klubu Stanislav vitez Madejski, novi uČni minister je rojen leta 1841 nerja le pač najznačilnejša oseba grof Wurmbrand, Nemec niawi v Galiciji. Študiral je v Krakovem in Levovu v Sie-Sprva da je od nog do glave. On je ob svojem času predlagal, se nemščina proglasi za državni jezik. S tem, da se kon le stopil v državno službo, pozneje je postal notar. L 1879 je bil voljen v d zbor in se je pridružil liberalni frak servativci dopustili da tak mož postal minister, je pač dovolj jasno, da smo jih dobro zgorej naslikali. Ko bi jim res bilo še kaj na narodni jednakopravnosti, morali nančni minister Ernest pl. Plener, je rojen ciji v poljskem klubu in vedno bil za sodelovanje Poljakov z levičarji. Poslednja leta je bil Madejski profesor na krakovskem vseučilišči in je letos vseučiliščni rektor. — bi odločno zavrniti moža kateremu Slovani niti jeden . 1841. v Hebu. oče je bil finančni in trgovski minister. Študiral je v dan ne moremo zaupati. Imenovanje grofa Wurmbranda ministrom pač jasno kaže, po kaki poti je bode vozilo novo ministerstvo. Njegov Berolinu in na Dunaji. Vstopil je v diplomatično službo IZ katere je topil 1873 katero leto je bil voljen v državni zbor Kmalu si je dobil veliko veljavo pri nemških liberalcih in je zadnj leta odj zjeainjene levice Pravosodni mi Sicer so pa nemški centralisti pač nekoliko odie- ostal grof Friderik Schönborn, rojen leta 1841 ^ t/ ^^ 1 V Y • * W i m A ^ • V"^ * • 1 • W « v njali od svojih načel, ko so dopustili, da je grof Wurmbrand postal minister. Ta mož ni centralist, on je avto-nomist, ki je večkrat že zagovarjal avtonomijo dežel. To Dlaškovici na Češkem. Študiral je v Pragi. Pisal je veČ bro šur, v katerih je zagovarjal Češko državno pravo. Leta 1881 je postal moravski namestnik in 1888. pravosodni minister — Novi trgovski minister grof Wurmbrand je rojen 1. 1838. je pa grof zagovarjal le zaradi tega, ker bi posebno na iii j^ v mladih letih služil pri vojakih in postal konjiški stot Štajarskem in Koroškem bila deželna avtonomija najboljše sredstvo za ponemčevanje. Novo ministerstvo utegne torej nik Leta 1879. je bil voljen v državni zbor Kot celo semtertja pospeševati tudi avtonomistične težnje seveda tedaj deželni glavar se je mnogo nasprotnik Slovanov je. — želnobrambeni minister. trudil za grajenje železnic. Ceno grof Welsersheimb ostan arski Velik e de ako bode to ugajalo nemštvu. Že dolgo Eoj je leta 1835. in je kot kadet vstopil v vojno. Dovršivši viš)o vojno šolo je prišel v j^ene se namreč mej Nemci razširja teženje, da se baš v interesu nemštva razširi deželna avtonomija in imenovanje grofa Wurmbranda ministrom dokazuje, da zmaguje to teženje centralizem in to baš zaradi tega, ker je Slovanom še mnogo nevarneje. Iz povedanega je jasno. ralni štab. Udeležil se je vojske 1866 leta Bil nekaj ča vojaški ataše v Parizu in Berolinu. Potem je stopil zopet v aktivno službo in kmalu general postal, od 18 I je deželno brambeni minister. Kot general se za politiko dosti ni brisral Državni zbor se snide zopet dne 23 t m in bode . Vlada da centralistična, niti konservativna nasprostvo zoper Slovence Čehe ova vlada ne bode niti glavno vodilo jej bode To morajo tudi naši že v prvi seji nadaljeval posvetovanje o volilni reformi, bode že v prvi seji imela priliko pojasniti stališče svoje, vičarski listi vedo povedati, da se osnuje posebna kurija, kateri volijo tisti, ki sedaj nimajo volilne pravice. Tej skup Le v poslanci imeti pred očmi in potem vravnati svojo politiko se dalo osemdeset poslancev Je lada za tako relormo ne vemo ali erojetno, ker v njej imajo glavno besedo levi v • • carji. Taka volilna reforma bila katoliški m slovanski stvari v veliko V novi skupini bi bili najbrž voljeni 381 sami socijalisti, kateri bi v narodnem in verskem oziru gla- nje na onem svetu in vecno^ življenje. Za te napise je-sovali z levičarji. Za tako volilno reformo je seveda treba treba primernega prostora. Železni križ daje tak prostor tvetretjinske večine. Odstopivšim ministrom je cesar podelil svoje slike v krasnih okvirih z lastnoročnim podpisom. Izrekel je svoje obžalovanje, da mora odpustiti ministerstvo v svojem vznožji ali pa nekoliko višje na vertikalnem, deblu. Tudi sredi križa, kjer počezni drog seka pokonč- nega 1 Avstro-ogerska in Italija Avstro-ogerski minister opazke železni spomeniki ploščico za rodbinske Tablica ima čestokrat malo strehico in tudi po- nosno nanjih reči j grof Kalnokv je na svojem dopustu prišedši v gebna vratica, da solnce, dež