Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Ob našem kulturnem prazniku Kot vrsto let nazaj slavimo Slovenci tudi letos ob obletnici Prešernove smrti svoj narodni praznik, Prešernov dan. Pri tem se s proslavami in akade- mijami spominjamo tistega ve- likana, ki danes, po 115 letih, kar je umrl, še vedno živi, v zmerom novih izdajah zname- nitih Poezij, ki so mali sloven- ski narod postavile v sam pes- niški vrh svetovne književno- sti. Letošnje praznovanie je mor- da toliko spodbudnejše in po- membnejše, ker pada V čas do- ločene prelomnice, če lahko s to oznako izrazimo »boj« za čistejšo in plodnejšo afirma- cijo sodobne kulture in njenega naprednega duha, kakršen se, čeprav še šibko, kaže v neka- terih statutarnih določbah. Zato nas prav letošnji praznik nav- daja tudi z optimizmom, da »vremena bodo se zjasnila« in bo v naši kulturi naposled zasi- jalo svetlejše sonce. Zato Pre- šernov dan naj ne bi bil samo formalni praznik, zgolj zado- stitev pieteti, ki se vsako leto znova poraja za en sam dan, pač pa naj bi bila hkrati s proslavami in prireditvami tu- di vsa dejavnost ob tem dnevu trajno usmerjena v prizade- vanja, da bi našo kulturo po- vzdignili do višjih in žlahtnej- ših vrednot, ki bi bile bližje ti- stim živo tvornim tokovom, ki jim je v daljnji preteklosti pri- speval svoj nesmrtni delež tudi France Prešeren. Tak dan pa bo bogatejši, lep- ši in še bolj naš. PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU V CELJU Občinski odbor SZDL v Ce- lju bo priredil danes zvečer ob 17.30 uri v Narodnem domu proslavo Prešernovega dneva — slovenskega kulturnega praznika. Na proslavi bodo so- delovali mešani pevski zbor »France Prešeren«, gojenci Glasbene šole ter člani Sloven- skega ljudskega gledališča. Ker bo program prireditve kvaliteten, pričakuje občinski ' odbor SZDL polnoštevilno ude- ležbo. ZBORI VOLIVCEV V ŽALCU KONČANI! V teh dneh so v žalski občini končali z zbori volivcev, na katerih so občane sezna- nili z družbenim planom občine za leto 1961 ter s proračunom. Sočasno so v tistih kra- jevnih odborih, kjer doslej še niso imeli pripravljalnega odbora krajevne skupnosti, le-te izvolili. Čeprav so imeli zbore voliv- cev med tednom, so bili številčno dobro obi- skani, kajti občani se vse bolj zavedajo, da se o stvareh, ki zadevajo njihov kraj, nuj- lažje sami pomenijo. Pri letošnji sestavi družbenega plan« jim je bil v veliko po- moč seznam krajevnih potreb, ki so jih se- stavili v jeseni še bivši krajevni odbori. 18. februarja bo oininska skupščina že odločala o sprejetju družbenega plana in proračuna za tekoče leto. NE KLICAJ - TEMVEČ VPRAŠAJ V pretekli številki našega lista nam je tiskarska pomota korenito spremenila bistvo naslova uvodnika »25 tisoč dinarjev za vsa- ko ceno«. Naslov smo namreč v rokopisu zaključili z vprašajem, kar izraža dvom nad težnjo nekaterih kolektivov in posamezni- kov po uvajanju zvišanja kategorije osebnih dohodkov — ne glede na položaj delovne organizacije. V časopisu pa nam je tiskar- ski škrat vprašaj zamenjal s klicajem in » tein »25 tisoč dinarjev« za vsako ceno spremenil v zahtevo, kar pa se tudi ne uje- ma z vsebino našega članka . LETNA KONFERENCA ZKS VELENJSKIH RUDARJEV Komunisti - s širokimi pogledi PRETEKLO NEDELJO SO SE V KULTURNEM DOMU V VELENJU SESTALI KOMUNISTI VELENJSKEGA RUDNIKA ,NA REDNI LETNI KONFERENCI. MED ŠTEVILNIMI GOSTI SO RI- LI ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKJ FRANC LESKOŠEK- LUKA, SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZK ANDREJ MA- RIN C, SEKRETAR OKRAJNEGA • ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE JANKO 2EVART, PREDSEDNIK OKRAJNEGA SINDI- KALNEGA SVETA VLADO CRESNIK IN DRUGI. Sekretar rudniškega .komiteja Ci- , ril Grebenšek je v svojem poročilu nakaza1! številne uspehe velenjskih kamumisitov, uspehe, iki so se naj- očitneje odiraizili v 5.115.(HX) tonah nalkopanega 'liginiita v lanskem letu. Tuidi referendum o sprejetju statusa je doikaizail istrnjenost in enotnost rudarskih vrst, saj se je laainj iz- reklo 95 odstotkov rudarjev. Kljub teim uspehom pa ®i niiso zakrivali oči ipred 'slabostimi kot so še vedn« premalla skrb za temeljito šituidijsiko delo v jaimi-zaihod. sllalba proizvod- nja v tretjem četrtletju, nenaorhiio planirani dopusti in v zaidinjem času ne pri Vlažnost rudarskega ipoklica zaradi nizke stimulacije deila. Vse- kakor ni najboiljša /slika le 19 novih članov Zveze ikamunistov v lanskem letu isa je cd ta.kra>t, ko so komunisti v javni upravi prvič za- čeli razpravi j »ti .o fonmiramju orga- nizacij Zveze ikomuimtov v svojih kolektivih. Ugotovili >so namreč, da aiktivi ikommiistiov, v lka.te.rih se združil jejo zdaj, niso povsod polno zaživelii. Kasneje je o formiranju samostojnih organizacij Zveze ko- mun isto v v javni upravi razpravlja- la tudi organizacijska komisija okrajnega komiteja ZKS, ki je o tem tudi zavzela zanimivo stališče. Siistam delitve po delu in samo- upravljanja. ki sta se v zadnjem obdobju tudi v javni upiravi že do- kaj trdn-o uvelijaviila, ustvarjata tu- di nove odnose., Delovni kolektivi občinskih skupščin na primer čeda- lje pogosteje sodelujejo pri sklepa- nju im odločanju neikaterih zadev, ki so jih še pred kratkimi urejevali povsem administrativno. Zato se je porodila itudi zahteva po samostoj- nih organizacijah Zveze komunistov, ki bi pri razčiščevanju stali i šč do določenih vprašanj prafv gotovo od- igrale poimemilbnio vlogo. Reiš je si- cer. da bi v tem pogledu tudi do- sedanji aktivi1 Zveze komunistov, lahko opravili dosti več kot so. sa j je pravzaprav čudno, da aktiv Zve- ze komunistov v očeh nekaterih ni biil dovolj »avtoritativna*- o/blika za reševanje pomembnejših problemov. Poleg tega se je pokazalo. — pred-vsem pri kadrovski poliitilki — da aktiv na dolo organizaci je Zveze komunistov na teremi marsikje ni iimel vpliva, da na primer organiza- cija ni upoštevala predlogov aktiva glede sprejemam j a in kaznovanja članov iitd. Topa je tudi razumljivo, saj značaj dela javne uprave marsi- kdaj ni omogočal širokih ultemclje- vainj določenih predlogov. Tudi mnenje, da ibi z ustanovitvi- jo samostojnih organizacij Zve/e komiiiniistoV v javni upravi okrnili delo terenskih organizacij, ni po- vse m uitemel j en o. (>rgam izaciijiska komisija okrajnega komiteja nam- reč mreni, da bi ne bilo tircfba prav vise komuniste javne uprave vkl ju- čiti v organizacijo v kolektivu. V tistih terenskih organizacijah, kjer bi tako dejanje resnično okrnilo se- stav članstva in kvaliteto dela, nmo- reč ne bi bilo treba ničesar spre- minjati. Komunisti naj Ibi še naprej delali na terenu. Poleg tega pa je zanimiv tudi predlog, da bi v te- renske organizacije -morda vezalli tudi komunijte ostalih področij — iz gospodarskih organizacij na pri- mer" — seveda take, ki jih na te- ren veže interes ali pa družbena funkcija. Ob vise j tej zanimivi razpravi pa je seveda razumljivo, da vprašanja ustanavljanja organizacij Zveze ko- munistov v javni upravi ni mogoče reševati samo v celjskem okraju. Pri tem gre za statutarna določili a organizacije Zveze komunistov, pa bi bilo treba zato izdelati določena stališča vsaj v slovenskem merilu. -ij. Borci naj aktivno sodelujejo PRI REŠEVANJU PROBLEMOV VASI Pretekli teden je bila v Šentjurju letna konferenca občinskega Združe- nja borcev, ki so se je udeležili pred- stavniki vseh osnovnih organizacij. Na njej so razpravljali o aktualnih problemih, ki se postavljajo pred or- ganizacijo in nakazali tudi smer za njihovo rešitev. Poudarili so, naj bi osnovne orga- nizacije ZB bolj sodelovale z organi- zacijami SZDL na vasi in skupaj z njimi tudi reševale tekoče probleme. Dokončno bi bilo potrebno tudi re- šiti problem pokojninskega zavaro- vanja borcev, ki tega še nimajo ure- jenega. Razpravljali so tudi o pomoči hri- bovskim krajem, kot so Planina in Dob je, ki so revoluciji žrtvovali vse za njeno dokončno zmago. Uredila naj bi se predvsem kategorizacija zemljišč, ker bi se s tem zmanjšali davki teh hribovskih kmetov. Nazadnje pa so se dogovorili še o proslavi' osvoboditve Plartine in iz- volili novo vodstvo občinskega zdru- ženja, ki ga bo spet vodil dosedanji predsednik Peter Hlastec. -ič 6.000 IZVODOV DRUŽBENEGA PLANA RAZDELJENIH V velenjski občini bodo z zbori vo- livcev malce pozni, kajti želijo, da bi občane čimbolj seznanili z druž- benim planom, da bi le-ti resnično lahko dajali svoje pripombe. Kaj so v ta namen storili, riam je povedal nekaj misli predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Franc Fri- stovšek. Danes ■ smo izdali natisnjen druž- beni plan v šest tisoč izvodih, tako da ga bo dobila sleherna družina v občini. Poleg tega pa smo pripravili izvlečke iz družbenega plana ter jih razdelili krajevnim odborom, da se bodo že sedaj dodobra seznanili s predvidevanji. Mladina je letos iz- redno iniciativna, saj se želi teme- ljito seznaniti z družbenim planom občine in se bo vključila v akcijo za. Čimboljšo udeležbo zbora volivcev. — Kaj bo dosegel dnevni red zbo- rov? Tov. Franc Pristovšek — Poročanje o družbenem planu in proračunu, razpravo ter odgovore na vpi-ašanja iz zadnjih zborov vo- livcev. Slednja oblika je vse preveč pomembfia, da bi jo smeli pozabiti, kajti z izčrpnimi odgovori bomo mar- sikatero nepravilno tolmačenje in ne- godovanje odstranili. —ik. Ob statutu in planu »To je trenutno prva naloga orga- nizacije SZDL, da v redu opravimo obravnavo osnutka občinskega sta- tuta ter družbenega plana«, je dejal sekretar šmarskega občinskega od- bora SZDL tovariš Darko Bizjak. »Statut je že v obravnavi. Najprej želimo, da ga preberejo po krajevnih odborih in ožjih vodstvih, da se bo- do lahko pripravili na boljšo razpra- vo na širšem sestanku. Vsako nedeljo komentiramo posamezna poglavja tudi po lokalnem radiu, kjer bomo sproti objavljali pripombe, ki jih bo- do dajali občani. V posebni "tribuni občanov bi radi odgovarjali na nji- hova vprašanja. Podobno je z družbenim planom. O njem zdaj razpravljamo na politič- nih organizacijah. Občani morajo so- delovati pri sprejemanju družbenega plana in ga temeljito poznati, ker to prispeva k globljemu razumevanju občinskega razvoja ter že v jedru marsikdaj odklanja nepotrebno loka- li stično nezadovoljstvo. Poleg tega pa delovni programi! KO SZDL jih pripravljajo, na Osredku so ga že izdelali. Nikjer ne smejo biti brez načrta, za to se bomo do-, sledno zavzemali«. r. NOV TOVARNIŠKI KOMITE IN TRI KOMISIJE V STORSKI ŽELEZARNI Pretekli četrtek popoldne je bila v železarni Štore prva redna seja novoizvoljenega tovarniškega komi- teja Zveze komunistov. Razen nove- ga komiteja, so izvolili še tri stalne komisije, ki bodo sodelovale pri to- varniškem komiteju. Za sekretarja komiteja je bil vnovič izvoljen tova- riš STANKO OCVIRK, za njegove- ga namestnika pa tovariš BORKO VREČKO- Komisijo za kadrovska vprašanja bo vodil tovariš STANE SOTLER, komisijo za politično ideo- loško izobraževanje itovariš RAJKO MARKOVIČ in komisijo za organi- zacijska vprašanja tovariš DANI- JEL MAHNE. DVA MESECA 18 SESTANKOV V preteklih dveh mesecih so sin- dikalne podružnice delovnih enot v Štorski železarni imele osemnajst različnih sestankov._Najvažnejša te- ma razprav je bila; predosnutek sta- tuta podjetja, poslovanje podjetja in delovnih enot v letu 1963, družbeni plan železarne za leto 1964, stano- vanjski problemi zaposlenih, osnutek pravilnika o povračilu stroškov pre- voza na delo in z dela, HTV proble- mi in skrb za bolne člane kolektiva in člane, ki so v JLA. j. m. RAZGOVOR Z NAČELNIKOM ZA GOSPODARSTVO LASKE OBČINE TOV. PERŠETOM: Družbeni plan - odraz preobrazbe podjetij Razgovor z načelnikom za gospo- darstvo v Laškem Francem Perše- tom. — Ali je v osnutku letošnjega družbenega plana predviden velik gospodarski razvoj laške občine? »Trenutno je o tem težko govoriti, ker je še precej negotovih stvari. Osnutek družbenega plana za teko- če leto je pripravljen in že dan v razpravo in sprejetje občinski skup- ščini.« — Ali bodo rekonstrukcijska dela nekaterih tovarn bistveno vplivala na obseg družbenega plana?« »Vsekakor, vendar je viden porast. V naši občini ustvarja industrija o- krog l-\0 „ vseh dohodkov. Rekon- strukcijska dela so v zaključnih fa- zah, tako da bo še večji porast viden šele v prihodnjem letu. — Kako teko razprave in kdaj bo družbeni plan sprejet? Tov. Franc Perše »Kot sem že omenil, je dan v raz- pravo in sprejetje občinski skupščini. Odborniki bodo nato vodili razprave na zborih volivcev, ki bodo trajali od 9. do 1(5. februarja. Proti koncu februarja, po analizi predlogov in pripomb, bo sprejet.