642
Goran Schmidt
IVANKA HERGOLD, VSE IMAŠ OD
MENE
Tretja samostojna knjižna publikacija Ivanke Hergold Vse imaš od mene* vključuje v en sam naslov deset črtic in krajših pripovedi, katerih obseg niha med štiri in petindvajset strani. Najkrajše črtice: Tretji sin, Sam in Odmevi oblikujejo socialno tematiko, predvsem eksistencialne probleme malega človeka, človeka z roba (Tretji sin), samotarca (Sam), otrok v vojni (Odmevi). Zgradba črtic temelji v premišljeni izrabi posameznih življenjskih stanj, psiholoških izsekov ter v zaključni akciji (smrt otrok, ločitev matere in sina, zavarovanje pred zimo). Jezik črtic se v smiselnih variantah približuje pogovornemu jeziku in narečju, s čimer je nakazana izrazna in psihološka pristnost ubesedenih likov.
Deloma fabulativno zasnovane so krajše pripovedi: Beli hrib (v samostojni publikaciji je izšla v Slovenj Gradcu) temelji v zvijačnosti, celo vra-ževernosti osrednjega lika Mice, ki si s pomočjo telesne privlačnosti prisluži kravo. V Jedrti spremljamo ob spreminjanju pripovednih položajev s spremnimi notranjemonološkimi vizijami istoimenski ženski lik na poti v ho-sto, v »službo«. Zaključni groteskni deziluzionizem ob striženju las mrtvi ženi za kasnejšo lasuljo uvaja v slovensko literaturo kar se da drastične mo-
* Obzorja Maribor 1974, opremil Rudi Španzel, fotografija Miro Zdovc, str. 140).
tive. Motiv življenjske osamljenosti, onemoglosti in preračunljivosti je v središču črtice Suha leta. Sosed Lojz prodaja jajca sosedama, vdovi in hčeri. Sam vdovec odkrije vzrok nenavadne prijaznosti. Iz prvotne nerodne pojave se Lojzova osebnost skristalizira v ponosen, nepreračunljiv lik, ki so mu spletke ena izmed tujih sestavin lastne osebnosti. Motiv smrti je ob uvajanju živali kot literarnih likov v ospredju črtice Ko pride ura. Moralna poanta: ko pride starost, te še pes ne povoha, tedaj umri, je aktualizirana dobesedno: s psom Džonijem in psico Gamo. Parodija svobode (stari pes Džoni naredi vse, da bi osvojil mlado psico) doživi groteskno, tragično blokado. V Večernem obisku se študentka Magda sooča s prvimi izkoriščanji (zastonj prevaja študentu Ivici Vidmarjeve kritike v hrvaščino) in z naravno skromnostjo ohranja svoj nepokvarjeni značaj. Ob srečanju z neznancem Emilom, samo-tarcem in čudakom, se v njej prebudi katarzično sočutje, vendar je iluzija kratka, razrešitev v realnosti vrača Magdo v krog svoje podnajemniške sobe v predmestju. V zadnjem delu knjige Vse imaš od mene sta še dve krajši pripovedi: Mihael med računi in gozdovi ter Ignac ne bi rad. V prvi se moralni in socialni problemi uslužbenca Mihaela zaključijo v travmatičnem begu od doma, v drugi združuje avtorica bivanjsko stisko očeta samomorilca in moralno stisko sina Ignaca.
Črtice ali krajše pripovedi Ivanke Hergold Vse imaš od mene se s svojim socialnim antropocentrizmom uvrščajo
Književnost
Jože Hudales, Orel z razprtimi krili
v tok sodobne proze, ki ne gradi in oblikuje jezikovne materije v anti-psihologističnem, neantropocentričnem, avantgardnem jezikovnem eksperimentu, prej ostaja v mejah tradicije, saj se podobni oblikovni postopki pojavljajo pri številnih pisateljih 20. stoletja. Kar daje črticam odprtost in privlačnost branja in s tem tudi komunikativnost, je izraba groteskno-drastičnih motivov in izjemnih človeških usod. Ivanko Her-gold zanima človekov bivanjski problem v svojih skrajnih legah: smrti, ljubezni; oblikovalni postopek v scena-rični, deloma avktorialni pripovedni perspektivi, omogoča spreminjanje položajev, prehode iz opisa v dialog in notranji monolog, v jeziku pa izrabo njegovih pogovornih in narečnih plasti. Groteskni deziluzionizem kot način opozarjanja na življenjsko stvarnost govori v prid domnevi, da je temeljno gibalo literarnih likov iluzija o svetu in da se le-ta razblini največkrat ob smrti. Avtorica s svojimi črticami in krajšimi pripovedmi ostaja v okviru kratke proze, vrsta motivnih izvirnosti in jezikovnih spretnosti pa kaže, da bi se posamezni teksti ob ustrezni razširitvi razvili v zahtevnejše in kompleksnejše literarne izdelke.
643