in sneg prehitro ne uničijo Italij napram italijanskemu kralju izrekel željo, da bi mu se rad poklonil. Kralj je Kalnokyja na to povabil, da naj pride napisa minolo redo dne 14. t. m. v Monzo v gorenji Italiji, kamor pride tudi italijanski minister vnanjih del Bi političnega pomena ta shod pač ni bil Glavni okrasi železnega križa se večinoma nahajajo na njegovih štirih vejah. Vsaka roka je na lepših izdel-verjetno pa je, da se kih na razne načine prevrtana in narezana, vmes pa se Bofi^ ve kakega spregovorile seda o svetovi Grško. govorom novo tem povodom v Monzi marsikatera resna be- vijejo listi in vitice in drugi okraski. Časih se pridružijo ropski politiki. ' Minole dni otvoril je kralj o prestolnim na- ornamentu še figuralni dodatki ki ali iz celega železa edanje parlamenta. V nagov je kralj pri skosani ali pa iz ploče spiljeni ter konečno slikani v poročal poslancem, da naj podpi sedanj vlado to mi natornih barvah. Prav pogostoma nahajamo vrhu križa nisterstvo Sotiropulo Poslanci se pa niso ozirali na kra- Izveličarja, ki vstaja od smrti na obeh stranskih delih Ijeve besede in volili so predsednikom zbornice vladi opozici- pa ga obdajata dva angelja s trobentami. Drugod drže al neg kandidata To je dalo povod, da je Sotiropulos dal ostavko. Kralj naročil je Trikup da naj sestavi novo mini angelji orodje Kristovega mučenja ali sploh primerne Ta je sterstvo. izgubil največ zaupanje finančnih razmer urediti cčilu kraljevemu ustregel. Sotiropulos je simbole o trpljenji na zemlji in odrešenji človekovem s tem, da ni mogel precej zamotanih Prvotni železni križi so bili pač le jednostavno po Zadnji tudi ni imel nobene stalne in sicer zato, da se jih ni ruja prehitro pri je večine več v zbornici. Za Trikupusa pravijo, da je edini je zmožen v sedanjih razmerah na Grškem vladin načelnik Glede finančnih razmer se pa tudi o njem dvomi, da bi 1 biti jih mu bilo moč urediti Anglija v Aziji, rastočega vpliva Eusov mala. Pozneje so začeli jemati razne barve in tudi zlato s katerimi so vedno razkošneji lepšali železne spominke Pri tem se je tudi pokazalo, da zlato železo bolje varuje Anglij v skrbi da zaradi vedno pred rujo nego navadna barva. Solnce, dež in sneg dokaj v Azij ne zgubi vsega ugled ondi namerava baje za svoje podložne azijske države napraviti v Aziji posebno državno tajništvo ali ministerstvo, ki bo neposredno vodilo posle angleške vlade v Aziji. To državno taj- hitreje uničita oljnato prevlako kot zlato kovinsko ko žico če tudi je poslednja neizrečeno tenka. Poleg barve ništv bo zdeljeno v več oddelkov za posamezne pokra] katere bodo vodili državni podtajniki in zlata se je na starih spomenikih napravila tudi neka oksidna skorja, ki brani daljšemu razjedanju in spomenik nepričakovano dolgo vrsto let. varuje Maroko v Afriki Pri konfliktu, katerega ima]o Ko jel prepadati železni obrt, jeli so tudi giniti Maročani s Španjci, interesovani so razun Angležev tudi Fran- ^^^^^ ^^ kovanega železa s pokopališč. Na njihovo mesto cozi. Ti hrepene že dlje časa po tem, kako bi si prisvojili Maroko. To samim ni bilo možno do Ho če j torej s po močjo Sp do tega priti Prav ljubo jim torej ti bojujejo ondi in jih prav pridno podpirajo v nadi da se da če so stopili križi od vlitega železa. Ti so dokaj ceneji in zato je velika množica hitro segla po njih. Vliti iz jednega modla, ne kažejo ni kake originalnosti in tudi Španjci maroško di To pribli Francij Spanij ni nič kaj Anglija ne mara premagajo Maročane, da si bodo potem ž njimi delili nobenega skrbnega izdelovanja. Nežni listi in vitice starih del, lepi protovi in umetne zavijače s spodrezanimi spodnjimi ploskvami — vse to je nemogoče pri vlitem križu. Površni in plitvi ornamenti so oguljeni in brez onih zanimivih individualnih znakov, kateri razveseljujejo oko pri navadno všeč Angliji. Poslednja prigovarja odločno maroškega sultana k temu, da naj ustreže Španjcem, kajti v slučaji, da Španjci zmagajo je konflikt mej Anglij Spanij zogiben, tega pa Kakor javljajo najnovejša poročila zapo dili so Španjci Maročane v beg. Spanjska krogla je ubila gtarih spominkih. Vliti križ je tucatna roba namreč poveljnika maročanskega topništva. tega izgubili pogum in zbežali v gore. Maročani so vsled brez okusa, brez smisla in Železni nagrobni križi. (Konec.) Poleg verskih čutov, ki zahtevajo, da ima nagrobni spomenik podobo križa, nahajamo povsodi navado, da zapišemo na spomenik nekoliko podatkov o onem, ki spi pod njim smrtno spanje. Ime umrlega, njegov