« N POLITIČNA SOLA V ŠENTJURJU V oktobru je pričela v Šentjurju s predavanji politična šola za člane delovnih kolektivov. Obiskovalo jo je 17 članov. Pretekli teden pa so slu- šatelji polagali obračun svojega dela, ko so zagovarjali domače naloge. Le- te so bile skrbno pripravljene in so v njih obravnavali v glavnem prob- lematiko občine. Tudi na zagovoru je šlo brez večjih zapletov in so vsi iz- delali. -ič ZA BOLJŠE OBVEŠČANJE Pri občinskem odboru SZDL v Šmarju pri Jelšah so imeno- vali posebno petčlansko komi- sijo za informativnost s pred- sednikom Jožetom Jakošem. Komisija bo spremljala infor- macije znotraj komune, radij- ski program, delo »Novega Ob- sotclja« ter tudi dopisništva za ostali tisk. Zlasti pa bo sku- šala izboljšati oblike in meto- de obveščanja občanov ter kre- piti stike krajevnih organizacij SZDL z občinskim odborom SZDL prav glede informativ- nosti. 1. St. 5 — 7. februarja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 V Juteksu startna osnova 20.000 dinarjev Kot veja tekstilne predelo- valne industrije «-Juteks« za- ostaja v osebnih dohodkih, saj več kot dobra polovica članov kolektiva prejema za svoje de- lo pod 25.000 dinarjev osebnih dohodkov in mnogi med njimi se še vrte v okviru od 18 do 20 tisoč. Zato smo povprašali di- rektorja Rozmana, kako rešu- jejo to vprašanje v njihovem kolektivu. — Res je, da smo v januarju presegli planska predvideva- nja in je tudi vnovčena reali- zacija v primerjavi z istim ob- dobjem v lanskem letu boljša, toda vse to nam zaenkrat ne daje optimističnih pogledov in upanj, da bi lahko sleherni pro- izvajalec zaslužil najmanj 25 tisoč dinarjev osebnih dohod- kov. Napravili smo že analizo tistih, ki imajo osebne dohodke pod 20 tisoč dinarjev in ugo-- tovili, da so v večini primerov to delavci z manjšim časovnim stažem od treh do štirih mese- cev in največ do enega leta. Toda ti se bodo v kratkem po- polnoma vživeli v svojstvenost proizvodnje pri svojem stroju ali na drugem delovnem mestu. Nam je uvedba carine na uvoz preje vnesla dokaj brezglavo- sti v naš plan in naše sklade, kajti 40 milijonov stroškov več krepko spremeni notranjo de- litev. — Kakšen start boste vzeli za letošnje leto? — Kaže, da bomo zmogli z 20.000 dinarji osnove. Imamo nešteta delovna mesta, kjer ni mogoče ustvarjati pogojev za proizvajalca, da bi le-ta več zaslužil. Največ se zanašamo na nov predilni stroj ter nove tkalske in šivalne stroje, ki!so šele nekaj mesecev v proizvod- nji. Dosti nam tudi pomaga nov koindicirni aparat za ugo- tavljanje vlage v preji; boljše delovne pogoje pa zagotavljata po dve klimatski napravi v tkalnici in predilnici. Prepri- čani smo, da se bomo sčasoma približali tudi za življenje po- trebni osnovi. VPRAŠANJE MINIMALNIH OSEBNIH DOHODKOV POSTAVLJA KOLEKTIV TOVARNE »JUTEKS« V ŽALCU V IZREDNO TEŽAK PO- LOŽAJ, ČEPRAV VEMO, DA JE TO PODJETJE V NEKAJ LETIH USPE- LO, DA SE JE POSTAVILO NA TRDNO OSNOVO NENEHNE RASTI. Široke perspektive turizma v Velenju V Velenju je za še večji vzpon turizma potrebna ureditev garaž, zimskošportnih objektov in dogradi- tev ceste Slovenj Gradec—Ljublja- na—Jadranska obala. Turistični delavci in gostinci v ve- lenjski komuni se trudijo, da bi mo- dernim nomadom na kolesih nudili čiim več in jih tako vezali na lepote Savinjske in šaleške doline. Lan- skoletna turistična sezona je poka- zala, da število obiskovalcev iri tu- ristov, ki se poslužujejo gostinskih in turističnih uslug narašča, saj so gostinci zabeležili rekordno število nočnin. Domačih gostov je bilo čez 20 tisoč, tujih pa 5 tisoč. Največji porast so zabeležili v hotelu Paka, kjer je bilo v pretekli sezoni 10-010 domačih in 3.969 .tujih gostov. Za letošnjo zimsko-turistično se- zono so se premalo pripravili. Ceste, ki vodijo do zimsko-športnih objek- tov in terenov so bile slabo splu- žene ali pa sploh ne. tako, da so bili ti objekti odrezani od glavnih pro- metnih žil. V samem Velenju pa je potrebno obogatiti kulturno in dru- žabno življenje, omogočiti turistom souporabo kotalkališča, oziroma dr- sališča ter urediti in opremiti izpo- soj evalnice sank :in garaž za avto- mobile. Za oskrbo vozil do letos ni bilo storjenih ustreznih ukrepov. Z rekonstrukcijo ceste Slovenj Gradec—Velenje, se velenjskemu turizmu odpirajo še večje razvojne možnosti/ Z ureditvijo te ceste se bo veliko število, predvsem inozemskih turistov preusmerilo nanjo. Rekon- strukcij ska dela bodo končana že v 1965 letu. Do takrat bodo končana tudi dela na novi dvorani za dru- žabne prireditve, ki bo zgrajena ob hotelu Paka. Pod dvorano so pred- videni prostori za garažiranje vozil. Letos so začeli itudi z rekonstrukcij- skimi deli na 45-metrski smučarski skakalnici, ki jo bodo preuredili, za daljše smučarske polete. Z novo ska- kalnico bodo poživeli športno dejav- nost, saj bodo na njej prirejali /tudi mednarodna tekmovanja. Z že obsto- ječimi in novimi objekti ter dobro organizacijo /turistične propagande, se bo Šaleška in Savinjska dolina •spremenila v eno izmed najlepših 'turističnih centrov ter se tako pri- bližala tudi najzahtevnejšim obi- skovalcem. J. S. V LAŠKEM NOVA PEKARNA Navzlic zimi se nadaljujejo grad- bena dela na izgradnji nove pekarne v Laškem. Pekarna bo zgrajena v strogem centru, malo pred pivovar- no. Dosedaj so zgrajeni že spodnji prostori in zunanje stene. Gradnjo pekarne kreditira občina. Gradbeni stroški in oprema bodo predvidoma znašali čez 50 milijonov dinarjev. Nova pekarna bo dokončana do po- letja in bo proizvajala preko tisoč kilogramov kruha v osmih proizvod- nih urah. Z novo pekarno v Laškem bo kon- čno rešen problem preskrbovanja s svežim kvalitetnim kruhom v mestu in neposredni okolici. A, Gostinstvo, turizem in kadri... Ob koncu lanskega leta je gospo- darska zbornica v Celju anketirala nad 50 gostinskih delovnih organi- zacij o strukturi, izobrazbi in uspo- sobljenosti gostinskih delavcev. Anketa je pokazala, da je splošna in strokovna izobrazba najslabša še pri vodilnih kategorijah, medtem ko jih je v osnovnih poklicih vsaj 73 odstotkov z dokončano osnovno šolo. Le četrtina anketiranih gostinskih delavcev ima strokovno šolsko izo- brazbo — ostali so dosegli poklicno izobrazbo s tečaji, prevedbo, priučit - vijo ali formalno prekvalifikacijo. Med slednjimi pa jih je 250, ki zase- dajo odgovorna delovna mesta, tako 3 direktorji, 17 kuharjev, 56 natakar- jev itd. Vloga gostinstva in turizma pa ter- ja drugačno stanje. Zaenkrat bo tre- ba reševati z dodatnim izobraževa- njem zaposlenih gostincev, pri tem pa moramo dati poseben poudarek recepcionarjem, vratarjem, obratnim blagajničarkam, sobaricam, kajti prav ti poklici so doslej zasedeni le s pomožnim osebjem. Z absolventi gostinske šole tega ne bo moč reševati v celoti, zahteva po kvaliteti in kvantiteti prehiteva zmo- gljivost. Šola daje letno le okrog 50 absolventov za strežbo in kuharski poklic. Poleg tega pa šola potrebuje novo šolsko poslopje z lastnim delo- viščem. Doslej je izobraževanje go- stinskih kadrov bolj ali manj impro- vizacija. Stanje je kritično. Gostin- stvo je prav zaradi teh objektivnih vzrokov v škripcih. O dodatnem izobraževanju so pred dnevi razpravljali gostinci in ugoto- vili, da v preteklem obdobju niso vla- gali skoraj nič za izobraževanje ka- drov. Vodilno osebje je pokazalo za- nimanje predvsem za seminarje za vodstvene kadre, medtem ko niso imeli dovolj posluha za seminarje osnovnih gostinskih poklicev. K. N. Že letos izgradnja NOVIH TIROV IN INDUSTRIJSKE POSTAJE Razmere v železniškem prometu v Celju narekujejo delovnim organiza- cijam, da z vso odločnostjo in čim- prej pristopijo k izgradnji lastne to- vorne postaje in novih tirov. Predra- čun kaže, da bo investicija presegla milijardo dinarjev, v kateri pa še ni- so všteta interna dela 18 delovnih organizacij. Če bodo rešeni nekateri problemi s skupnostjo ŽTP podjetij in občino v Celju, bi že letos izgradili prvo fazo, katera obsega matični in- dustrijski tir, del tovorne postaje, most čez Hudinjo in povezavo na stare tire. V tem primeru bi že letos vložili v ta dela približno 400 milijonov dinar- jev. V JANUARJU ZA 33 ODSTOTKOV Kolektiv tovarne usnja v Šoštanju je ja- nuarska planska predvidevanja zdaleč pre- koračil. saj ie ustvaril 330 milijonov 424 tisoč din realizacije. K temu je pripomogla tvečja prodaja zalog. Po fizičnem planu pa so presegli predvidevanja za 19. odstotkov. V tem mesecu sta le dve ekonomski enoti, in sicer novi krom ter šivalnica zaostala in še to predvsem v prvih dneli. V kromu je bilo občutno pomanjkanje odgovarjajočih surovin, v šivalnici pa so se delavke uvaja- le na novem stroju. Realizacija prodaje us- nja bi bila gotovo še večja, kajti prevoz je v januarskih dneh zaškripal — delno je kriva poledica, kajti večino usnja transpor- tirajo s kamioni. POPRAVEK V članku »Celjska železniško vozlišče« v štev. 4 letošnjega leta je tiskarski škrat po- vzročil nekaj smiselnih napak. — v drugem odstavku: dostava vagonov je neredna. VČASIH CELO POSAMIČNA. Po- slednja je ravno nasprotno dejstvu, da se va- goni ne dostavljajo posamično temveč če- to skupaj, kar povzroča probleme okrog razkladalnih rokov in stojnin. — v istem odstavku mora biti namesto »Potniški in tranzitni promet« — tovorni promet. FILATELISTI SO ZBOROVALI Preteklo soboto je imelo Filatelistično društvo redni letni občni zbor. Med 22 prisotnimi člani so bili tudi delegati ma- riborskega društva in društva Merkur. Po podanem enoletnem obračunu so si nadali celjski filatelisti nove naloge, ki naj bi jih skušali uresničiti v tekočem delovnem letu. Najvažnejša naloga je stik z mladino. Ustanavljali bodo filatelistič- ne krožke po šolah, po zgledu filateli- stičnega krožka v Šempetru, ld že deluje z lepim uspehom. Mislijo tudi organizirati razstavo sami ali pa s filatelističnim dru- štvom »Merkur«, prirejati predavanja in izdati priložnostni pisemski ovitek. Če se bo celjskim filatelistom posrečilo izvršiti vsaj polovico svojega plana, bodo lahko zabeležili velik uspeh. J. B. OBČNI ZBOR GASILCEV V ŠTORSKI ŽELEZARNI V preteklem letu so se v štorski Železarni zbrali gasilci na 19. rednem občnem zboru. Vgotovili so, da so se članske vrste v zad- njih dveh letih povečale za 20 %, vedno bolj se pa vkljtičujejo tudi mladi ljudje. Ko so pregledovali uspehe, ki so jih lani dosegli so ugotovili, da sta najpomembnej- ši uvrstitvi na okrajnem in občinskem tek- movanju. Za novo delovno obdobje so si gasilci že postavili okviren program dela. USPEL SINDIKALNI TEČAJ V ŠTORAH Včeraj so v Železarni Štore zaključili te- čaj za sindikalne funkcionarje in člane de- lavskih svetov enot. Tečaj, ki je trajal šest tednov, ga je obiskovalo 56 članov kolekti- va. Na tečaju so mnogo pridobili in jim bo v veliko pomoč pri upravljanju vsakodnev- nih dolžnosti v organih samoupravljanja in sindfkalni organizaciji. INVESTICIJSKE NALOŽBE — INVESTICIJSKE NALOŽBE — INVESTICIJSKE NALOŽBE — Še vedno na ravni enostavne reprodukcije (Nadaljevanje) Drugič: KMETIJSTVO, GOSTIN- STVO, PROMET, TRGOVINA V kmetijstvu so naložbe zelo po- rasle. Živinorejske hleve so obnovili na območju Podloga, Zaloga in v Zasavju, hmeljske nasade v Savinj- ski dolini, vložili znatna sredstva v dolgoletne sadne nasade v brežiški, krški in konjiški občini rter v izgrad- njo in izkoriščanje topih gred v Ve- lenju, Čateških Toplicah in Celju za preskrbo potrošnikov. Del sredstev pa so porabili za podružhljanje kme- tijske proizvodnje. V gozdarstvu so v glavnem inve- stirali v nove gozdne ceste za' večje izkoriščanje lesnih mas in to najveič v mozirski občini. Prenovili so od- sek Rečica—Raclmirje, gozdne ceste Kanolščica, Logarska dolina—Mat- kov^oC Menina planina, Velunja,- Strmina, Ojstrica, Dobrovlje, Ponik- va—Slatina, Resnik-KokoJov trav- nik, Božje—Kunigunda, Crešnjice— Sojek, Grundner—Prevalje, Cek- manca—Lastnič in druge. Proizvodnja stanovanj za trg in montažni sistem, sta narekovala gradbenim podjetjem novo opremo, ki so jo v glavnem nabavili z last- nimi sredstvi. Sredstva za trgovino so bila pičla. Odprli so samopostrežne trgovine v Žalcu, Nazarju, Slovenskih Konji- cah, Rogatcu slk.etga statuta še nisem vi- del. Zasledujem pa razprave o s ta- tu tLli v časopisju. Opažam preveč načelnosti v indkaterih statutih in preinallio 'konkretnih določil.« DRAGO CVETKO, KNJIŽNIČAR CELJSKE ŠTUDIJ- SKE KNJIŽNICE: »Občinskega statuta še nisem vi- del. Ker sem član statutarne komi- sije v naši ustanovi predvidevam, da bodo roki za prilagojevanje in poznejšo razlago naših statutov z občinskim — prelkratiki.