POMEN VAJENSKIH SOL ZA NASE GOSPODARSTVO
Vajenske šole so se pričele pri nas razvijati pred osemdesetimi leti. In kakor je
Skofja Loka glede šolstva pomembna, je bila glede strokovnega šolstva malo bolj
kasna. Za ntikaj let jo je prehitel celo Kamnik in tudi Tržič. V Škofji Lx>ki je bila
ustanovljena vajenska šola leta 1889. Priprave za ustanovitev pa so pote'kale prav
od leta 1887. Takrat niso pripisovali vajenskim šolam tako velikega pomena, kot
ga daines. Pouk se je vršil v večernih urah in ob nedeljah. Učenci so običajno prišli
k pouku kar od dela, prepotcn.i in površno umiti. Ob nedeljah je bilo malo boljše;
bili so bolj umiti in boljše oblečeni, ker je bila pač nedelja. Med mladeniči, ki so
obiskovali vaijenslko šolo so bili pametni fantje, ki so pouk jemali resno ter v danih
razmerah pri pouku nelkaj pridobili. Bili so pa med nj-imi tudi učenci, ki so smatrali
šolo za nekak oddih ali pa za neko vrsto zabave. Ce je bil šolniik preveč mehak,
je v takih večernih urah lahko doživel marsiikt^j neprijetnega. Iz šole grede so učenci
v okrilju teme uganjali razne neumnosti in se preizkušali v rjovenju. Večkrat jih je
morala krotita celo policija. Kot otrok se spominjam vajenske šole v Ljubljani, kjer
so imeli policaji s temi dečki, tki so odhajali iz šole, precej opravka in so marsika-
172
terega preveč divjega fanta vtaknili za 24 ur za zapahe. Vajenske šole tedaj gotovo
niso bile brea: pomena, vendar niso doživele večjega razmaha. Služile so pač tedanjim
potrebam razvoja našega, predvsem obrtnega gospodarstva.
Leta 1945, takoj ob svitu svobode, so pričeli naši .šolniki in gospt>darstveniki
ra^mišljari o bodočem tipu vajenskih šol. Naše slovensko šolstvo je bilo takrat
jvopolnoma na tleh. V pokrajinah, ki so bile štiri leta zasedene od nemške in madžarske
okupatorske sile, je bilo slovensko šolstvo popolnoma ukinjeno. V pokrajinah,
ki so bile zasedene od italijanskih okupatorskih enotah, se je ta proces vršil počasneje.
.Slovenska šola je živela tedaj samo na osvobojenem ozemlju in delovala pač
toliko, koliikor je bilo v danih prilikah mogoče. Takšno dediščino smo prevzeli
leta 1945. Slovensko šolstvo se je obnavljal« z veliko naglico, elauom in s pravim
zanosom. Tudi strokovno šolstvo je takoj zaživelo. Požrtvovalni slovenski učitelji
so prevzeli brezplačno delo na teh šolah, čeprav so bili z delom preobloženi že na
rednih šolah. Prva leta se je ]>ouk vršil v večernih urah, ker pač mi bilo v razredih
rednih šol čez dan prostora. Tako so učenci prišli v šolo ter sedli v prostore, ki so
bili nasmetcni in neprezračeni, saj se je v istih prostorih vršil že ves dan pouk. Že
skoraj odrasli fantje in dekleta so sključeno sedeli v prenizkih klopeh svoijih osnovnošolskih
tovarišev. Z dodeljevanjem večjih proračunov pa se je tudi delo na teh šolah
pričelo normalizirati.
Tudi razvoj naše škofjelošike strokovne šole se je od leta do leta dvigal. Organizirani
so bili strokovni oddelki, tako da .so vajenci od mojstrov in telmikov
prejemali tudi strokovni pouk o svoji stroki. Na šoli so bili postopoma organizirani
naslednji strokovni oddelki: lesni, kovinski, oblačilni, usnjarski ter končno še predilski.
Učenci, ki nimajo strokovnega pouka, hodijo samo k splošnim predmetom,
nato pa obiskujejo vsako leto v počitnicah 5-tedenslki strokovni tečaj. Nekatere stroke
pa dobivajo pouk v trimesečnih periodičnih šolah, ki jih obiskujejo zaporedoma
skozi tri leta. Take šole obiskujejo naslednji vajenci liz našega območja, ker zaradi
nizkega števila vajencev teh strok v našem mestu ni šol za navedene stroke:
1. Avtomehaniki in avtoelektričarji obiskujejo šolo za avtoniehansko stroko v
St. Vidu nad Ljubljano.
2. Zidarji, tesarji, kamnoseiki. krovci, izdelovalci cementnih izdelkov in asfalterji
obiskujejo vajensko šolo za gradbeno stroko v Ljubljani.
3. Brivci in frizerji obiskujejo celoletno vajens^ko šolo v Kranju, kamor se
vocijo dvakrat tedensko.
4. Trgovski vajenci obiskujejo celoletjio trgovsko vajensko šolo v Kranju, kamor
se vozijo dvakrat na teden.
Če bi pa katera izmed navedenih strok imela vsaj 10 vajencev za en razred
ali 15 vajencev za vse tri razrede, bi tudi zanje organizirali posebne strakovjie oddelke
na tukajšnji vajenski šoli. Gotovo je vsak nov strokovni oddelek na šoli
velika pridobitev za prebivalce in 'za učne mojstre, ker se s tem znatno poceni
šolanje vajenca. Če računamo, da mora vajenec plačati za stanovanje in hrano
v vajenskem domu mesečno 4.500 din, iznese to v treh letih 40.500 din, kar (je gotovo
velik izdatek za šolanje vajenca izven njegovega deloiTiega in domačega okraja.
Zaradi takih in podobnih prilik je razvoj šole koristen za vso obrt in tudi za
industrijo. Razvoju vajenske šole v Škofji Loki so v pretečcnem desetletju posvečali
merodajni faktorji veliko pažnjo. Šola je dobivala pravočasno potrebne kredite,
kakor tudi prostore, v katenih se je pouk lahko nemoteno raizvijal. Skofja Loka
je bila skoraj med prvimi šolanii v okraju, na kateri se je organiziral dopoldanski
in popoldansiki ter ix>polnoma odpadel večerni pouk. .šola ima danes za svojo uporal>o
dve učilnici ter lepo risalnico. V teh prostorih .se lahko v dopoldanskih in popoldanskih
urah raizvrsti pouk za vse razrede splošne izobrazbe ter za vse strokovne
oddelke. Šola tudi ni pozabila na kulturni in telesni razvoj svojih gojencev. Zato se
na išoli goji zborovsko petje, igralski nastopi ter telesna vzgoja.
Od skromnih začetkov pred 66 leti se je šola do danes res prav lepo razvijala,
saj je od prvotnih 69 učencev narasla na 172 vajencev, ki posečajo pouk splošnih
predmetov, kakor tudi dobro organiziran strokovni pouk po stro*kovnili oddelkih.
Glavnii delež lepemu razvoju vajenske šole pa so dala leta po osvoboditvi, saj se
je v teh letih šola usposobila, da bo lahko vzgajala res najboljše kvalificirane kadre
bodoči obrtuiiški in industrijski Škofji Loki. Levji delež pri tem bodo pa seveda
nosiile naše obrtne delavnice in industrijski obrati, s katerimi je šola vedno v tesnem
stiku. Zato nenehno stremimo, da se ti stiki še poglabljajo v korist naše učeče se
vajenske mladine. /e/o Janezič
173