rojstni dan žalosten dokaz moderne fabrikacije, ki dela jedino le s strojem in brez pomoči umne človeške roke. Nova doba je tudi zato jela popuščati železne spomenike, ker se moderni svet tako rad naslanja se na starogrške in rimske mramornate monumente. Krasna svetišča starodavnikov so se posnemala povsodi celo na domačem orodji in tedaj so tudi na pokopališčih jele prevladovati svetiščem podobne zgradbe iz raznega ka menja Na mesto lahkih železnih križev dvigajo se na in dan smrti se nahaja skorej na vsakem nagrobnem križu. Časih se pridružijo tem rodbinskim datom še pobožni citati in verzi, katerim je običajni predmet svida- gomilah težke mramornate sohe, stebri in kameniti križi, s trdim in mrzlim svojim materijalom napolnjevaje kraj žalosti, tako da časih malo prostora ostaje za grobove same Danes ko se je železni obrt jel tako krasno dvi gati iz dolzega spanja človek zopet smemo pač upati, da se bode spominjal železnega materijala, ko bode ukazu nekaj točk ali podlag postavljal monumente svojim dragim umrlim Ö tvarina bena dru minke. Mrzli blagodejnega jimo na gomili, kakor železni križ Kakor no po strokovnjaških določili vzgledni skem dviga iz tal poda se železo za nagrobne spo-okorni kamen nikakor ne vstvarja tistega tistega srčnega čuta v nas, ko sto- se lahko in nežno Vse po katerih se bodo, upam na Kranj šol vrti vpliva posebno hvale sveta zato, odločitvi — omenjene točke izvirajo iz strokovnjaštva in kr ali eden je ta nov ukaz slavnega c. po njem lahko pričakuje, da bodo pri se ) kakor pričal J onemu, ki počiva pod njo da žemljica res ni težka vati vali bolj sme ta ali oni vrt vzglednim prište strokovnjaki govorili in pravično določe « • zen, Povod tem vrsticam nam je dala tolažljiva da tudi pri nas začenjajo ceniti nagrobne spominke prika toraj prav dobro Dovoljujem si pa danes IZ kovanega železa. Ljubljansko pokopališče ima uže dokaj lepih izdelkov te vrste. V novejšem času je dobil tudi nepozabni naš Jos. Marn tak spomenik. Po načrtu Vesela v Ljubljani, izdelal ga kar posebno označi in opravičuje da je šol ta ali oni, zares vzgleden in vender še nekaj dostaviti Dokazi taki so: 1 vrt posnemanja vreden sploh če občani kmetje in posestniki Jos. Ml strokovnega učitelja Jos je tukajšni ključarski mojster lom pokazal, da stoje naše trditve navedli. sploh sadno dvevje na šolskem vrtu radi kupujej če drevje lepo tudi » Rebek krevljasto ravno zdravo in sploh lepe rasti, za kater m s svojim de- ravnokar nepravilno izgojeno drevje nihče ne mara smo dalo ta spominek dediče! na pravi podlagi. Naj bi si naše občinstvo ogle . Če ima učitelj nimi gredami omogoči odaj spomladi, kar ali posnemalo v tem oziru Marnove vsega zmanjkuje, sadike boljše zelenjave se pazgnoj- pa pozneje, ko drugod že nega oddati in na razpolaganje kaj bolj fi ali pa prodati stvari Pravo Obrtnijske raznoterosti. Kako se ločijo niklene stvari od srebrnih ali mogoče tudi zastonj podeliti, ako je to, kako pridno obiskujejo gospe in gospodinje šolski vrt. Ako šolskem vrtu nič ne dobi se pa na pomažejo se z nasičeDo raztoplino dobe črno srebro ostane svitlo, druge kovine liso. vadno prevlečejo seveda raztopljin Poslednj Take srebrnega nitrata, kovinske zmesi pa kaj bi človek iskal na njem. Na rojstni in imendan našega presv. cesarja ali njegove presv. soproge da ozaljšamo podobi njunih veli- castev z venci narejenih iz cvetlic šolskega z zaponom, da ne zarjave. Pri takih stvareh letom kak šolarček ali šolarica cas srebrnp, in niklene stvari na- vrta m če ebrnega nitrata ne vpli mora popre] prevlako z nohtom odrgniti skuša ako se in se zatorej stariši, ako učitelj olepša krsto ali oder v večnost so pač veseli Srebro se tudi spozna po tem, da dobi potem se po se nanj vlije kapljo raztoplj vine delajo sivo liso. Kako se da cinkastim da se držeč v emajl. V 500 cm 50 rudečo Jiso kromove kisline. Druge ko- selivšega s cvetlicami iz šolskega vrta se pre goče 1 kako cenijo potem ako je to ljudje šolski vrt tega ni, se za šolski vrf. nihče » V ce mo- vsega ne zmeni stvarem in po čemu? temnozelen ter Navadnep zelja, repe, krompirja, fižola in plevela, vidijo taplj natriumhyposulfita, pridene se 25 ter se žveplo izloči vrele vode raztopi se tekočino se precedi v 65 gorko, čisto raztopljino; stvari dobe neko svitluzeleno, gladko prevlako vpliva Stvar dobi se emajlu podobna se potem v vodi izpere in posuši zveplene kisline, potem stvari po-tako v kratkem V Ce tekočina dalje časa svitla temnozelena površina. najdejo ljudje po