« Še različne metode Polemika, ki jo je odprlo uredništvo Celjskega tednika v 3. številki, je nadvse aktualna in vpodbudna. Tu ne gre samo za posamezne primere, ampak bi lahko rekli za načela. Učiti in vzgajati mladino ni lah- ka stvar, kar priznava že mladina sama. Odkar zahaja mladina k rednemu šolanju, je bilo ocenjevanje dosleden spremljevalec učenja, pa naj si bo v tako primitivni ob- liki. To ocenjevanje je dobivalo različne oblike do najmodernejše dobe — do javne- ga ocenjevanja. Dokler imamo opraviti z napol zastarelim, napol modernim ocenjeva- njem šolskega dela tistih, ki se uče in ki učijo, moramo računati z napakami na obeh straneh. Ker je že nvodnik v to debato opozoril na nekatere posebnosti, naj velja nekaj be- sed njim. »Ocena je odvisna od trenutnega razpo- loženja — dobre volje...« je trditev, ki je psihološko utemeljena. Nikakor pa ne velja_ za resnega pedagoga, ki stoji pred mladino in se ji o njegovem »razpoloženja« niti ne sanja. Pravim: resen pedagog nik- dar ne kaže svojega razpoloženja razen ti- stega, ki je usmerjeno na lepo nspelo učno uro. Vse drugo so izjeme. Tuai o osebnih odnosih do učencev in učenk je bilo že mnogo govora in pisanja, toda ločevanje učencev na »močnejši« in »šibkejši« spol je že vnaprej obsojeno na neuspeh, ker bi s tem kršili načelo enako- pravnosti. Kdor ravna tako, ni pedagog. Razlikovanje med tako imenovanimi »sla- bimi« in »odličnimi« (ali vsaj dobrimi) učen- ci bi naj vplivalo na oceno posameznih pred- metov? Na splošno izobraževalnih šolah ve- lja pravilo, da učenci in učenke vsaj v glavnem obvladajo splošnoizobraževalno snov, ki jo je po ljudskih zastopnikih do- bila prosvetna oblast. Učenec naj torej do- seže vsaj minimum tega, kar predpisuje učni načrt v vseh predmetih. Za izjeme pa imamo olajšave. Tako razlikovanje med sla- bimi in dobrimi učenci je torej odveč. Drži pa, da je vsaka metoda brez metodi- ke obsojena na neuspeh. Še nekaj besed na »Odmev« v 4. št. z dne 51. 1. 1964. Ce je pedagog »razpoložen« ali »natak- njen«, je odvisno od tega, kje je tako sta- nje nastalo. Ce je nastalo izven učilnice, tega učenci ne bi smeli občutiti, kajti s tem je zgrešen učni uspeh. Cesto pa povzročijo »nataknjenost« učen- ci sami, bodisi z nedisciplino, bodisi z brez- brižnostjo afi nesodelovanjem. V takem pri- meru je nataknjenost človeško opravičljiva. Pri današnji organizaciji mladina v razred- nih skupnostih bi naj bila skoraj nemogoča. NI težje naloge za predavatelja, kakor je ocenjevanje znanja. Brez znanja je škoda hoditi v šolo. Metode ocenjevanja so tako različne in mnogoštevilne, da jih je težko našteti. V glavnem pa gre za splošno in specifično znanje. Splošno ocenjevanje naj ugotovi, kaj se je od predelane snovi učen- ca »prijelo«, specifično znanje pa naj do- kaže, kako določeno učno snov pojmuje. Odkar je demokracija prodrla tudi v naše šole, je javno ocenjevanje znanja očencev postalo že običajno. Tu ne gre za »baranta- nje«, marveč . za pomoč učencev predavate- lju v borbi za pravično oceno. Toda pri vsakem, še tako plemenitem stremljenju, kakršno je prav javno ocenje- vanje v šoli, se vrinejo senčne strani. Zna- no je npr. dejstvo, da so posamezni učenci po javni ocenitvi znanja dosegli oceno »za- dostno«. In posledica? Nehali so se učiti, češ: saj imam zadostno! Tista ocena »za- dostno« je v očeh »pridnih« učencev in pre- davatelja samega toliko vredno kot »ne- zadostno«. Ali naj vzgajamo samo zadost- nikef Za konec še to: Šolska reforma je uče- nje tako olajšala, da lahko nčenci obeh spo- lov napredujejo v višji razred tudi z dvema negativnima ocenama, češ se bodo že po- boljšali. In kaj pravi statistika. Le malo se jih poboljša. Ali ni tu nekaj narobe? Objektivno ocenjevanje je pogoj vsake- ga napredka, naj bo kjerkoli. — nik Predaval bo Jože Smole V okviru tribune, ki jo celjska de- lavska univerza prireja vsak torek, bo 11. tega meseca ob sedmi uri zve- čer v Narodnem domu predaval glav- ni urednik Dela Jože Smole. Tema njegovega predavanja — O silah mi- ru v svetu — je dandanes še zlasti aktualna in zanimiva, zato obisk top- lo priporočamo. Predavanje bo spremljal film. ŠOLA NI SAMO V UČILNICI V Šmarju pri Jelšah je občinski od- bor SZDL sklical širok posvet o vpra- šanjih osnovnega šolstva šmarske ob- čine, pri čemer so sodelovali šolski upravitelji, svet za šolstvo, občinski odbor SZDL, predsedniki DPM in predstavniki ostalih organizacij. Predsednik občinskega sveta za šol- stvo ing. Vlado Tkavc, prosvetni sve- tovalec Franc Zupane, referent za šolstvo Ivan Jernejšek in predsedni- ca občinske zveze DPM ing. Marija Frasova so v temeljnih referatih pri- kazali izobraževalno vzgojno in go- spodarsko situacijo v šmarskem šol- stvu. Čimprej bodo morali odpraviti ne- razvitost osnovnih šol z dokončno reorganizacijo šolske mreže. Odločno so se zavzeli za šolske kuhinje, ki bodo odslej sestavni del osnovnih šol in jih bo po svojih zmogljivostih oskrbovala občina. Najteže pa bo re- šiti vprašanje predmetnih učiteljev. Trenutno je v šmarski občini 155 prosvetnih delavcev, toda samo 4 profesorji in 16 predmetnih učiteljev, kjer prevladujejo strokovnjaki za tehnični pouk. Poleg tega je potrebno urediti ma- terialno stanje, zlasti še učila na raz- vitih osnovnih šolah. Predvsem pa bi se naj zgradila ustrezna stanova- nja v Kozjem, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. Odslej bodo zbi- rali amortizacijska sredstva in zapo- vrstjo obnavljali šole, kar je potreb- no načrtno, če upoštevamo, da so po- vprečno stare preko 60 let. 1. Nova šola v Žalcu? Letošnje naložbe v šolstvu žalske občine bodo kljub desetinam milijo- nov bolj skromne, kajti 10- milijonov bodo plačali še lanskoletnega dolga za prenovitev šole v Letušu in Pre- boldu. Le 5,5 milijonov pa bodo vlo- žili v popolno preureditev šole v Ga- liciji. Trenutno je najbolj nezadovo- ljivo stanje šolskih objektov še ved- no v Preboldu, kjer grozi tretja iz- mena. Zaenkrat so jo obšli na ta na- čin, da se šolarčki stiskajo v dveh pomožnih učilnicah, in sicer v klubu za turiste v wekend naselju ter v stari stanovanjski zgradbi. Da bo šo- la odgovarjala sodobnemu pouku ter da bo za daljši čas rešila vprašanje pouka vsaj v dveh normalnih izme- nah, bodo letos najeli za prenovitev preboldske šole okrog 35 milijonov kredita. Še vedno pa ostaja odprto vpraša- nje nove žalske šole, ki bo slejkoprej moralo zamenjati staro, o čemer prav te dni sklepa posebna komisija. Pred- logi so različni. Žalec, Griže in Pe- trovče — trije problemi šolskih ob- jektov in kot kaže, bodo začasno sku- šali vprašanje nove žalske šole obiti z adaptacijo v Petrovčah ali Grižah, kar bo smotrneje; s tem pa bo žalska šola razbremenjena in bo lažje po- čakala svojo novo naslednico. — ik Okrog 100 predstav v 120 dneh MILANA VALENCAKA iz Velenja, dol- goletnega tajnika »Svobode«, sem začuda zatekel pri branju časopisa doma. Zena Anita je dejala: Še tokrat mi ga boste za- motili. Obljubil sem, da bom kratek. — Kaj vas veže na ljubiteljsko delo pri »Svobodi«? — Strast do igranja. — Ste zgodaj začeli z igranjem? — Pred petnajstimi leti na Pristavi. Prvič sem igral v »Vdovi Rošlinki.« — Koliko premier in koliko nastopov ima- te za sabo? — Tretutek. Šestnajst premier in okrog 65 nastopov. — V »Othelu« sem igral doža 1958. leta, to je tudi letnica mojega prihoda v Velenje. — Se družina strinja z vašim hobijem? Pogledal je ženo, ki je čutila dolžnost do odgovora. — Včasih ga oder časnovno le preveč veže. — Da! je dopolnil in čez čas dejal. — Tu- 8 razstav v klubu ter šestih torkovih veče- rih. pa smo starejšim nudili 25 prireditev — gostovanj ter plesni tečaj. — Ali povezujete v vaše delo tudi sezon- ske delavce, ki jih je v Velenju mnogo? — Prav zanje smo namenili »Večer fol- klore in pesmi« iz Splita. Upamo, da jih bomo uspeli vključiti tudi v naše vrste. Čutim se, da izkoriščani ženino zaupanje. Tudi sinova Iztok in Črt »se nista strinjala z mojimi vprašanji, zato sem se poslovil in zaželel Milanu še mnogo uspehov pri ljubiteljskem delu. di služba me veže preko druge ure — pred- vsem tečaji za strokovno izobraževanje. — Torej tudi v službi prosvetljujete? — Da. Kot referentu za izobraževanje in vzgojo kadrov pri rudniku lignita mi je poverjeno vodstvo strokovnih in družbeno ekonomskih tečajev v okviru delavske uni- verze. Skozi te tečaje je šlo nekaj tisoč članov. — Koliko prireditev ste nudili v zadnjih štirih mesecih Velenjčanom? — Največjo skrb posvečamo mladini. Ta- ko so v tem času imeli 52 lutkovnih, 24 filmskih in 8 gladaliških predstav. Pole« PRIČELI Z VAJAMI V Šentjurju je pričela dramska sekcija »Bratov Ipavcev« z vajami za igro »Globo- ko so korenine«. Uprizoriti jo nameravajo na sektorski reviji, ki bo v Šentjurju. Če- prav imajo precejšnje težave z igralci, upa- jo, da jim bo uspelo naštudirati do revije. — ič GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI: Decembra lani je bilo v Dobrni posveto- vanje o kulturni problematiki celjske ko- mune, ki ga je priredil občinski odbor SZDL. Ob tej priložnosti je bilo izraženo toliko pozitivnih (četudi kritičnih) misli, da se nam zdi prav celotno gradivo objaviti. Še toliko prej, ker kljub časovni odmaknje- nosti stvari niso izgubile svoje aktualnosti; posamezna stališča imajo svojo trajno vred- nost. Tako bomo torej v naslednjih števil- kah priobčevali besedo celjskih kulturnikov s tega posvetovanja. Morda ne bo zanimala samo naših bralcev, marveč bo k razmišlja- nju vzpodbudila tiste činitelje ,ki naj v večji meri kot doslej prispevajo k reševa- nju naše kulturne problematike. Za začetek — izvlečki iz uvodnega referata. JJ!itri gospodarski razvoj je pustil kulturno dejavnost ne samo v naši komuni, temveč lahko to trdimo za vso Slovenijo, nekoliko ob strani, čeprav je prišla v roke samih ob- čanov. Velik problem predstavljajo prav pičlo odmerjena sredstva za to dejavnost. Ce pregledamo položaj na kulturnem področju naše vasi, v največ primerih vidimo, da se ta ni dosti spremenil v času 30 do 50 let. Naše ekonomske možnosti ne za- doščajo za vse socialne in kulturne potrebe. Spričo tega je bila kultura tista, ki smo ji najlažje odpovedali ŠOLA ZA STARŠE V KONJICAH V Sldvenskih Konjicah nameravajo v prihodnjih mesecih prirediti več predavanj v okviru Šole za starše. Delavska univerza pripravlja pro- gram in je v tem smislu angažirala znane prosvetne delavce, ki bodo v šoli predavali. MARJAN RAVNIKAR, Kdo naj formira kulturno politiko sredstva, ki jih je pobralo gospo- darstvo? Tako lahko komuna danes podpira, daje iniciative in sredstva za kulturno dejavnost, lahko pa tudi odreka vsako podporo in ne kaže no- benega razumevanja. Kljub temu pa je kultura integ- ralni del našega življenja in hkrati sredstvo za humanizacijo odnosov mod ljudmi. To sicer priznavamo, toda kljub temu je to kulturno živ- ljenje le životarjenje. V občini so trije organi, ki so for- malno odgovorni za kulturno živ- ljenje in kulturno politiko. To so občinska skupščina, svet za kulturo in znanost ter občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Občinska skupščina kot organ upravljanja in oblasti ne izvaja nikakršne kultur- ne politike. Pri pregledu zapisnikov ne moramo nikjer najti točke dnev- nega reda, ki bi bila posvečena kul- turi. Materialna vprašanja in kad- rovske spremembe še ne pomenijo kulturne politike. Obratno pa najde- mo v dnevnih redih adaptacije tr- govin in gostiln, asfaltiranje cest in podobno. Sestav sveta za kulturo in znanost bi moral biti takšen, da bi kulturna vprašanja obravnaval tudi s stro- kovnega (in ne le političnega) vidi- ka. Logično se nam zdi, da mora biti recimo član sveta za družbeni plan in finance strokovnjak. Po isti logiki bi moral biti član sveta za kulturo in znanost človek, ki mu kultura pomeni bistveni del njego- vega življenja. Prav zaradi takšnih pomanjkljivosti je najti pri nas še mnoge amaterske dramske skupine, ki s svojim programom izvajajo iz- razito konservativno, socialnim in političnim razmeram neustrezno po- litiko. Poraja se vprašanje, kdo in na osnovi česa naj formira in doku- mentira kulturno politiko; kateri za- vestni činitelji vplivajo v komuni na določeno kulturno raven; kakšna je naloga družbeno političnih organiza- cij, posebno odbora SZDL pri formi- ranju kulturne politike, kakšni so problemi amaterizma in angažiranja občanov pri tem in končno problem vzgoje v šolah kot eden izmed ele- mentov kulturne politike. Tu je še kopica nerešenih vpra- šanj, ki pa jih ne bomo rešili, če bomo sami sebi lagali. V pogledu materialne osnove bi se morali bo- riti. da bi dobil vsaj 1 odstotek sredstev od občinskega proračuna za kulturno dejavnost. Prihodnjič: Egon Kunej: VSAK DAN V VEČJI DILEMI. LAHKO BI BILO BOLJŠE ALI NEMOGOČE RAZMERE NA OSNOVNI ŠOLI V GRIŽAH Ob končanem prvem polletju smo se na osnovni šoli v Grižah zamislili nad delovnimi pogoji in učno vzgoj- nimi uspehi, ki so njihov odraz. Kljub temu, da so materialne raz- mere dokaj kritične, skuša kolektiv izpolniti vse naloge in je tako učni uspeh le v višjih razredih slabši, v celoti pa znaša 78 odstotkov. Lahko pa bi bilo boljše, če vse u- čilnice ne