zanemarjenih njivah Da mora biti šolski trično vrtih zadosti vrt pridno, skrbno obdelan sime- razdeljen in da v njem tudi estetike manjkati ne sme, zapopadeno je gotovo v Če Sicer točki omenjenega ukaza čijo v zredčeno solno kislino, se svetloba zgubi namesto čiste raztopli natriumhyposulfita Če natriumhyposulfitove raztopi se stvari pomo se vzame dobi dobi, sulfita se rujava barva 15 ^ kloroveg črnem galuna v 00 cm 15 g vode. šolski vrt vzgleden z besedo „šolski teljev pa moral biti, če logično mislimo vsak proč vrt u če namočijo stvari v malo okisani marmorju podobna barva se ravno tako učitelj ; če pa temu ovira to ali ono — imenuje naj se raje občinski ali uči kajti občina je lahko v tej stvari zmotljiva šola pa ztopljini bakrenega zmotljiva, kazati mora ne le z besedo mora biti takorekoč ne vedno temuč tudi praksi Kmetijstvo. iMKMll človeku v prid, korit in ponos —. itt • . to, kar se posnemati sme, kar zamore biti f Kaj pa vsaj modri majo? Gotovo kaj lepe Nekaj šolskih vrtih Zadnji „Uč. Tovariš od 1 drugim članek: mora biti šolski no vati!" nov. se tega po mojih večletnih skušnjah sam terega naredili so že pred nekimi leti na pametni ljudje radi posne-koristnega. Prepričal sem Šolski vrt ka „ukazi in uredbe šolskih vrt urejen, da se zamore prmesel je med janje poleg ceste moje prigovar oblastev" „kako vzglednim ime- razdelil sem simetrično in pota precej posul z belim peskom; kmalu sem zapazil gospodinje svoje vrte delijo v lepe da tudi druge ima tega članka razvidno je, da skih vrtov in za boljšo plačo učiteljev sipljejo z peskom, jgna salata, izvrstna koleraba gredice in pota pp povzdigo šol- druga boljša zelenjava > karfijol m Slavni c. kr. deželni šolski vrtnarjev naša tako seme vsi želeči, tudi tako zelenjavo napravil sem pozneje po gosp. Pirčevem vrta gnojne grede — mikala je mnoge, kje dobim in sla po vrtih imeti navodu poleg svet določil je v tem enake tudi — kmalu so ogledovali moje grede in na svojih vrtih narejali, videl je ta ali oni 383 pri šolskem vrtu kompostno jamo, kmalu sem opazil, začenjajo tudi drugi za kompost skrbeti. Omislil sem drevesom privezati steklene, zelo praktične etikete in kinč ta 9 V sredi dm v vštric gredic srebrnobele in premeru široke kroglje, in glej mnogim ral sem že z enakimi etiketami je bilo le moje veselje. Vse to, mislim kroglami postreči tudi da se šolski t zgleden imenovati zamoi 1 kar za prav moralo biti, kajti šola mora šola biti pi ako to Bog za — potem: trebno zdi vzdržavati -učitelj biti v stroko sploh zelo unet tako nič ni pomagaj! Konečno se mi pa še opomniti, da vzgleden šolski vrt napraviti učitelja ni ravno lahka reč. Da tnarstvu dobro izurjen, skušen in za to omenim, kajti brez stvari, ako ni na vso moč ampak nekaj druzega je, kar učitelja priden zavira in to je manjkanje časa. Le strokovnjak dobro ve, da na vrtu od zgodnje spomladi gnojnimi gredami še po pozne jeseni vedno po cel dan dosti dela, in dela na mi) so taka, da se odlašati sejati pleti smejo Gnojiti 1 cepiti 1 obrezovati, škrofiti kopati pa mora o pi vem času; vsako odlašanje tega ali onega dela slabe nasledke ima šoli Učitelj je pa navadno ur na dan 9 kjer mora tudi uspešno delati pred šolo in po čakajo ga pa pisari je, pregledovanje in korekture in azličnih zvezkov domače skrbi itd.: med šolo pa učitelj trpin pač tudi kaj jesti in dušo privezati kajti še železni stroj začne škripati in se s pico vina, če se ne maže čitek. Poreče mi ta ali oni, četrtke nice naj porabi učitelj za delo na v noč pa porabi modri učitelj za svoj 5 proste dni tu Jaz da je to kaj prazna modrost kov če bo šolski vrtnai in prostih dnij čakal, bo s šolskim vrtom je zamujeno. Če učitelj obravnavo če slabem in še enkrat ponavljam, da delo na vrtu i kmetijska dela^ se morajo o pravem času opraviti, kakega berila za par tednov, ali tudi mesecev preloži, škode nič za a z delom na vrtu tako Kako priden, skrben in natančen svoj poklic mora pač učitelj biti šolo šoli kateri oskrbuje ne prav m redno, temuč tudi šolski vrt Konečno pride mi še nehote na misel raleli so plače šolskih vrtnarjev, gosp. učiteljev. Pisal lahko o tem veliko prav pikantnega; ker sama na boljše obrača t opustim to za danes in učiteljem vrtnarjem vsem primerno plačo za njih veliki trud Pomagaj Bog škodo delaj Kmetijske raznoterosti. Lisica v Avstraliji. Ker v Avstraliji divji kunci čali, so vpeljali m ne morejo najti sredstva kako mnogo lisic iz Anglije, da jih preženo sicam avstralijsko podnebje jako ugaja. Izrastej velike, mnogo večje volj pa niso s kunci m mnogo močnejše nego v Angliji njetih in perutnini se iznebili lisic Sedaj . Zado temveč posegajo prav pridno po jag že Avstralijci v veliki skrbi, da alf f ______________ ^ ^ ^^^ -a. 'a. .a..... I i ÄI.........F^lični" in" zSa^i""S"........f»11 za ^ L""'"'"""".......................................................................i __ _ _ __________________________---- zelene mo- Družba svetega Mohorja. kar (Dalje.) m pripomore, ^^^^^^ „Koledar«, ki ima tudi letos poleg ^^ koledarske vsebine in imenika udov mnogo berila za-^^ bavne in podučne vsebine. ^in Najprej je omeniti času primeren spis dr. Andreja ^^^^ Karlina „Spomenik ljubezni papeža Leona XIII. do Slo- ^^ vanov.'' V tem spisu gospod pisatelj, ki je bil dalje easa v Rimu, omenja, s čim je sv. Oče pokazal ljubezen svojo . do Slovanov in opisuje zlasti lepo kapelico, ki je dal napraviti v spomin slovanskima apostoljema sv. Cirilu in Metodu. Ta kratek spis kateremu je pridejana lepa po-doba omenjene kapelice, je prav primerna za letos, ko ^^^ praznujemo öOletnico papeževega škofovanja. (štihati) Temu spisu sledi Jož. Benkoviča pesem „Slavospev sveti stolici. V spomin öOletnice škofovanja Njih svetosti ^^ Leona XIIL" Ta pesem bode gotovo prijala vsem vernim ^ Slovencem, kateri so iz srca udani poglavarju katoliške šoli ^^^ so na razne načine baš minolo leto kaj lepo mnogih mora Tretji spis je zgodovinsk in ima naslov „Ujetnik ku- Napoleonov". Že iz naslova tega spisa je razvidno, da se ustavi, v njem obravnava, kako je mogočni francoski cesar Napo- poleon odpeljal v vjetništvo tedanjega glavarja katoliške počit- cerkve in ga potem imel v vjetništvu. Spis je pisan jako rečem, poljudno in ga bodo radi čitali društveniki, kateri si go- « četrt- tovo žele kaj poučiti o francoskih časih, o katerih so jim na očetje, oziroma stari očetje pripovedovali. sploh Temu spisu sledi kratka pesmica Janko Lebana ne „ Dekličina molitev". # izrecno S posebno pozornostjo bodo pa pač čitali vsi spis Šušteršiča „Slovenci v Ameriki". Poslednja desetletja se Slovenci sploh bolj zanimajo za Ameriko, za ker na tisoče Slovencev si služi svoj kruh ono stran Atlantskega morja. Spisu je pridejan majhen zemljevid Zje-vzgledno. dinjenih držav, s kraji, v katerih bivajo Slovenci in pa podoba cerkve sv. Jožefa v Jolietu. Temu sledita pripovedki v stikih ^Zakaj ni vode na Krasu" A. Medveda in že Jos. Podkorenčana „Vrag — prijatelj", kateri bodete že želim po svoji vsebini prijali kmetskemu ljudstvu, ki rado čita tako in pripoveduje podobne stvari. v Ze dolgo let skrbi za zabavno berilo „Družbi sv. Mohorja" gosp. dr. Josip Vošnjak. Le malo imamo pisateljev, posebno leposlovnih, ki bi znali zares popularno silno P^®^^^ ^^ ^^^ redkim je prištevati dr. Vošnjaka. Mnogi bralci se kar zavesele, ako vidijo zopet kak Vošnjakov spis. Letos je zopet ta gospod pisatelj poslal družbi za-silno nimivo povest iz kmetskega življenja „Blagor žalostnim". Tej povesti sledi kratka ali mična pesmica Jos. Podko-renčana „Božji obisk". Pohvalno moramo vsekako omeniti, da družba sv. pa kaj in unet v kaki pa se pa stvar jih pokon namreč 384 Mohora prinaša životopise slavnih mož. Tako se narod je največkrat dobro pomešano s slabim in obe. Znano seznani z možmi, na katere more biti ponosen Taki tem spisi vsekako povzdigujejo- narodni ponos in ob jednem pa imajo še drugo vrednost. Posebno mladino vspodbu- in nekolika prijenljivost. Zato da se celo svetniki in veliki učeniki niso vjemali v ali je boljša vseskozi ostrost in trdost, ali pa miloba čudno da so bila tu pa jajo posnemanju letošnjem letopisu so životopisi, tam na shodu mnenja različna. Katoliška vera in katoliška Mateja Cigaleta podobo) 1 katerega je spisal Ivan Nav- cerkev obsega in objema ves svet. Kar je omenil ali celo ratil, Frančiška Stegnarja (s podobo), katerega je spisal dognal naš katoliški shod, to je seveda malo v primeri z dr. Glaser in pa Iv. Črneta, slavnega slovenskega kme- neusahljivim bogastvom katoliške resnice, katoliških na-tovalca preteklega stoletja, katerega je spisal Fridolin ukov. Ne bodimo tako kratkovidni, da bi mislili: Samo Kavčič. Temu spisu je tudi pridejana podoba. w nekem v teh sklepih je pravo katoličanstvo; če se pa katera reč je posebno poslednji spis še zanimivejši od prejšnjih nekoliko razločuje od njih, gotovo je napačna aH vsaj dveh. Prejšnja dva moža sta vsaj slovenskim omikancem sumljiva. Katoliški shod ne sme biti nikak neprehoden zid ki naj