bi bile ves dan zasedene in bi bil kak prostor še za dodatno pomoč. Takšno pomoč smo nudili učencem prvih razredov celo ob ne- deljah. Tudi delo v okviru svobod- nih aktivnosti se ne more razmahniti. Zaradi pomanjkanja učilnic smo imeli v tem šolskem letu 4 mesece tri izmene; tretjo izmeno smo od- pravili šele, ko nam je rudnik Mon- tana opremil zasilno učilnico, ki jo bomo uporabljali tudi za telovadnico, ki je šola (s 415 učenci .nima!). Šola razen tega nima nobenega kabineta; nima urejenih stranišč in vodovoda in seveda tudi ne garderob, hodniki pa so ozki in temni, podobni ka^- kombam. Nič čudnega, da je šolska zgradba dotrajala, saj praznuje letos kar 125-letnico obstoja! Iz vsega povedanega izhaja, dar za Griže ni druge rešitve kakor gradnja novega poslopja. Do takšnega za- ključka je namreč prišla tudi po- sebna strokovna komisija. Prav to pa je želja tudi vseh občanov, saj že ne- kaj let ni zbora volivcev, na katerem ne bi bilo na dnevnem redu vpraša- nje šole. S tem smo hoteli prikazati težavne razmere sicer prizadevnega kolektiva na osnovni šoli v Grižah. Pričakuje- mo, da bo občinska skupščina v Žal- cu kmalu našla primerno razumeva- nje za rešitev tega perečega proble- -ma in bo vsaj prihodnje leto pričela s pomočjo prebivalstva uresničevati njihovo dolgoletno željo. Stran 2 Stran 1 CEtJSKI TEDNIK Št. 5 — 7. februarja 1964 Gradili bodo nov dom Preteklo sredo je imelo društvo Ljudske tehnike »Emajl« iz tovarne emajlirane posode letni občni zbor. Razen delegatov iz posameznih krož- kov društva so biii prisotni še pred- stavniki republiškega, okrajnega in občinskega odbora Ljudske tehnike. Na občnem zboru so polagali ob- račun za delo v preteklem letu in pri tem ugotovili, da so vsi krožki iz- polnili naloge, ki so jih sprejeli v preteklem letu. Tudi finančno so v društvu dobro poslovali, saj se je pokazalo, da jim je na koncu leta ostalo še več kot 4 milijone dinarjev. Največ sredstev sta pridobila društvu strojni in emajlirski krožek. Sklenili so, naj bi se v letošnjem letu prešlo v akcijo za zgraditev do- ma organizacij, v katerem bi imelo svoje prostore tudi društvo Ljudske tehnike. Idejni projekt je že priprav- ljen in bodo o njem razpravljali or- gani samoupravljanja v tovarni. Na koncu so še podelili nagrade zmagovalcem v klubskem tekmova- nju med fotoamaterji in najboljšim pionirjem prometnikom. Ob priliki občnega zbora je pripravilo društvo LT »Emajl« razstavo, na kateri so prikazali izdelke posameznih sekcij VERIŽNO TRČENJE NA LJUBLJANSKI CESTI V torek zjutraj je na Ljubljanski cesti voznik osebnega avtomobila •♦žabe-« CE-63-72, Ivan Vrečko hotel prehiteti počasi vozeči tovornjak. Ker pa so prihajala iz nasprotne smeri druga vozila, je pričel zavirati. Cesta je bila poledenela in zaneslo ga je v zadnji del tovornjaka. Ob tem času pa je pripeljal iz nasprotne smeri »kombi« KR-29-28. Zaradi prevelike hitrosti in poledenele ceste se je za- letel v prednji del istega tovornjaka, v katerega se je že prej zaletela »ža- ba«. Iz smeri Celja je tedaj pripeljal tovornjak, ki je, ko je videl nesrečo, zmanjšal hitrost. Za njim vozeči osebni avtomobil MB-80-18, ki ga je vozil Rado Pušenjak, se je pri tem zaletel v njegov zadnji del. Pri vseh teh trčenjih so bili poško- dovani šofer in potnika v »žabi« ing. Drago Ceh in njegova žena Jasna ter šofer in sopotnik »kombiia« Jože Močnik in Ivan Beniger. Škoda na vseh vozilih je večja od 1,5 milijona dinarjev. NESREČA ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI Pretekli petek se je pripetila na cesti III. reda Polzela—Andraž pro- metna nesreča, ko sta se srečevala tovorni avto CE-12-96, ki ga je vozil šofer Alojz Vodovnik in osebni avto LJ-172-27, voznik Franc Rijavec. Za- radi neprimerne hitrosti na polede- neli in ozki cesti je prišlo do trče- nja, pri katerem je nastala škoda približno 225 tisoč dinarjev. TRČENJE NA TEHARSKI CESTI V nedeljo zvečer je na Teharski cesti avtobus CE-11-54 pri srečevanju z nasproti vozečim avtobusom zmanj- šal hitrost. Pri tem se je zaradi pre- velike hitrosti zaletela vanj z oseb- nim avtomobilom K-79-359, voznica Jožica Einspiler. Voznica se je pri trčenju laže poškodovala, na oseb- nem avtomobilu pa je za približno 400 tisoč dinarjev škode. KRVODAJALSKA AKCIJA Na pobudo komisije za krvodajal- stvo pri sindikalni podružnici Žele- zarne Store in odbora Osnovne orga- nizacije RK v Štorah, bodo v sredo priredili veliko prostovoljno krvodajalsko akcijo. Kot vedno do- slej, pričakujejo tudi tokrat velik od- ziv med člani delovnih kolektivov in prebivalci s področja tamkajšnje krajevne skupnosti. . Po nesreči je ubil brata Pretekli petek dopoldne sta sprav- ljala hlode iz gozda do Ceste v Skor- nem pri Šoštanju, Ivan Navodnik, star 26 let in njegov 38-Ietni polbrat Anton Godec. Pri zlaganju hlodov na kup je Navodnik uporabljal cepin. Ko je z njim zamahnil, da bi pridržal hlod, mu je ta od hloda spodrsnil ter v nogo zadel za njim stoječega brata Antona in sicer v koraku. Pri tem mu je poškodoval glavno odvod- no žilo in Godec je takoj izkrvavel. ZA BOLJŠO PREHRANO OTROK Pretekli teden je priredil Zavod za napredek gospodinjstva v Celju dvo- dnevni seminar za delavce v šolskih kuhinjah. Na seminarju je 37 udeleženk po- slušalo 10 ur predavanja z osnovnimi napotki o vlogi hrane, sestavljanju jedilnikov, ureditvi šolskih kuhinj, o kalorični vrednosti hrane in o odno- sih kuharice do otrok. ' Obenem so tudi praktično priprav- ljale vse osnovne jedi, ki jih kuhajo v šolskih kuhinjah. Vse kar so pri- pravile so tudi pojedle, tako da so same preizkusile, kaj je boljše. Pri pripravi malic so dajali precej pou- darka temu, da naj bi bilo v hrani čimveč mleka. ZGORELO JE GOSPODARSKO POSLOPJE Preteklo sreilo zjutraj se je vnelo gospo- darsko poslopje v vasi Turno pri Slivnici, ki je bilo last posestnika STANETA VODE- HA. Požar je po vsej verjetnosti nastal za- radi neprevidnosti lastnika. V hlevu je uporabljal petrolejko, ki jo je imel obeše- no preblizu lesenega stropa. P.oslopje je po- gorelo in cenijo, da je pri tem nastala ško- da približno milijon dinarjev. POŽAR V KROJAŠKI DELAVNICI V Šoštanju je preteklo sredo nastal požar v krojaški delavnici ANDREJA TERP1NA. V zaboj kamor so odlagali tekstilne odpad- ke, so obenem dajali tudi pepel iz peči. Odpadki so pričeli tleti in vnela se je le- 'sena polica, ha kateri so imeli spravljeno tekstilno blago. Požar so takoj opazili in ga tudi sami pogasili, škodo pa vseeno ce- nijo na več kot 100 tisoč dinarjev. ZGOREL JE SVINJSKI HLEV V nedeljo se je v Podlogu pri Planini vnel svinjak, last PAVLE STRAŠEK. Poleg hle- va je zgorelo še nekaj sena in drv. Ogenj je zanetila iskra i/, dimnika stanovanjske hiše. KRONIKA HCSHiČ Pri padcu so si zlomili nogo: Marijan Doš- ler iz Šempetra. Ivan Cvikl iz Brd pri Do- brni. Helena Godec iz Celja. Kari Gajšek iz Šmartna. Pri sankanju si je zlomil nogo (12). ISlavko Jazbinšek iz Presečnega pri Planini. Pri smučanju stn si zlomila nogo (12) Dobran Ribič iz Vojnika in (11) Jože Artiček iz Grobelc pri Sevnici. — S kozolca je padel Ivan Piki iz Goto. velj (5), poškodoval si je glavo in dobil notranje poškodbe. — Jože Grobelnik iz Lise (14), si je pri sankanju poškodoval nogo. — Mafija Petrej iz Dola na Frankolovem je padel in si poškodoval rebra. — Marija Čakš iz Kostrivnice je padla, poškodovala si je glavo. — Anton Ahtik iz Celja si je pri delu poškodoval nogo. — Franc Vodeb iz Slivnice, si je pri pad« cu poškodoval nogo. — Ivana Golavšek iz Megojnic, je padla na ledu in si poškodovala roko in nogo. — Marjeta Plevnik iz Celja, si je pri pad- cu poškodovala roke in glavo. — Anton Pavšič iz Celja si je pri delu poškodoval glavo. — Dušan Gabrijel iz Grobelnega si je pri delu zlomil nogo. — 'Julijami Pangerl iz Celja si je pri pad- cu poškodovala nogo. — Stanislav Bertol iz Vranskega, si je pri padcu poškodoval roko. — Rudi Zdovc iz Tremarja, je padel in si poškodoval nogo. — Karla Beričiča je pri delu stisnil hlod, poškodoval mu je noge in glavo. — Viljem Lampret iz Trnovelj je padel iz avtomobilske kubine. Pretresel si je mož- gane. CENE PADAJO, PRESKRBA SE IZBOLJŠUJE Te dni smo na celjski trž- nici doživeli nekaj razveselji- vih sprememb. V tržnih dneh — to pa sta v glavnem sreda in sobota — se je preskrba bistveno popravila. Veliko bolj pestra je, pa tudi cene so marsikje močno padle. Tako so na primer v sredo dopol- dne prodajali jajčka že po 30 do 35 dinarjev, medtem ko so bila še pred tednom dni tudi po 45 dinarjev. Tudi ponudba se je povečala, tako da lahko pričakujemo, da so dnevi po- manjkanja jajčk končno le minili. v Krompir so na tržnici pro- dajali po 48 dinarjev, glavna- to zelje po 60 do 100 dinarjev, rdeče po 70 do 120, kislo po 80 do 100, kislo repo pa po 80 dinarjev kilogram. Špinača je bila po 200 dinarjev, solata po 160 do 200, radič po 480, motovileč po 700 do 800 di- narjev itd. CvetaČo bi lahko kupili za 220 dinarjev, fižol v zrnju pa za 280 do 310 dinar- jev kilogram. Na trgu je še vedno nekaj grozdja, ki je po 300 dinar- jev, dovolj pa je pomaranč po 280 do 290 dinarjev in limon po 260 dinarjev kilogram. Su- he slive so prodajali po 250 do 320 dinarjev, jabolčne krh- Ije pa po 180 dinarjev. Ob slovesu pa mi je tržni nadzornik, tovariš Murko de- jal: »Veste — tista pripomba o tem, da so cene na celjski tržnici višje od cen v Maribo- ru in Ljubljani, pa ne držijo. Ljubljanski trg je dražji od celjskega! O tem sem se pre- pričal ob mojem zadnjem obi- sku v Ljubljani! Če to drži, smo Celjani lah- ko res veseli! CELJE od 18. 1.^1964 do 1.-2. 1964 Rojenih je bilo 54 dcklic in 63 dečkov. POROČILI SO SE: ZOLEK Ivah, delavec iz Zagreba in Gl - 7.EJ Alojzija, zlatarka iz Celja. KLANŠEK Edvard, delavec iz Radeč, in PIKELJ Fran- čiška, uslužbenka i/. Zagrada. PODLOGAH Bogomir, trgovski pomočnik iz Ljubljane- Brnica in JAMNIŠEK Marjeta, uslužbenka iz Hrastnika. VELENŠEK Dragotin, delavec in HRIBERNIK Ana, gospodinjska pomočni- ca, oba iz Celja. SRJBAR Edvard-Peter, štu- dent iz Doberteše vasi in MRAK Ivana, štu- dent iz Letuša. DEBELAK Janez, mizarski mojster in STRAŠEK Berta, uslužbenka, oba iz Celja; NARAKS Peter, učitelj iz Šraartne- ga v i?. D. in NOVAK Neža, uslužbenka iz Celja. RADIČ Marijan, mehanik in KENDA Doroteja, uslužbenka, oba iz Celja. KFB- LIČ Anion, delavec in VEZENSEK Justina, poljedelka, oba iz Celja. LISEC Leon, de- lavec in DEK.LE.YA Amalija-Veronika, de- lavka oba/iz Cel ja. ZiNIDAiR Alojz, delavec iz Celja i ti ŠKORJANC Helena, delavka iz Celja. GALEKOVIČ Dragutinv fotokemi- graf iz Marclina in ZOHAR Vida, uslužben- ka iz Štor. ANDERLIČ Maksimilijan, kro- jač in IVAČIČ Justina, kuharska Bom., oba iz Celja. BIZJAK Tvan-Friderik, delavec in BELTRAM Pavla, krojačica, oba iz Celja. GORTŠFK Franc, električar iz Štor in HRASTNIK Roza. gospodinjska pomočnica iz Celja. KVENDERC Mihael, delavec in ŠPUR Angela, gospodinjska pomočnica, oba iz Celia. BOBNER Drago, kurjač in 1AZ- BEC Marija, šivilja, oba iz Celja MOČNIK Blaž, delavec in TANJSEK Štefanija, delav- ka, oba iz Celja. KOVAČ Davorin, zlatar iz Cel i a in GABRIČ Pavla, učiteljica iz Vi- dem-Krškega. RAjNIS Karol, delavec in 'M'OK\R Pavla, frizerska pom.. oba iz. Celja. PEKLAR Janez, šofer iz Hrastnika i'i C.ROBLJAR Martina, gospod, poni. iz Vranskeea. GROBOVšEK Ladislav, delavec in MLAKAR Terezija, upokojenka, oba iz Štor. TURN«EK Ivan, delavec iz Šmartne- ca in ZARAV Zofiia, delavka iz Slatine. Z'IIFT Alfred, uslužbenec iz Celja in MA- GATNA Maida-Aleksandrina, uslužbenka iz Laškega. NARAD Mihael, uslužbenec iz Šentjurja in KRISTAN Margareta, uslužben- ka iz Teliaria. MLAKAR Rafacl-Rajtnund, študent in I.ORBEK Božena, študent, oba iz Laškega in PIRNAT Ervin, zobotehnik iz Celia in CVIKL Ana, uslužbenka iz Rim- skih Toplic. UMRLI SO: SKOPTK Pavla, delavka iz Kozfeea, (27); !'RSTC Henrik, upokojenec iz Celia ("9); OHNIEC K ari o, kmetovalec iz Zagreba (60); ZAV5F.K Franc, upokojenec iz Celja (60): "rv' \ NEC Ivana, gospodinja iz štor ("); OeTFR vt AN Mari ja, upokojenka iz Cekha MERNIK Ana, gospodinja iz Celja (81); MRAZ Amalija, gospodinja iz Celja (f>5) in STTM'1 \k Alojzija, kmetovalka iz Homca C«2): LEGVART Ana, kmetovalka iz Celja - Vizore (79); KOZEL FRANC, upokojenec iz Celja (75) ČER NE Kari, upokojenec iz Ce- lia (5?): TFROVC Jožefa, upokojenka iz Ce- lia C6); ROR1C Cecilija, gospodinja iz Ce- lja (52); TERBOVC Jožefa, upokojenka iz Laškega (80); SAHORNIK Mariia, gospodi- nja iz Maribora (?0); ŠELIGO Vinko, obrt- nik iz Celja (53) in RIBIČ Edvard, mesar iz Celja (52). BREŽICE Od 25. januarja "do 2. fcberunrja 1964 je bilo rojenih 7 dečkov in 4 deklice. UMRLA JE: Terezija JALOVEC, roj. Baškovič, gospo- dinja iz Mrzle vasi (74). LAŠKO Od 25. januarja 1964 do 2. februarja 1964 