loči na dve strani Slovence ampak pi jazen in krotak kažipot vsem Slovencem, ki so dobrega bolj znana in poznajo tudi njijino delovanje kolikor toliko. Črne je pa večini popolnoma neznan. Ta spis je pa tudi velike važnosti za naše kmetovalce, ker bode kme- srca in blage volje. A to trdim odločno, da nima ne katoliškega duha, ne katoliškega srca tisti, ki pobija in tovalce spodbujal k umnemu kmetovalstvu Omenili smo že dve pesmij gospoda Jos. Podkoren- zametuje kar ves kat. shod." čana v „Koledarji", ali poslal je že tretjo n Jesenska tem spisom je pisatelj pač mnogo koristil ker slika", v kateri se slika jesenski čut, izvaja primeren so mnogi imeli pač vse napačne pojme o tem shodu in nauk iz tega. hoteli baš ž njim razcepiti Slovence v dva tabora. Zanimiva je povest iz tičjega življenja „Slavec", kateri smeše sklepe tega shoda in jih ponižujejo, Ne- drugi Spisal Fl Radinski, ravno tako tudi pravljica Trij modri nauki", katero je zapisal Mihael Lazar pa jim zopet preveliko važnost pripisujejo, dočim je v njih pač več točk, o katerih se da dvomiti o njih umest- Znani pisatelj Janko Leban je za letošnji koledar nosti. to so posebno take točke, ki se tičejo politične poslal balado „Jernejeve muhe v Begunjah Posebno taktike. S tem seveda mi nikomur nečemo podtikati slabih podučna je pa povest Slavoljuba Dobravca „Trno". Izmej namenov. temveč iz tega k večjemu sklepamo. da so zabavnega berila je omeniti še sliko iz naroda. „Tratar- mnogi zborovalci premalo poznali politične razmere, jev dolg", katero je pisal Ivan Štrukelj. Ivan Steklasa jedni resoluciji se zastran verskega vprašanja nekako pri pa poslovenil rusko narodno bajko „Bogati Marko" poroča da naj bi delali na to, da se deželnozborski zakoni premene po tirolskem deželnem šolskem zakonu prinaša tudi narodne pesmi, da se tako ohranijo Tista točka je sicer posneta po resolucijah tretjega av Hvala vredno da „Družbe sv. Mohora Kole Mar in Romarice dar" pozabljenja. Letos sta priobčeni „Pivska pesem". Prvo je zapisal Lipe Pogorski pa Andrej Vodišek. m drugo strijskega katoliškega shoda, in se v njej zrcali teženje gorenjeavstrijskih konservativcev. Tukaj pač ni mesto pre- tehtavati. bilo prav. da avstrijski katoliški shod Že več let prinaša Koledar „Razgled po katoliških dotično resolucijo vsprejel, ali zameriti se pa nam ne misijonih", kateri spisuje dr. Ivan Križanič. Ti spisi so sme. ako pogledamo, kak vpliv bi imelo. ko bi se to, velike vrednosti tudi v znanstvenem oziru. Iz njih mar- kar tista resolucija zahteva, uresniči za slovenske dežele sikaj se naučimo tudi iz zemlje- in narodopisja. Lepi vzgledi pa tudi utrjujejo vero mej čitatelji. Vsa stvar meri jedino na to, da bi deželni zbori oziroma « odbori dobili več vpliva na šolstvo, zlasti odposlali vec Gospod dr. Frančišek Lampe pa popisal v Ko na raz- ledarji katoliški shod. Temeljito je pojasnil pomen tega shoda. Njegovo stališče je po naših mislih pač jedino pravo. Gospod pisatelj pravi mej drugim: Sklepi katoliškega shoda so naravnost in nenaravnost potrjeni od več « škofov. To nam kaže čisto zanesljivo, da ni v njih ničesar proti veri, marveč da se vsi izrečeni nauki vjemajo s katoliško resnico. Toda škofje niso ukrenili, da se morajo ti sklepi vernikom zaukazati, ali da so vsi slovenski ver- m zastopnikov v deželne šolske svete. Poglejmo mere na Koroškem, Štajarskem, Istri in Trstu in vpra- šajmo, ali bi se s tem ne dal le liberalizmu večji vpliv v šoli in tudi na Goriškem bilo težko bolje. Jedno ni za vse, in stvari se ne smejo slepo kopirati (Dalje sledi) niki dolžni ravnati se po vseh enako Dalje ve vsakdo Poučni in zabavni drobiž. Umrl je učeni nemški inženir in profesor France Gras-hof. Pokojnik je bil leta 1826. rojen v Düsseldorfu, je mnogo da vodi največkrat do kakega namena več potij. Kdo bi let bil profesor mehanike in teoretičnega mašinstva na poli- si upal trditi, da so sklepi v vseh rečeh zadeli to 1 kar tehniku v Karlsruhe. Znan je kot pisatelj in je posebno nje- je najboljše? Lahko povedati kako nas uči katoliška ^^^^ ^ teoretičnem mašinstvu tako korenito pisano, da vera toda spoznati, kateri pomoček je za kak namen najboljši, ni lahko ljudeh o društvih, o narodih : težko mu ne le v nemškem temveč tudi v druzih slovstvih ne najdemo podobnega. Delo prav za prav še ni dovršeno, kajti imel bi iziti še četrti zvezek o delajočih strojih, katerega pa pisatelj ni dovršil. Na tem delu je delal nad dvajset let, kar ni čuda. se ne da vselej izreči, ali so dobri, ali so slabi; jih je poceloma hvaliti ali grajati; zakaj v človeških rečeh ker je v mnozih ozirih še le ledino oral. 3^3 ....... ^ II T»: Novice. g — Odlikovanje. Presvitli cesar podelil je davkarju Lilleg-u v Zatičini naslov in značaj glavnega davkarja. Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Čast. g. Mihael^ Barbo, župnik trebelski, se je odpovedal s^oji novi župniji v Smarjeti. Čast. g. Peter Bohinjec, kapelan na Vrhniki, gre za eksposita v Trnje pri Slavi ni; na njegovo mesto prida Čast. g. Luka Smolnikar, kapelan v Skocijanu pri Dobravi. V Skocijan pri Dobravi pa gre čast g. Ivan Volk, doslej kapelan v Polhovem Gfradcu. čast. g. Vincencij Vidergar je nameščen za provizoričnega kurata beneficijata v Moravčah. — Za J. Cimpermanov nagrobni spomenik je g. A. Grangl po naročilu „Pisateljskega društva" izklesal iz ka- kega marmorja relief z glavo pokoj pesnika. To delo A Jtavljei Zagorj nekaj dnij v izložnem oknu knjigotržca gosp Petindvajsetletnico svojega upnikovanja je slovesno praznoval minolo nedeljo preč g. Iv. Debeljak župn. Preddvoroni v kranjski dekaniji. — Češki kvartet. Kakor smo poročali, priredi slavni češki 19 kvartet na povabilo „Grlasbene Matice" v nedelj novembra t ) dne zvečer v redutni dvorani koncert. Kvartet je na najboljšem glasu in razni listi pisali so povsod prav pohvalno o tem kvartetu, koder je še nastopil Kvartet je iz Prage in sicer svira pravo vijolino K. Hoffmann, drugi Jos. Suk, vijolo Oskar Nedbal, vijolončelo Oton Berger. Program koncerta obsega mej drugim Smetanove in Dvorakove dela, tem koncertom nudi se torej občinstvu izreden glasben užitek. Sedeže in vstopnice h koncertu dobiti je pri knjigotržcu g. Ant. Zagorjanu. Izpiti za učiteljsko usposobljenje na tukajšnjem učiteljišči dovršili so se minoli torek z nastopnim uspehom : Izmej 48 učiteljev in učiteljic, so delali izpit, usposobljeni so za meščanske šole dva učitelja in ena učiteljica. Dopolnilni izpit iz nemščine napravili so trije učitelji. Za ljudske šole usposobljenih je 25 učiteljic in 12 učiteljev. Mej temi . Fr. Peterlin in Iv. Vrščaj. sta Pet napravila izpit z odliko, učiteljic ni prestalo izpita. — Kranjska hranilnica podarila je manjšim občinam v Tuhinjski dolini za popravo' cest, ki so bile poškodovane pri znani veliki povodnji, znesek 1000 gld. — Županom občine celjska okolica izvoljen je bil dne 13. t. m. zopet in sicer ednoglasno, g. Matevž Glinšek. G. Glinšek pokazal se je za Časa prejšnjega triletnega župa-novanja prav vrlega narodnjaka in vestnega gospodarja. Nesreča na dolenjski železnici. Te dni našli so na železniški progi mej Grosupljem in Čušperkom povoženo djarijo svoja imena. Dotični oklic se je tiskal in razpošiljal na državne stroške. Nesreča Santandru. Ladija „Cabo Machichaco je velika španjska ladij Pred nekaterimi dnevi v Bilbau bilo se nanjo naložilo 800 zabojev dinamita po 20 kilogramov petroleja, špirita in železa. Ustavila se je najprej v Santandru tudi je na ladiji bilo tako nevarno ustavila 2. se ustavlj druge laiij blago, Dne 3 vender se je , m. je ob uri začelo goreti na ladij Užgal se je bil špirit Kako se ne ve Vsi gasilci santanderski so prihiteli na pomoč ali niso mogli ničesar rešiti. Parnik „Alfonso XIII." je postal tudi častnike in mornarje na pomoč Zbralo se je veliko ljudij. 60 zabojev dinamita so bili naznanjeni, so hitro s p na breg Kapitan je trdil, da ni veČ dinamita na ladiji. mornar je pa ljudij odganjal, češ, na ladiji je še mnogo Neki di- namita in se torej vsak čas razleti Ljudj mu niso verjeli in so mislili, da laže, ker je jezen na kapitana, ki ga je prejšnji dan bil s .30 potopi podil , ko Ravno so se pripravili, da zavrtaj razpoci kotel in takoj dinamit užg( ladij Ob ), da 5. uri se je posvetilo in zagrmelo kakor bi hkratu izbru hnilo 100 ognjenikov. Mesto je potem pokril črn oblak Po zraku se je slišalo bobn ker so leteli deli ladij Prednji in srednji del ladije je popolnoma razneslo Nekatere mrliče je neslo po 200 in še več metrov daleč. priletelo v jedilnico precej oddalj Pol truplja nekega mornarja hotela. Ne katere železne dele je neslo nad 3 kilometre daleč in ubilo več ljudij Bližnj hiše so se podrle. Okna so se povsem mestu zdro bile. Razbit je jeden drugi parnik in mrtvi so vsi mornarji in častniki parnika Alfonzo XIII Mnoge ladije so tako poškodovane da je malo manjkalo, da se niso potopile. Ubiti so vsi gasilci, uradniki in vojaki, ki so bili ob bregu za stražo. Mesto je začelo goreti. Nikoga ni bilo, da bi