je bila rojena 1 deklica in 3 dečki. POROČILI SO SE: Franc SELIČ, rudar in Antonija ŠTAR- KEL, poljedelka, oba iz Rečice. Adam CENT- rih, poljedelec iz Trobnega dola in Ana VFŠL1GA.1, poljedelka iz Mišjega dola. Leo- pold MAČEK, rudar iz Klad ia in Marija MLINAR, poljedelka iz Male Breze. UMRLI SO: Jože JAKOPIČ, rudarski upokojenec iz Sedraža (84). ^nton JANČIČ, preužitkar iz Vrha nad Laškim (84). Ciril 7.ELIČ, rudar- ski upokojenec .iz Brez (75). Jože ARLIČ, invalidski upokojenec iz Hude jame (66). Franc T.ERSE.K, preužitkar iz Rečice (79). Jože KURNIK, upokojenec iz Breznega (76). Ana CFNTRIH. kmetovalka iz Brez (79). Marija ŽVEPLAN, roj. ŠAJTL, iz Brodnic (61). ŠENTJUR PRI CELJU Od 25. januarja do 1. februarja 1964 sta bili rojeni dve deklici iti en deček. POROČILI SO SE: Franc 2NIDAR, monter in Antonija JAZ- BEC. oba iz Ponikve. Jožef FRESINGBR, kmetovalec in Marija ULČNIK. kmetovalka, oba iz Pletovarja. Anton MASTNA K. kmeto- valec iz Zaloga in Pavla JESENFK, polje- delka iz Marija Dobja. Milko KUNA J, kme- tovalec iz Dobrne in Matilda KOKOL, po- Jiedelka iz Loke pri Žusmu. Stanko GRA- ČNAR, strugar iz Harij in Ljudmila ZUPANC poljedelka iz Vodic pri Kalobju. Anton TFLENEC, kmetovalec iz Vodic pri Sliv- nici in Frančiška DEBELAK, poljedelka iz Hruševca. UMRLI SO: Franc Z.I.MŠFK, upokojenec iz Stareške Gorce (69). Marija ZOLEK, gospodinja iz Dolge /iore (67). Amalija Benko, preužitka- rica iz Pontkve (65). Jakob NOVAK, preu- žitkar iz llotunja (75). Anton HORVAT, upo- kojenec i z L!niš (83), VELENJE Od 18. januarja do 1. februarja 1964 sta bili rojeni dve deklici in dva dečka. POROČILI SO »SE: Anton-Julij JELFNKO, študent iz Arelenja in Danica PAVLIC, medicinski higienik iz Rakovca. Alojz SAVINC, livar iz SI. Grad- ca in Marija ZAJC, natakarica iz SI. Grad- ili. Avgust OBLAK, strojni ključavničar iz Velenja iii Ana DOLENC, natakarica iz Ve- lenja. Anton GLOJEK, šofer iz Paške vasi in Veronika-Ncž« KOLŠEK. delavka iz Šmartnofa ob Paki. Josip PRNAČ, dela- vce iz Beograda in Jožica URA.VIČ, gospo- dinjska pomočnica iz Velenja. Alojz POVH, rudar iz Pake in Cecilija JURKO, delavka iz Smartinskih Cirkovc. Urleb Viktor, kme- tovalec iz faške vasi in Stanislava POD- STENŠEK. trgovska pomočnica iz Topolšči- ce. Jože KAKF.R. učitelj iz Solčave in Mi- lena RAST, vzgojiteljica iz Šoštanja. Franc REBKRŠAK, kmet iz Skornega in Matilda MFNIH, kmetotalka iz Lokovice. Ivan KNEZ. kmet iz Šentvida in Cecilija KO- ZELJNIK iz Zavodnje.-Anton LENART, mi- zar iz Sftštanja in Vera PLAZNIK, kmeto- valka iz Ravn. Jože PERGER, rudar iz Šoš- tanja in Marija DOBLŠEK, 'delavka iz Šoš- tanja. UMRLI SO: Anton GODEC, kmet iz Sv. Florjana (37). Antonija PLEŠ NI K, gospodinja iz Topolšči- ce (84). NOVAK Janez, delavec iz Zgornje Hudinje (54). Janez KOTAR, rud. upokoje- nec iz Osredka (74). Oto STROPNIK, usluž- benec iz Pes j a (35). Marija ŠTAJNER, po- sestnica iz Amač (84). Ivana GRILC, upo- kojenka iz Pesja (63). Karel SEVSEK, zi- dar iz Hrastovca (58). | SEVNICA V mesecu januarju se je rodila ena dek- lica. POROČILI SO SE: Anton BAUMAN, poljedelec iz Mrzle planine in Olga ŠMIT, poljedelka iz Mrzle planine. Edvard P1RC, zidar iz Blance in Emilija KUNŠEK, poljedelka iz Kladja. Marjan LENDERO, gozdni delavec in Anto- nija KRANJC, delavka, oba iz Vrhka. Ja- nez MERGOLE, poljedelec iz Gor. Orl. in Marija RALAS1Č. poljedelka iz Zigarskcga vrha. Anton LUZAR. poljedelec iz Lončar- jevega dola in Marija DREM6EK, posestni- ca iz Loga. Ru dolf MLAKAR, delavec iz Hudega Brezja in Terezija METELKO, po- ljedelka iz Hudega Brezja. Franc VIDMAR, posestnik iz Brega in Jožefa KLENOV5EK, poljedelka iz Jevš. UMRLI SO: Jožefa STRNAD, roj. Majcen, posestnica iz Sevnice (73). Šibilja Alojz, invalidski upokojenec iz Sevnice (77). Frančiška SE- NIČAR, posestnica iz Ledine (81). Ivan BRINOVAR, posestnik iz Žigarskega vrha (81). Terezija HANACEK, prevžitkarica iz Orehovega (90). MOPEDIST POVOZIL PEŠCA V ponedeljek je vozil pravilno po desni strani Partizanske ceste v Ve- lenju mopedist Mihael Suhovršnik. Pred njim je nenadoma stopil na ce- sto pešec Ivan Vrabič in mopedist ga je podrl. Pri tem si je pešec zlomil roko. MOPEDIST TEŽKO POŠKODOVAN Pretekli četrtek je v Brestanici mo- pedist Franc Rabič iz neznanega vzroka padel z mopedom in neza- vesten obležal na cesti, od koder so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. NESREČA MOPEDISTA V soboto je vozil mopedist Daniel Salobir iz smeri Celja proti Velenju. Kq je na križišču v Petrovčah zavil na velenjsko cesto, je padel in dobil hud pretres možganov ter je bil od- peljan v celjsko bolnišnico. TRČENJE NA POLEDENELI CESTI Na cesti Brežice—Globoko je prišlo v soboto do trčenja med avtobusom L.J-238-33, ki ga je vozil Jože Pinta- rič in tovornim avtom CE-54-90, voz- nik Ahton Slivšek. Do nesreče je pri- šlo, ko sta se vozili srečevali na ozki in poledeneli cesti. Škoda na obeh vozilih znaša približno 170 tisoč di- narjev. NESREČA NA SVETINI V soboto se je peljal Ljubo Šega z avtom iz Svetine proti Štoram. Pri spomeniku je na ovinku zaviral in zaradi poledenele ceste ga je pričelo zanašati, dokler se na robu ceste ni prevrnil. Pri tem sta si zlomili ključ- nici 12-letna Alenka Golmajer in Jo- žica Kersnik. Na avtomobilu pa je bilo za 100 tisoč dinarjev škode. ZALETEL SE JE V BREG OB CESTI V soboto se je voznik osebnega av- tomobila CE-50-32 Franc Balon zale- tel na ovinku v breg, od koder ga je zaneslo spet nazaj na cesto, kjer je obstal obrnjen v smer, od koder je prišel. Do nesreče je prišlo zaradi poledenele ceste v vasi Orešje na Bizeljskem. ŽALEC Od 26. 1. 1964 do 1. 2. 1964 je bila rojena ena deklica. POROČILI SO SE: Ferdinand VAJDEC, rudar iz Zagrebena in Marija RIZMAL, delavka iz Matk. An- ton VELEPIČ, klepar iz Polzele in Marija TF.RČAK. tovarniška delavka iz Polzele. Alojz DEBEVC, upokojenec in Alojzija FURLAN, oba iz Polzele. LMRLA STA: Jakob POGAČAR, kmetovalec iz Sentru- perta, (79). Alojz DELAKORDA, kmet ia Ložnice pri Žalcu (92). Keramična industrija Liboje Petrovče pri Celju Komisija za delovna razmerja Kera- mične industrije Liboje RAZPISUJE prosto delovno mesto strojnika Pogoj: strojnik z izpitom Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OU|. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Rok za prijavo velja do zasedbe delovnega mesta. St. 5 — 7. februarja 1964 CELJSKI TEDNIK 1 Stran 11 OBJAVE IN OGLASI VABIMO NA NASE IZLETE: Strokovnjaki frizerske obrti! V Budimpešto — na internacionalni frizer- ski šampionat (v času od 22. 3 do 24. 3.). Cena 24.500 din. Prijave sprejemamo do 20. februarja 1964. VERONA — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni kmetijski velesejem; istočasno ogled Benetk; prijave do 10. februarja. DUNAJ 1— štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni spomladanski velesejem; od- hod iz Ljubljane 15. in 18. marca; prijave do 26. februarja. AŽURNA OBALA — sedemdnevni avtobusni izlet v aprilu;,, istočasni ogled Milana, To- rina in Genove; prijave do 29. februarja. MILANO — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni velesejem v aprilu; istočasno ogled Benetk; prijave do 10. marca. VARŠAVA — desetdnevni avtobusni izlet v aprilu; prijave do 10. marca. MUNCHEN — petdnevni avtobusni izlet na mednarodni obrtniški velesejem konec ma- ja. Prijave do 5. aprila. CARIGRAD — desetdnevni avtobusni izlet maja meseca: istočasno tudi ogled Sofije; prijave do 29. februarja. RIM — SAN MARINO — sedemdnevni av- tobusni izlet v času prvomajskih prazni- kov; prijave do "50. marca. AVSTRIJA - ŠVICA - ITALIJA - sedem- dnevni avtobusni izlet (Innsbruck — Zii- rich — Bern — Luzern — Milano) v času praznikov; prijave do 25. marca. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rrečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v naj- krajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in spreje- ma depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, filatelis- tične znamke\ itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 © GLEDALIŠČE Petek, 7. februarja 1964 ob 19.50: Sudraka- Brmkner; GLINASTI VOZIČKI;. Gostova- nje Slovenskega narodnega gledališče Ma- ribor. Prodaja vstopnic dan pred pred- stavo od 17. do 19. na dan predstave dve uri pred pričetkom. Sobota, 8. februarja 1964 ob 19. uri: Alexan- dre Rivemale: REZERVIST. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago. Nedelja, 9. februarja 1964 ob 10. uri: Alexandre Rivemale: REZERVIST I. ne- deljski dopoldanski abonma. Stojišča so še na razpolago. "Nedelja, 9. februarja 1964 ob 15.30: Alexan- dre Rivemale: REZERVIST. Izven abon- maja. Vstopnice bodo v prodaji dan pred predstavo od 17. do 19. uri, na. dan pred- stave dve ure pred pričetkom. Torek, dne 11. februarja 1964: Juro Kislin- ger »Izlet«. Gostovanje v SI. Konjicah. Sreda, 12. februarja 1964 ob 17. tiri: Alexan- dre Rivemale: REZERVIST. Abonma za upokojence in izven. Vstopnic je še do- volj na razpolago. » Četrtek, 15. februarja 1964 ob 19. uri: Alexandie Rivemale: REZERVST. III. šol- ski večerni abonma. Stojišča so še na raz- no lago. Petek, 14 februarja 1964 ob 19.50: Alexan- dre Rivemale: REZERVIST. Gostovanje v Slovenski Bistrici. • KONCERTI Sreda, 12. februarja: Koncert profesorjev .in učiteljev Glasbene šole v Celju Fischer Majda — klavir Rajh-Divjak Breda — klavir Ratej Valter — klavir Sopotnik Silvo — I. flavta Borštner Rudi — II. flavta Zupane Franc — klarinet Koncert je izven abonmaja. Začetek je ob 19.30 v Narodnem domu. Pred- prodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Sreda, 26. februarja: IV. abonmajski koncert violinist Rok Klopčič in pianist Marjan Lipovšek • PRODAM MOŠKO kolo znamke »Rog« malo rablje- no, posteljo z vložkom, peč na žagovino, vse v dobrem stanju prodam. Zidanšek, Mariborska cesta, Janševa 9. C GODNO .prodam dobro ohrajen levi vzid- ljivi štedilnik. Naslov v upravi lista. MALO RABLJEN kavč, dva nova fotelja, malo mizico, radio »Vesna«, v dobrem sta- nju prodam po ugodni ceni. Naslov V upravi lista. DOBRO OHRANJENO motorno kolo »Jawa< 1958 — 125 ccm, prodam. Drev, Drežinja vas 46. Petrovče. KOZOLEC v dobrem stanju, ugodno pro- dam. Poteko Ana, Vojnik 119. RADIO »SAVICA« štedilnik, električni ku- halnik na dve plošči, kuhinjsko mizo, tri stole in divan prodam tudi na ček. Na- slov v upravi lista. V SEL JI VO hišo z nekaj zemlje v Šentjurju, prodam proti gotovini. Informacije pri Fendre, Zg. Hudinja 48, Celje. PSA, nemškega orjaka, starega 10 mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. LOKAL, takoj vseljiv, v trgovskem centru Celja (dvu manjša) prodam. Naslov v upravi lista. »STANOVANJSKA SKUPNOST »OTOK« Celje, Trubarjeva 55/a ugodno proda na- slednja osnovna sredstva: 2 loščilca za par- ket in 2 sesalca za prah.« o KINO KINO SVOBODA ŠEMPETER V SAV. DOLINI Dne 8. in 9 februarja 1964 — »Napoleon pri Au-sterlitzu« — francoski Cs film 12. in 13. februarja 1964 »Človek na mese- cu« angleški film $ KUPIM VRTNO ograjo, žično ali leseno, rabljeno, kupim. Informacije v Trafiki pri »Zvezdi«, Prešernova ulica. MAJHNO enodružinsko hišico v okolici Ce- lja, s preživnino kupim. Ponudbe na upru- vo lista pod »Tihi dom«. G STANOVANJA OPREMLJENO sobo, s posebnim vhodom in kopalnico oddam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Center«. NA STANOVANJE sprejmem dekle, ali žen- sko srednjih let, ki bi imela' veselje za varstvo otroka. Kerle Marija, Celje, Na- grad 110. DVE USLUŽBENKI iščeta prazno ali oprem- ljeno sobo po možnosti s posebnim vho- dom. Plačata dobro. Naslov v upravi li- sta. OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom, oddam dvema tovarišema. Plečnikova 25/1 — Aljažev hrib). MLAJŠI MOŠKI išče nujno, opremljeno so- bo. Informacije v recepciji Hotela »Ev- ropa« Celje. ZA STANOVANJE, sobo ali kuhinjo, plačam najemnino za 10 let vnaprej ter nudim po- sojilo za dograditev. Ponudbe na upravo lisla pod šifro »500.000<. MAJHNO sobico hudim ženski za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Q RAZNO ROČNO pletem nogavice vseh vrst. Infor- macije v trafiki pri »Zvezdi«, Prešernova ulica. ŠTIRIČLANSKA družina v Celju, išče sta- rejšo gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. ODDAM GARAŽO. Salon »Magda« Celje, Tomšičev trg. MLADO kravo zamenjam za konja srednje starosti. Horvat Rajmund, Sp. Roje 3 — p. Braslovče. 30-LETNT samski moški, z lastno hišo in zaposlitvijo, želi poznanstvo z dekletom od 20—50 let starosti. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dobra gospodinja.