gasil, ker so vsi ga- Tudi ni bilo ga silci gubili življenje pri gašenji na ladij silne priprave, ker se je večinoma poškodovala. Vsakdo se je brigal le zasft in za svoje, ni se menil, da bi gasil. Zgorelo je telegrafsko poslopj in 40 velicih hiš lezniški lak Škode je blizu 60 mi Zgorel frankov tudi že-V mestu tudi po razstrelu ni bilo nobenega reda, ker so bili mrtvi skoro vsi uradniki. Ubiti so santanderski guverner, oba pri- staniščna kapitana, polkovnik pešpolka ki je prišel zaprl pot k pristanišču, pobočniki pristaniških kapitanov, zornik transatladske parniške družbe, pristaniški inžener da je nad-po- veljnik žandarmerije. Veliko je ranjenih. Tajnik guvernerjev je ostal živ, ali je imel na razpolago le 2 žandarja in licistov. Madridom pretrgana. Tajnik se je odpeljal na po- Ker je telegrafsko poslopje pogorelo, je bila zveza z postajo in zahteval topništvo, da s streljanjem da drugo mesto loči od pogorišča iz Bilbaa so po podei nekatere hiše ogenj Grorelo je 24 vojakov in gasilcev ir. Mrtvih je kacih ranjenih kacih 15 000. Vseh mrtvih pa ne bodo dobili 300 ker jih je baje v morji cele kupe. Ribiči santanderski bodo truplo moža, katerega so spoznali za Jož. Mucgerja iz Laz v imeli jako veliko škode, ker ljudje ne bodo hoteli kupovati litijskem okraji. Kako je nesrečnež prišel pod vlak, so ne ve. rib, ki so se mastile s človeškim mesom. Utopljenec. V Mednem pod Medvodami izvlekli so ljudij zlasti otrok Ljudj zahtevajo, da škodo povrn Pogreša se veliko e tvrdka te dni iz Save nekega 241etnega Janeza Brožeka iz Borovnice Ibarra v Sevilli, katere le bila ladija, ki je zakrivila nesrečo. sedaj delavca v papirnici na Goričanah. Pravijo, da je revež Trčila in potopila sta s parnika Albany" in „Phi ponesrečil, vračujoč se minolo nedeljo zvečer vinjen iz Medvod, ladelphia" pri Point aux Parquesu 2 oseb je mrtvih Vojaški begunec. Minoli teden vjeli so v njego- vem rojstnem kraju v Tunjicah v kamniškem okraji vojaškega 27 mornarjev je poskakalo v deserterja Ajdovica. Skrival se je že več let in tako odtegoval 26 rešilo. Drugi so vsi potonili vojaški dolžnosti. Ko so ga zdaj orožniki obkolili v neki hiši, postavil se je v bran, vsled česar ga je orožnik težko ranil z bajonetom. Zgorel je parnik Traser na Nisissingskem jezeru. odo ali se jih je od teh Trzne cene. v Ljubljani dne 15. septem. 1893. Pšenica gld. 8 50 kr rž gld 6'50 kr., ječmen gld kr oves gld. 7 50 kr Madjarizacija na Ogerskem. Aradskega komitata ajda gld. 8'50 kr., proso gld. 6 60 kr., turšica gld kr učitelji so izdali oklic na vse učitelje Ogerske, da vsaj do 1. leča gld 12 1896., ko se bode slavila tisočletnica ogerske države, poma- cene kr., grah gld. ajo za 100 kgr.) 12 kr fižol gld kr 38G Loterijske srečke. v Line dno 11. Dovem. t. 1. V Trstu dne 11. novem. t. 1. V Pragi dne 16. novem. t. 1. 54, 24, 38, 76, 84. 59, 47, 5, 24. 77, 69, 80, 34, 5, 54. i Jubilej ske ustanove. Podpisa zbor azpisuje s tem za leto 1893 osem cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske ■Prošnje naj se vpošljejo zbor do 28 m pr ada poti stalno (na svojo roko) glosti ne more več delati naj se jim od župnijskega in dokazilo, da je prositelj kaki obrt samo novembra občinskega da adi onemo in da je ubog Ljublj (29 dne novembr 893 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko ♦ lOOOOOOOO ♦ ♦•! ♦ ♦ I ♦ ♦ o o o o antiartristični in antireiimatični v fi:. od ♦ ♦ O O Franc Wilhelm ♦ lekarja Heunkirchen-u na ♦ Spodnje Avstrijskem dobiva se v vseh lekarnah ) ♦ Ljubljani: pri U. pl. Trnkoczy in Wilh. Mayr (30— ♦ V zabojih po 1 gld. av. velj. h r« • ti« «J*. jfjs '•'v • I» ^ ^ • .vV .v •• J« • kaplj ice za 9 izgotovljene v lekarni 77 angelu varhu a C. i Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna 4 dela. (13 43) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. gx/txoAXJ^ Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec- carich ; v Skofji Loki lek Kai Fabi dovljici: Dom Ri e Roblek: v Movemmestu v Ra : lek in lek.^ Bergraj v Črnomlju lek v Kamniku: . Blažek lek i "j Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva ipp-ova adna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (14 51) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje. Dobi se i^ovsod. V2 kile 25 kr. i ^ . t •k.r .»7. • vif - r . S . ♦ I» C—.' i • : 'J I ' i j^l srečke priporoča r 1.1 V ^k ' ^ \ . v ■ » • ». - a . 'Tr V . • .V»'* I. • .. a' Odgovorni urednik: (iustav Pire. Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki u. t / f