« ZAMENJAM dvosobno stanovanje v mestu za enako, ali manjše. Naslov v upravi li- sta. OPOZARJAM vsakogar, da nisem plačnica dolgov mojega moža Miroslava Sluga z Razbora 11 pri Ponikvi. — Vida Sluga. « RAZPISI Podjetje >KOTEKS-TOBUS LJUBLJANA«, odkupna postaja v Celju. Teharska cesta, sprejme delavca za skladiščna dela. In- teresenti naj se zglasijo osebno na Od- kupili postaji v . Celju. ŽIV1NOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 8. do 15. februarja 1964 — Umek t iril, veteri- tr, Celje), Kersnikova 57 (vogal Kersnikove in Deč- kove ceste). IZID velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe. (Žrebanje je bilo dne 50. januarja 1964) Dobitkeprejmejo: televizor: srečka številka 15.551 moped: srečka številka 38.614 10 tranzistorje: 50.625, 01745, 57.162. 12.060, 09887, 11455. 13040. 26505, 26786, 00405. 5 radijskih sprejemnikov: 35654. 15878, 22012, 29890, 00665 15 foto aparatov: 32882, 0S610, 25275, 50286, 28142, 04428, 16490. 18985, 28692, 35307, 34S42, 13044, 17002, 15211, 24924 10 zapestnih ur: 14781," 04223, 10116, 01461, 32265, 00620, 07019, 20871, 14454, 25536 1 moško kolo: 22847 1 žensko kolo: 05647 Lastniki izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v upravi Prešernove dru.be, I jubljana Gradišče 12 (dvorišče) najkasneje do 1. MARCA LETOS, ko bo srečkam potekla veljavnost. Prešernova družba . V skladu s predpisi Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLEJ št. 47/752-59) ter 34. in 35. člena Pravil stanovanjskega sklada, razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Celje , [VI. NATEČAJ za dodelitev posojil za dokončanje individualnih hišic iz sredstev stanovanjskega sklada v letu 19G4. 1. Stanovanjski sklad občine Celje bo dajal na tem natečaju iz sredstev stano- vanjskega sklada posojila za dokončanje individualnih hišic na območju občine Celje Tega natečaja 'se lahko udeleže fizične osebe, ki so v delovnem razmerju (katere osebe se smatrajo v delovnem razmerju je določeno z Zakonom o finan- citiranju gradnje stanovanj člen 14 — Uradni list FLRJ, številka 47-752/59). 2 Na tem* natečaju se dajejo posojila le za dokončanje individualnih hišic, ki so dogotovljene vsaj do zaključne III. gradbene faze, to se pravi, pod streho, pod naslednjimi pogoji: najmanjša lastna udeležba znaša 70% od celotnega predračuna s tem, da se iz .sredstev sklada lahko odobrijo posojila največ do 1,500.000 dinarjev za vrednost stanovanja; rok vrnitve posojila lahko znaša največ 25 let, za borce NOV pa 30 let; najnižja obrestna mera znaša 2u/o, za borce NOV pa 1%. Glede najmanjše lastne udeležbe prosilcev, ki so udeleženci NOV veljajo posebni pogoji, ki jih določi Občinska skupščina Celje. 3. Zavarovanje posojila morajo nuditi prosilci z administrativno prepovedjo na plačo oziroma na prejemke iz socialnega zavarovanja, zemljiškoknjižnim zava- rovanjem, obvezno vinkulacijo požarnega zavarovanja. 4 Ponudbi morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo: — navedbe 'skupnega zneska vseh svojih dolgoročnih, kratkoročnih in poro- štvenih obveznosti ter znesek anuitet oziroma obrokov iz teh obveznosti; — vso tozadevno gradbeno dokumentacijo, in to: lokacijsko in gradbeno dovo- ljenje, odobreni glavni projekt; — potrdilo nadzornega organa, do katere faze je zgradba zgrajena (poročilo o terenskem pregledu glede stanja gradnje — izpolni in potrdi nadzorni organ na predpisanem formularju, katerega prejmete pri Komunalni banki v Celju z ostalimi obrazci, ki so potrebni pri sami prošnji za odobritev posojila); — ootrdilo o plačanem komunalnem prispevku (potrdilo izstavi Oddelek za gradbene in komunalne zadeve pri Ob5inski skupščini Celje). 5. Prednost pri dodelitvi posojila na tem natečaju bodo imeli prosilci: ude- leženci NOV; tisti, ki nudijo večji delež lastnih sredstev; tisti, ki sprejmejo krajši rok odplačila posojila; tisti, ki ponujajo višjo obrestno mero; prosilci, ki gradijo stanovanje zaradi višje sile (rušenje, požar, itd.). 6. Prosilci, ki so že prejeli posojila iz našega stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanj, nimajo pravice udeležiti se tega natečaja. 7. Prošnjo za posojilo s potrebno dokumentacijo vložijo prosilci v enem izvodu v zapečateni kuverti, opremljeni z vidno oznako »ponudba za natečaj VI- pri Stanovanjskem skladu občine Celje, Gregorčičeva ulica 5/1, soba št. 26 najpozneje do 15. marca 1964. 8. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni po zaključku natečaja do 10. aprila 1964. 9. Informacije prejmejo interesenti pri Komunalni banki Celje ali pri Stano- vanjskem skladu občine Celje, Gregorčičeva ul. 5/1, soba št. 2G vsako sredo po- poldne od 14. do 16 ure. Celje, dne 3. februarja 1964 Stanovanjski sklad občine Celje ® OBJAVE STENOGRAFSKI TEČAJ Društvo stenografov in strojepiscev Celje, Trg Svobode 10/11 (nasproti Narodnega do- ma) vpisuje v začetni in nadaljevalni ste- nografski tečaj vsak dan dopoldne na ad- ministrativni šoli in v Društvu stenografov in strojepiscev vsako dopoldne, popoldne p;t le od 17. do 19. ure. Začetek pouka bo v ponedeljek 17. februarja. . PUTNIK BEOGRAD - IZLETNIK CELJE vas vabi na izlete: — za 4 dni na Dunaj z ogledom spomla- danskega mednarodnega velesejma v dneh od 15. marca do 22. marca 1961. Prijave sprejemamo do 26. februarja' 1964. — za 4 dni v V KRONO na kmetijski ve- lesejem za kmetijske strokovnjake in čla- ne kmetijskih gospodarskih organizacij, ki ho trajal od 9. do 19.' marca 1963. Prijave sprejemamo do 10. februarja. . — vabimo vas na naše standardne izlete za 2 dni v Benetke in TRST — za en dan z avtobusom v TRST — za en dan z avtobusom na Koroško'. VSE TURISTIČNE USLUGE VAM SOLID- NO NUDI IZLETNIK 'TURISTIČNA AGEN- CIJA. POSLOV ALA CA CELJE, Titov tr- 5 — nasproti avtobusne postaje, telefon 28-41. PUSTNE PRIREDITVE: Pri celjski turistični zvezi so doslej pri- javljene naslednje pustne prireditve: Sobota 8. i. ol) 15, Kozjt: Karneval, pri- hod graščakov in turkov. Sobota 8. 2. ob 20.50, Celje: 37. tradicio- nalna maškarada (razprodano). Nedelja 9. 2. ob 15.50, Celje: 6. ciciban- ska maškarada. Nedelja 9. 2. ob 17.30, Celje: 9. pionirska maškarada. Torek, It. 2. ob 15. uri, Žalec: Karnevalska povorka po žalskih ulicah. Torek, 11. 2. ves dan. Mozirje: Pustovanje. Torek, 11. 2. ob 15. uri, Velenje: Karneval Sreda, 12. 2. ob 15. uri, Mozirje: Pokop pusta; pust leži do pokopa na odru sredi trga. OBJAVE O MAŠKARADAH V CELJU Olepševalno in turistično društvo Celje sporoča, da so vse vstopnice za 57. tradicio- nalno maškar&do razprodane. Pojasnjujemo pa, da imajo maske na to prireditev prost vstop in so dobrodošle v (Jim večjem številu. Vstopnice za ciciPansko in pionirsko in a- škarado je dovolj. Predprodaja v turistič- nem informacijskem uradu in eno uro pred pričetkom - prireditev. ZAHVALA Združenju borcev NOV v Celju, se iskre- no zahvaljujem za sprejetno denarno po- pomoč. Bornšek Marija, Prekorje 10, Škof- ja vas. ZAHVALA Tovarišem zdravnikom: p rim. dr. Lešničar- ju, dr. Laknerju, dr. Gajškovi dr. Knezu in dr. Petroviču z infekcijskega in otroš- ko-kirurškega oddelka celjske bolnišnice, se najtopleje zahvaljujemo za vso skrb in po- moč, ki so jo nudili naši hčerki Bojanci ob zdravljenju njene bolezni. Iskrena zahvala za trud tudi ostalemu osebju obeh oddelkov. Družina Privošnikova OBČINSKA SKUPSCINA CELJE Po 146. členu Statuta Občine Celje in v soglasju z organi krajevnih skupnosti in organizacij SZDL sklicujem zbore volivcev DNEVNI RED: 1. Razprava o predlogu družbenega plana in proračuna Občine Celje za leto 1964. 2. Razno. Predsednik občinske skupščine Marjan Učakar 1. r. Razpisna komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zava- rovanje v Celju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 2 USLUŽBENCA z dokončano pravno fakulteto I. ali II. stopnje ali z dokon- čano višjo pravno ali višjo upravno šolo za reševanje zadev iz invalidskega zavarovanja. 2. 1 ANALITIKA z dokončano ekonomsko fakulteto. 3. 2 USLUŽBENCA z dokončano ekonomsko srednjo šolo. Ponudbe s kratkim življenjepisom ter prepisom zadnjega šol- skega spričevala je dostaviti Komunalnemu zavodu za socialno za- varovanje v Celju do 15. februarja 1964. Svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine Mozirje razpisuje mesto VODJE PISARNE oddelka za občo upravo in družbene službe Pogoji: strojepiska Ib razreda oz. dovršena 2-letna administra- tivna šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj vložijo prošnje v 15 dneh po objavi razpisa na občinsko skupščino Mozirje. K prošnji naj prilože dokumentacijo o strokovni izobrazbi, življenjepis, pregled dosedanjih zaposlitev in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA »PA K A« VELENJE priredi v vseh prostorih hotela »PA K A« vesele predpustne večere POD GESLOM »BODIMO VESELI« v dnevih: v soboto, 8. februarja v nedeljo, 9. februarja v torek, 11. februarja vsakokrat s pričetkom ob 20. uri .... dekoracije^po Vašem okusu ... možnost nabave mask, klobučkov, itd. ... najlepša maska bo nagrajena ... vstop prost — zaželjen pustni obraz Prav tako bo na pustni torek ob 15. uri TRADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL PO ULICAH VELENJA z zaključkom pred hotelom »PAKA«. Prireditelj Turistično olepševalno društvo Velenje — odbor za pripravo pustnega karnevala. NA SVIDENJE! PUSTNI POZDRAV! Stran 8 CELJSKI TEDNIK Št. 5 — 7. februarja 1964 = ŠPORT j ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Zgled prizadevnega dela Z OBČNEGA ZBORA PARTIZANA V KOZJEM Občni zbor partizana v Kozjem je pokazal, da vodijo to društvo delavni člani in da je tudi na račun priza- devnosti vseh ostalih doseglo v mi- nulem letu takšne uspehe, na katere so lahko upravičeno ponosni in ki so lahko za zgled mnogim ostalim organizacijam. Da živi to društvo s svojim zaledjem in da nanj skrbno gledajo tudi ostali, lahko sodimo še po tem, da so se letnega obračuna udeležili predstvaniki vseh kozjan- skih družbeno političnih organizacij. Udeležba takih zastopnikov je na občnih zborih telesnovzgojnih orga- nizacij v ostalih krajih celjskega ok- raja prava redkost. Partizan v Kozjem je društvo mladih ljudi, saj je med 146 aktiv- nimi člani kar 70 % mladincev in pionirjev obeh spolov. Četudi društ- vo nima na razpolago telovadnice, niti drugih zaprtih oziroma pokritih prostorov, je navzlic vsemu razvilo izredno aktivnost. Zato je pa šport- no igrišče nudilo zatočišče vsem ti- stim, ki so se izživljali v splošni vad- bi, nadalje v nogometu, atletiki, od- bojki, košarki, smučanju, namiznem tenisu itd. Kakor minulo delo, tako je vreden največje pozornosti tudi načrt za le- tošnje obdobje. Vse kaže, da bodo vendarle uredili garderobe na igriš- ču. Razumljiva je nadalje težnja, da dobijo šolanega telovadnega učitelja, ki bi delal ne samo v društvu, mar- več še v osnovnih šolah v Kozjem, Lesičnem in Bistrici ob Sotli. Nada- lje se bodo zavzeli, da bi Vodna skupnost uredila nabrežje reke; s tem bi namreč preprečili odnašanje zemlje z letnega telovadišča. Razve- seljiv je sklep, po katerem bodo po- živili delo partizanskega društva v .Bistrici ob Sotli, oziroma se zavzeli z a ustanovitev aktiva v tem kraju. Člani kozjanskega Partizana pa bo- do pomagali še pri zgraditvi prepro- stega plavalnega bazena- v ' To so samo nekateri sklepi, ki so jih sprejeli na zboru kozjanskega Partizana, ki ga bo tudi v prihodnje vodil prizadevni predsednik dr. An- ton Sok. PARTIZAN POLULE ZNOVA ZAŽIVEL Medtem ko je društvo za telesno vzgojo Partizan na Polulah v obdobju 1962/65 po- polnoma prenehalo z delom, je na nedav- nem občnem zboru te organizacije ugotovil predsednik društva BOŽO LES, pa je zdaj ponovno zaživelo iu sprejelo svoj delovni načrt. Res je, dn društvo nima načelnika, toda tudi to nevšečnost bodo skušali odstraniti z vzgojo lastnih sil. Prav tako se bo treba za- vzeti še za ostale vaditelje, zlasti za ženske oddelke. Poleg splošne telesne vadbe bodo v društ- vu oživeli smučarsko sekcijo, nadalje roko- metno, pa tudi odbojkarsko, košarkarsko, atletsko in namiznoteniško. Skupaj z os- novno šolo pa se bodo zavzeli, da bi čim prej prišli do igrišča, ki ga mladina s tega predela celjskega mesta močno pogreša. Vest o ponovni oživitvi Partizana na Po- lulah je razveseljiva, zato jim želimo obilo plodnega dela. Pa ne saino to, tudi več .po- moči. ki jim jo naj dajejo družbene in po- litične organizacije tega terena. V CELJSKEM PARKU SO SKAKALI Občinskega prvenstva v skokih na 40 me- trski skakalnici v Mestnem parku se je v nedeljo udeležilo preko 20 skakalcev. Rezul- tati: mlajši mladinci: Kroflič (Partizan Voj- nik) 200 točk: starejši mladinci: Kelnarič (Celje) 206.2 točke; člani: kinecelj (Parti- zan Vojnik) 18S.9 točke. Izven konkurence so sodelovali tudi ne- kateri tekmovalci iz Velenje, Šoštanja in Ljubljane, med katerimi pa se je najbolj izkazal Velenjčan Bizjak z najdaljšim sko- kom 37 metrov. SLALOM PIONIRJEV POD TOVSTOM Pred kratkim sc je pri Celjski koči kon- čal smučarski tečaj za začetnike pa tudi za tiste, ki že znajo vijugati skozi vratca. Te- čaj je vodil smučarski učitelj Lpjze Lisec, udeležili pa so se ga zlasti mlajši pionirji. Ob zaključku s<> imeli tekmovanje v sla- lomu. Progo, ki je bila dolga«' 200 metrov in je imela 15 vratic, so vozili dvakrat. V prvem teku je zmagal Igor Nunčič pred Pirkinajerjeui, Simonom ter Markom Jezer- nikom ild. Tudi v drugem je zmagal Igor Nunčič, pred Simonom Jezernikom, Janezom Nunčičem, Pirkinajerjem itd. VSE NA SMUČEH V okviru programa za rekreacijo članpv delovnega kolektiva Železarne v Štorah bodo v nedeljo dopoldne priredili na Svetini nad Štorami ma- sovni ^smučarski dvoboj med delov- nim kolektivom Cinkarne Celje in Železarne Štore. Novost tega tekmo- vanja je, da bodo tokrat prišli na svoj račun člani kolektiva, ki so sicer prijatelji smučanja, nimajo pa pri- like biti na smučeh vsako zimo ozi- roma vsak zimski snežni dan in so stari nad trideset let. Predvideni od- prti slalom bo na pobočju pri počit- niškem domu Zveze borcev NOV na ■Svo+ini nad Štorami. REKORDNA UDELEŽBA Ob zaključku drsalne šole, katero je obi- skovalo nad sto pionirjev in zlasti še pio- nirk je bilo klubsko prvenstvo HDk Celje v umetnostnem drsanju. V posameznih sku- pinah je nastopilo kar 57 tekmovalcev, kar je doslej največja udeležba na takšnih tek- movanjih. Prireditev, ki je bila hkrati v o'kviru ak- cije telesno kulturo mladim«, je lepo uspe- la,-saj je pokazala, da ima tudi Celje ve- like možnosti za razvoj umetnostnega drsa- nja. Treba bo le več sistematičnega in po- trpežljivega dela ter dosti, dosti vadbe. Med novinci se je posebej izkazal Boris Škober- ne, ki se zna razviti v dobrega drsalca. Isto vel ju za Danijelo Starovič, Bredo Tkal- čič pa tudi za celo vrsto najmlajših tek- movalk, kot Andrej ko Sternad, Duško Lov- renčič, Urško Rebek itd. V posameznih skupinah so najboljše ocene dobili: JUMOBKE TEKMOVALNI RAZRED: 1. Bredica Presinger 78.9, 2. Mirjana Košič "6.5: PIONIRJI TEKMOVALNI RAZRED: Boris $ kober ne 65.4- PIONIRKE — TEK- MOVALNI RAZRED: Edita Čuden 66.7; PIO- NIRJI: 1. Ljubo Gerjevič 56.4. 2. Tomaž Strenovec 55.3. 3. Damjan Jeriček 52.v PIO- NIRKI-: NADALJEVALNA SKUPINA: I. Danijela Starovič 44.4. 2. Olga Košir 452, 5. Jelka Stor 41.2 itd.; PIONIRKE — Začet- nice II. skupina: 1. Breda Tkalčič 22.2, 2. Andrejka Sternad 21, 3. Duška Lovrenčič 21, 4 Urška llebek 19. 5. Jana Iršlč 19 itd.; PIONIRKE ZAČETNICE: 1. Sonja Apnar 19, 2. Majda Mejač 19 itd. NA HENINI NE POČIVAJO V nedeljo je bilo na Honini pod Lisco za zaključek smučarskega tečaja tekmovanje v smuku in skokih. V smuku se je na 1000 in dolgi progi pomerilo 18 tekmovalcev med katerimi je zmagal Kozmus Franc s časom 1:06.9, drugo in tretje mesto pa si delila Vodišek Viktor in Lesičar Franc. V skokih sc je na 10 metrski skakalnici pomerilo 11 tekmovalcev zmagal pa je Lesi- čar Franc s skokom 9,5 m, sledili pa so mu Požlep Alojz z 9 m in Pintar Silvo z 8 m. Doseganje boljših rezultatov je onemogo- čil zelo južen sneg. saj so na sobotnem tre- ningu skakali do 15 m. Tekmovanje si je v res lepem vremenu ogledalo nad f»0 ljudi, kar je rekordno število. Med njimi je bilo tudi precej Jurklošterčanov. Tekmovanje je pokazalo, da je tudi incd odraslimi vse več zanimanja za športno živ- ljenje. P. V. KOŠIC ZMAGOVALEC LAHOVEGA SMUKA V organizaciji Partizana Šentjur je bilo v nedeljo na Resevni smučarsko tekmovanje za Lahov smuk. Na 1200 metrov dolgi progi je bil najhitrejši celjski smučar Košič, ki je zasedel prvo mesto s ,časom 1:28,4. Dru- go ineslo je zasedel prav tako član ZSK Celje Trobiš s časom 1:29,9, tretji pa je bil domačin Urbajs s časom 1:31,2. CELJANI USPEŠNI NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU Na republiškem prvenstvu v namiznem te- nisu za pionirje iit mladince, ki je bilo pred dnevi v Kočevju so uspešno sodelovali tudi igravcl Partizana Celje. V pionirski konkurenci je Poznič osvojil drugo mesto, skupaj s Kranjčanom Vidicem pa v konku- renci parov naslov republiškega prvaka. V ekipnem tekmovanju so mladinci zasedli še- sto mesto, j5ionirji pa četrto. To soboto in nedeljo pa se pfične tekmovanje v II. re- publiški ligi, kjer poleg igravcev Partizana iz Celja nastopajo tudi igravci Partizana iz Slovenskih Konjic. MARJAN GOLEŽ ZVEZNI SODNIK Pred dnevi je celjski nogometni sodnik Marjan Golež uspešno opravil izpit za zvez- nega nogometnega sodnika. Tako smo Ce- ljani po dolgih letih dobili nogometnega sodnika, ki bo lahko sodil tudi tekme naj- višjega ranga. Smučanje, sankanje in še kaj PISMO IZ MOZIRJA Telovadno društvo Partizan Mozirje goji smučarski šport. Tako je v času zimskih počitnic izvedlo smučarske tečaje za pionir- je in mladince. Udeležba je bila prav dobra. Na položnih gričih okoli Mozirja je kar mrgolelo mladih smučarjev in sankačev. Zadnjo nedeljo pa so se vrstila tekmovanja pionirjev v veleslalomu in skokih. |n so privabila okoli 200 gledalcev. Rezultati pa so bili naslednji: VELESLALOM. Starejši pionirji: Junez Pavlin, Berti Lončar; mlajši pionirji: Andrej Pavlin. Jarnej Fajdiga; pionirke: Vera Pet- rin. Marija Čretnik; cicibani: Jožek Ermenc. Igor Karče; skoki: Andrej Pavlin, Janez Pavlin. Tonček Miklavc. Po tekmovanju je društveno vodstvo pri- redilo za mlade tekmovalce čujanko. Ob tej priložnosti so zmagovalci prejeli za nagrado razne smučarske potrebščine. Zjutraj istega dne je mozirski Partizan organiziral za svoje podporne člane skupen izlet v Smihel. Iz Šmihela, kjer so lepi IZREDEN USPEH POZNlCA \ organizaciji društva za telesno vzgojo Kočevje je bilo 1. in 2. februarja eno naj- bolj množičnih prvenstev Slovenije za mla- dince, mladinke, pionirje in pionirke v na- miznem tenisu. Partizan Celje—mesto je na tem tekmo- vanju zastopalo 6 tekmovalcev, med kateri- mi je dosegel izreden uspeh pionir Marjan Poznič ki je v hudi konkurenci »pionirji posamezno' zasedel drugo mesto, v igri, pi- onirji dvojice pa z igralcem iz Kranja Ve- d i coni 1. inesto. Tudi igralci Kvas, Gajšek in Mravlje Ž. niso razočarati in so s tem pripomogli k solidni uvrstitvi v ekipnem tekmovanju, mladinci 6. mesto pionirji 4. mesto. V ekipi Celja sta prvič nastopila pi- onirja Mrevlje M. in Leskovar, ki sta se izkazala kot nadarjena igralca, vendar še premlada (10 let), da bi se resneje upirala starejšim so vrs t n iko m. sankaski tereni, so se potem udeleženci vo- zili s sankami v dolino. Navdušenje je bilo tolikšno, da so sklenili, da še pridejo sem in povabijo tudi ostale. Ta prireditev je vnovič utrdila že mnogo let preizkušene ve- zi med društvom in prebivalci. Za soboto, 8. februarja pa pripravlja ino- zirski Partizan svojo tradicionalno maška- rado. KEGLJACl CELJA SLABO V tretjem kolu republiškega moštvenega prvenstva v kegljanju so Celjani v Ljublja- ni dosegli dokaj slab uspeh. Izgubili so dvoboj proti Rudarju, poleg tega po doseg- gli ene6-a najslabših izidov v tem kolu. Po- drli so skupiro 6491 kegljev, medtem ko so jih Trboveljeani 6525. Posamezniki v celj- ski ekipi so dosegli naslednje rezultate: Kohiie 754, Veranič 7%, Šmon 800, Vanov- šek 819, Truglas 851, Jančič 785, Lubej t-32 in Marinček 854. Sem in tja po Celju PUSTNA MAŠKARADA KATERI BODO LETOS NAJBOLJŠI? V soboto zvečer bo v celjskem Na- rodnem domu že 37. tradicionalna pustna maškerada. Plesalce bo za- baval ansambel «-Metronom«, ki ga vodi Edo Goršič. Prireditelji so v želji, da bi priva- bili čimveč mask, pripravili za naj- lepše med njimi tudi lepe praktične in denarne nagrade, kot radioaparat, tehtnice, ekonom lonce itd. V nedeljo popoldne pa bo otroška maškerada. Najprej bodo imeli raja- nje cicibani, nato pa še pionirji. Na tej prireditvi bosta nastopili tudi fol- klorna skupina in godba iz Šempetra v Savinjski dolini. -ič CELJSKA F0T0KR0NIKA INGRADOVI GRADBINCI DELAJO TUDI POZIMI Celjski INGRAD je v Medlogu organizi- ral obrate za proizvodnjo montažnih ele- mentov za gradnjo stanovanjskih blokov. Delo v obratih teče nemoteno tudi v zim- skih mesecih, saj v betonarni ogrevajo vo- do in gramoz s paro in zato lahko dobav- ljajo betonsko mešanico. Ker imajo prema- lo pokritega prostora, je proizvodnja neko- liko zmanjšana. Medtem ko deTa letos v leni obratih 40 ljudi, bo prihodnjo zimo delalo 100 ljudi. Obrate bodo do prihodnje zime povečali, s tem pa se bo tudi proiz- vodnja precej povečala. Zc do konca marca bodo imeli pripravljene elemente za grad- njo 2 stanovanjskih blokov do konca leta pa bodo v Celju zgradili 210 stanovanj, ki bodo že vseljiva, nadaljnjih 40 pa bo sko- raj v celoti, dograjene. Zgradbe, grajene po montažnem sistemu »Jugomont«. so varne pred potresi in brez škode prenesejo po- tres 8 stopnje. V CELJSKI ZLATARNI LETOS VEČJI IZVOZ Celjska Zlatarna je edino tovrstno podjet- je v Jugoslaviji, ki se je že lnni vključilo v izvoz. Lani so izvozili za približno 100.000 mark, letos pa predvidevajo izvoz v višini 100.900 mark. Ker je v podjetju še večina dele ročnega, komaj zmagujejo kratke do- bavne roke. ki jih postavljajo tuji kupci. Letos uvajajo nove oblike nakita za izvoz, obljubljajo pa. du bodo nove oblike poslali tudi na domače tržišče, s tem pa bodo ustregli mnogim kupcem. PIONIRSKE SMUČARSKE TEKME V petek, 31. januarja so pionirji - udele- ženci smučarskih tečajev — tekmovali pri Marovškii. Tekmovalci — 10f> po številu — so bili razdeljeni v tri starostne skupine. V skupini -do 10 let sla zmagala Karmen Sedlarjeva in Marko Mežnarič, v skupini od 10 — 12 let Nevenka Oberžanova in Jan- ko Nunčič, v skupini od 12 — 14 let pa Alenka Hudnikova in Žarko Samec. REKONSTRUKCIJA V LIK »Savinja« Lesno-industrijski kombinat »SAVINJA« v Cel mi ie letos pričel z obsežnimi rekon« strukcijami svojih obratov. Ze v dveh le- tih bodo končali z rekonstrukcijo, obenem pa povečali izvoz za 80 °/o. Pravkar gradijo novo furnirnico, ki bo povečala svojo pro- izvodnjo 2,5-krat. Za ta obrat so deloma že nabavili novo inehrtnicazijo. ki ho omogo- čil« povečanje proizvodnje plemenitih vrst fli ril i rja. P. B. Vodstvo v zanesljivih rokah Pridi v soboto zvečer, pa zagotovo! . Veš zborovali bomo. Tako mi je kot bivšemu članu oni dan sporočil nekdo od strelcev družine štorske- ge Kovinarja. Točno petnajst minut pred napovedanim začetkom sem bil na mestu. Po vseh spod- njih prostorih gasilskega doma sem sreča- vnl znane obraze strelcev. Stopil sem v dvorano. Tu je bilo kot v panju. Levi del parterja so zasedli pionirji. Vrtijo se na svojih sedežih sem in tja, se med seboj ži- vahno pogovarjajo. Nekateri od njih pa se- dijo v dostojanstveni drži z odprtimi očmi nekam naprej, kot v pričakovanju nečesa velikega. Drugo polovico- dvorane so zased- li člani. Med vsemi mladimi in starejšimi kar čutiš iskreno vzdušje in tovariško topli- no. V dvorano še vedno prihajajo strelci. Pozdravljajo se. potem pa se zbirajo v sku- pinah. se pogovarjajo itd. Potem, ko je začel občni zbor je predsednik strelske družine tov. Zakelj poročal o delu: Kakor vsa leta. smo se tudi letos zavze- mali. da bi čim več storili za razvoj strel- stva. Veliko smo napravili, toda ne toliko, da bi lahko bili povsem zadovoljni. Obču- ten padec števila kvalitetnih strelcev uam je prav letos pokazal, da smo, čeprav mno- go, še vedno premalo skrbeli za vzgojo mladih strelcev. Z ureditvijo zaprtega stre- lišča za zračno puško ter z ustanovitvijo pionirskih sekcij, se bo položaj nemara zboljšal. Poročilo je govorilo še o strelski sekciji pri industrijski gasilski četi in o pionirskih sekcijah na okoliških osnovnih šolah. Vse to kaže. kako sTVelstvo v Štorah vztrajno razrašča korenine povsod tam, kjer so tla količkaj plodna. Za predsednikom so govorili še drugi. V razpravi je sodeloval tudi sekretar okraj- nega strelskega odbora Ivan Putnik, ki je pohvalil delo štorske strelske družine ter podelil nekaterim prizadevnim članom pis- mena priznanja. Strelci so potem, ko so razrešili stari od- bor, z nekaj izjemami izvolili v vodstvo no- ve ljudi. Člani novega odbora so se po zboru takoj sešli in konstituirali. Razvese- ljiva je ugotovitev, da sta novoizvoljena predsednik HERMAN LAH in podpredsed- nik JOŽE POLANC tudi člana organizacije Zveze borcev ter rezervnih oficirjev in pod- oficirjev. Tako je krmilo štorskega strelstva tudi v naprej v zanesljivih rokah. Karlo Dobovišek Za strelce štorskega Kovinarja ima ta posnetek zgodovinsko vrednost; prikazuje namreč tovariša Mitjo Ribičiča-Cirila, ko je s prvim strelom odprl tamošnjc strelišče z-a malokulibrsko puško CELJSKE ŠOLE V ŠTEVILKAH V celjski občini je 7 popolnih, 4 nepopolne in 6 nižje organiziranih šol. V vseh šolah je skupno 228 od- delkov ter 7529 učencev, ki jih po- učuje 271 učiteljev in profesorjev. Število učencev je iz leta v leto večje: menijo, da bo v jeseni poraslo za 300 do 400. 2. STROKOVNI TEČAJI Okrajna zveza za telesno kulturo je v času zimskih šolskih počitnic izvedla več tečajev za vaditelje iu sodnike nekaterih športnih iger, pa tudi za orodno telovadbo. Tako je bil najprej na vrsti tečaj za vaditelje ko- šarke. Udeležilo se f»a je 19 kandidatov, predvsem iz šolskih športnih društev. Šola je uspela, to tudi po zaslugi odličnega tre- nerja ljubljanske Olimpije Pavloviča, ki jo je vodil. Tečaj za vaditelje odbojke je zbral 12 članov partizanskih društev. Vodil ga je Srečko Podlogar iz Ljubljane. Slabša je bila udeležba na tečaju za sod- nike odbojke, saj se ga je udeležilo le se- dem tovarišev. Vodil ga je Oto Sleinenik iz Ljubljane. Na tridnevnem seminarju za vaditelje orodne telovadbe pa se je zbralo 42 tečaj- nikov, predvsem iz partizanskih društev. V telovadnici gabrskega Partizana ga je vo- dil Julij Ermenc. St. 5 — 7. februarja 1964 CELJSKI TEDNIK 1 Stran 11 TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN - 5 • Ko je odšla, se mi je zdela tišina, ki je vla- dala v tej hiši, še tesnobnejša. Po prstih smo odšli po širokih hrastovih stopnicah v zgornje prostore. Sir John se je ustavil pred enimi od vrat: »Če vam nisem več potreben, vas bom za nekaj časa pustil same.« V sobi je bilo temno. Skozi težko zaveso je prodiralo komaj toliko svetlobe, da sem razločil postavo drobnega možička, ki nam je stopil nasproti. Heppel mu je stresel roko. »Vaše poročilo sem že prebral,« je rekel, »mi dovolite, da odgrnem zavese?« »Takoj,« je odvrnil možiček vedro in usluž- no odgrnil okno. Svetloba je padla na posteljo, kjer je le- žalo, pokrito z belo rjuho, otrplo truplo lorda Arthurja Baxterja. Heppel je odgrnil rjuho. To je storil zelo spoštljivo, vendar popolnoma ravnodušno. Lu- . cien Clay mu je pozorno gledal čez ramo. Zde- lo se je, da so njegovi živci napeti kot struna: žile na sencih so mu naglo utripale, grizel si je ustnice in nekaj mrmral predse. Detektiv se je čez nekaj minut obrnil in stopil k pisalni mizi, ki je stala poleg okna. Iz žepa je potegnil kup zmečkanih listov, jih raz- grnil po mizi in poprosil možička, naj sede. »Doktor Gillman, kakor je zapisano v po- ročilu seržanta Wooda, ste prišli okoli polnoči na Lincot«. Zdravnik je prikimal. »Ugotovili ste, da je lord Arthur že dobro uro mrtev«. Zdravnik je ponovno prikimal. »Poročilo sodnega zdravnika se z vašim ujema. Ali bi lahko določili čas malo bolj na- tančno?« »Težko. Lahko, da je bilo nekaj več kot ena ura^ toda tega ne morem reči z gotovostjo«. »Tedaj lahko s precejšnjo gotovostjo pred- postavimo, da je bilo dejanje storjeno med pol enajsto in enajsto uro ponoči?« Zdravnik je pritrdil. »Truplo, pravite tu, je ležalo na boku, ko- lena so bila pritegnjena k telesu, roke so bile krčevito stisnjene. Nič pa ni kazalo, 4a bi se bila žrtev branila?« Zdravnik je rekel, da je bil lord Baxter ta- koj mrtev, saj je rezilo prebodlo srce. Vse je kazalo, da nam bo postregel z majhnim medi- cinskim predavanjem, ko ga je Clay prekinil: »Kje je bajonet?« Heppel je stopil h okrogli mizici in odgrnil podolgovato posodo. V njej je ležal bajonet, ki je bil mnogo daljši, kot so običajni bajoneti. Na dnu poso- dice je bilo nekaj krvi. »Na stenah knjižnice visi vse polno takega orožja,« je rekel zdravnik. »Ruski bajoneti z balaclavskih bojišč«. Detektiv je natanko preiskal morilsko orož- je: zmeril mu je dolžino, ga tehtal na dlani in s palcem preizkušal, ostrino rezila. »Po vsej verjetnosti naklepen umor,« je rekel. Vprašal sem ga, po čem to sklepa. »Na ročaju ni niti najmanjšega sledu. Ro- kavic pa običajno v hiši ne nosimo brez poseb- nega namena«. »Razen, če smo ženska,« je pripomnil Clay. Detektiv se je prizanesljivo nasmehnil: »če smo ženska, nam najbrž primanjkuje moči, da bi z dva čevlja dolgim bajonetom prebodli telo krepkega moža«. Slikar se je vlekel za brado in trmasto mol- čal, Heppel pa je dodal: »če nimate nič proti, bi vas rad opozoril, kaj je izpovedal doktor Gillman in kaj je ugotovil sodni zdravnik«. Stopil je k oknu, da bi bolje videl. »Policija poudarja predvsem sledeče dej- stvo: Nobenega dvoma ni, da je bila za tak su- nek potrebna strašna moč, kajti bajonet — ka- kor ..vam je znano — ni samo prebodel telesa krepkega moža, ki je bil povrhu oblečen v zim- sko obleko; konica je za dobrega četrt čevlja štrlela iz prsi«. Heppel je previdno izročil Clayu orožje. »Opazili boste«, je rekel,.»da je konica topa«. »Morilec je zabodel svojo žrtev od zgoraj navzdol,« je aamrmral Clay predse. »Da, to je res,« je rekel Heppel. Clay je strmel v bajonet, ki ga je držal v roki in ga po- časi obračal. »Ni bil samo zelo močan, ampak tudi zelo velik,« je dodal. »Najbrž«, je rekel zdravnik. »Ne! Ne najbrž,« je rekel Clay, »to drži ka- kor pribito!« »Prejle ste omenili, da bi utegnila biti žen- ska,« je rekel Heppel. »Lahko da je bil tudi majhen in čokat,« je rekel doktor Gillman. »Takšni so pogosto izred- no močni«. »Ni bil majhen,« je rekel Clay. »Oglejte si, kako dolga je tale reč«. »Ne vem zakaj ...« je pričel Gillman. »Noben zdravnik še nikoli ni vedel zakaj.« ga je prekinil Clay zadirčno. »Predstavljajte si, da vas hočem s tem bajonetom zaklati. Vi me- rite približno pet čevljev i« šest palcev, jaz me- rim pet čevljev deset. Toda s tem dolgim rezi- lom bi tega ne mogel storiti«. Ob teh besedah je nekajkrat zamahnil z ba- jonetom po zraku. Zdravnik se je plaho od- maknil. »Moral bi vas najprej spraviti na tla, da bi se mi to posrečilo. Tega bi ne mogel storiti brez ropota«. »Mislim,« je vpadel Heppel, »da je lord Ar- thur takrat pač sedel«. »Tudi v tem primeru bi moral biti morilec visok več kot šest čevljev, da bi lahko žrtvi po- rinil dva čevlja dolgo rezilo skozi pleča«. Skušal sem se spomniti, kako visok je Roth- man. Ko je odhajal iz gostilne, je bil videti po- leg majhnega detektiva visok. Vendar ni meril šest čevljev, pa tudi vtisa zelo močnega človeka ni napravil name. Ves čas se mi je motala po možganih misel na mladega velikana, ki nas je bil pričakal na postaji. Vedel sem, da je to ne- smiselno, toda... »Rad bi vam pritrdil, da imate prav, Mr. Clay,« je rekel detektiv. »Toda vse to je gola teorija. Preden se lotimo teorije, potrebujemo otipljivih dejstev.« Nekdo je potrkal na vrata. Zdrznil sem se. Vrata so se odprla. Vstopil je velik debel člo- yek z zlatimi očali. Ko so njegove oči, ki so bile videti skozi stekla naočnikov velike in prestrašene, obstale na bajonetu, ki ga je držal slikar, se je zdelo, da se bo prav tako molče, kakor je bil prišel, spet umaknil. Tudi Heppel je opazil, da prišlec okleva. »Ste že kdaj videli ta bajonet?« je vprašal. »Na steni v knjižnici«, je odgovoril nezna- nec tiho. »Zdaj me strese mraz, če ga pogledam. Macbethovo bodalo...« »Vi ste gotovo Mr. Lewis Hope?« ga je pre- kinil Heppel. Tajnik se je priklonil. Spomnil .sem se za- valjenih pajacev iz plutovine, ki se zazibajo, komaj se jih dotakneš. Levvis Hope je bil prav tako okrogel. Okrogli, z zlatom obrobljeni na- očniki, velike okrogle modre oči, okrogel rožnat obraz, okrogla ramena — vse na tem človeku je bilo okroglo. »Hotel sem vas vprašati, če me boste danes popoldne potrebovali,« je rekel. »Imam nekaj opravkov...« »Zelo mi je žal, Mr. Hope,« je rekel Heppel prijazno, »toda svoje opravke boste morali pre- ložiti. Nobenega od prebivalcev Lincota ne mo- rem danes pogrešati«. »Bom povedal,« je rekel Levvis Hope, se priklonil in zaprl za sabo vrata. »Pravite, da potrebujete dejstva,« je rekel Clay, ko/je tajnik odšel. »Lahko vam postrežem z enim. Morilec ni bil samo velik in močan, marveč tudi...« »Govorili ste o dejstvu,« je pripomnil de- tektiv. »Vam bom pač moral povedati vse od za- četka kot učbenik za otroke. Preiskali ste rano. Kaj niste opazili, da je usmerjena od desne proti levi?« Detektiv je prikimal. »Se vam ne zdi, da je to otipljiv dokaz?« »Dokaz?« Slikarije z desnico vzdignil bajonet. »Pazite, pokazal vam bom, kako lahko člo- veku na tri načine preluknjate pleča. Majhna morilska lekcija«. Z obema rokama je prijel za ročaj in vzdig- nil bajonet nad glavo, potem pa je zamahnil navzdol in prebodel svojo namišljeno žrtev. »Prvič,« je rekel, »z eno roko ali z obema. Tako bi nastala rana ravna brez stranske za- reze; torej ne pride v poštev. Drugič, poševno. Vzdignil je orožje, ga zavihtel nad svojo le- vo ramo in zamahnil z njim navzdol proti des- ni. »Ta način vam toplo priporočam. Uporab- ljajo ga izkušeni morilci. Toda — rana bi pote- kala v tem primeru od leve na desno«. Heppel je prikimal. »Tretjič!« Vzdignil je bajonet nad desno ramo in za- mahnil navzdol proti levi. Ker je bil desničar in ker je bil bajonet zelo dolg, je bil zamah ne- roden. »To je edina možna varianta za rano, ki poteka od desne proti levi, Tako dolgega noža pa ne bi noben morilec tako zavihtel...« »Če ni levičar«, je rekel Heppel. »Neverjetno!« je vzkliknil Clay. »Policijski uradnik, "ki vidi tisto, kar mu pokažeš]« »Ali mislite ...?« sem vprašal. »To je kakor pribito. Bil je levičar«. Univerzalni formular (Humoreska) Državljana bije jo burja, dež, sneg in formular ji. Znano je, da mora bolni državljan kot človek, ki'mu delamo olajšave, izpolniti de- vetinpetdeset formularjev. Nasprotno pa mora zdravi človek s črnilom izpolniti dvakrat več vprašalnikov (sto osemnajst na dan). Formularji so različni. Plavi in rumeni. Hočem re- či: toliko jih je, da človek poplavi in porumeni, preden jih izpolni. Da bi pomagal sodržavlja- nu, sem leta razmišljal o uni- verzalnem formularju. Ta bi lahko zajemal vse dosedanje. Izpolnjevali bi ga kakšno uro po rojstvu in kakšno uro pred smrtjo. Evo njegove rubrike: Inicialke (slučajno lahko imate kakšno nerodno ime re- cimo Klebečko)? Leto rojstva. V primeru, da je vaš oče železničar, navesti, s kakšno zamudo ste prišli na svet? Višina v centimetrih in v karieri? V katerem letu ste shodili. S katero nogo ste najprej kre- nili v bodočnost: z levo ali desno? Prva beseda, ki ste jo iz- rekli: mama, ata ali stanova- nje? Ste kdaj padli s hruške. Na- vedite vzrok: bežanje pred razrednim sovražnikom ali pred palico? Ste sodelovali z okupator- jel ali s Športno prognozo? Zdravstveno stanje. Poseb- *no opisati stanje hrbtenice? Krvna, skupina. Privatnik ali delate za skupnost? Šolske in druge kvalifikaci- je. Vnesti kvalifikacije, ki so kaznive po zakonu? Ste opravili vojaško in za- konsko dolžnost? Verjamete, da RADI ON pe- re vse? Imate BAGAT šivalni stroj? Katera športna disciplina vam je najljubša: postavlja- nje rame pod kamen ali pod- stavljanje noge? V katerem klubu igra Ivo Andrič? Katera beseda vam bolj ustreza: dotacija ali rotacija? Imate odpor do črt in šte- vilk? Ste prostovoljni krvodaja- lec ali prostovoljni izpovedo- valec ljubezenskih izjav človeku in družbi? Je kdo pametnejši od vaš9 Vaše zadolžitve v organiza- cijah. Navesti samo, če jih je več ko deset? Izjavite, kako dolgo ste bili »okupirani« in koliko let se na to sklicujete? To je moj univerzalni for- mular, zasnovan na znanstve- nih dejstvih. Je najboljši, naj- popolnejši, najsodobnejši. Univerzalni formular je zelo lahko izpolnjevati. Za to pri- ložnost bi lahko dobili redni ali morda tudi kak drugačen dopust. VLADA BULATOVIČ-Vib MOPED bo morda vas... Ce ne moped, pa verjetno ena izmed številnih bogatih nagrad v vrednosti 625.000 din, ki bodo izžrebane v nagrad- nem žrebanju v začetku me- seca marca iz vrst naročnikov »Celjskega tednika«- Pohitite in naročite »Celjski tednik«, najcenejši in najbolj bran tednik v celjskem okra- ju. Zato ne odlašajte več z na- ročilom. Poleg zanimivega bra- nja boste verjetno še srečen dobitnik ene izmed številnih lepih nagrad Stran I« CECJSKJTEDNIK Si 5 — 7. fefccmarja 1!MH po sledovih štirinajste — po sledovih štirinajste — po sledovih štirinajste — po sle DA, TIKAJ JE BILO po dvajsetih letih na obi- sku pri velikih ljudeh v vsakdanjem življenju. neizpeta pesem korakov, korakajoči v jutrišnji dan. pesem grap, host, pesem da- nes živečih ljudi o včerajš- njem dnevu, pesem mrtvih in živih spomenikov razsejanih po domaČem ilu ... V zamrznjeno reber zakrpano z uma- zano-rumenimi zaplatami se je upi- ralo sonce, kakor solzavo oko pijanca. Lepa, ravna dolina ob Sotli, se je skrila že za nami. Majhne med drev- je stisnjene hišice, dolinice, prelazi, hiše in hišice so znova zaživele pred nami, zaživele tako, kot so živele pred dvajsetimi leti. S svojo živo be- sedo in podobo nam jih je predstavil eden od komandantov legendarne XIV. divizije Luka-Vidmar: Majhne med drevje stisnjene hišice so s svojimi strehami označevale vasi- co. Cesta, ki se je kot črv zvijala med njimi, se je zdaj vzpenjala, zdaj spuš- čala. Zgoraj pod lesom, na levi strani ceste so izpod velike sivo-rumene hiše stale zapuščene sani z naloženim lesom\ Tovariš Luka je za hip utih- nil in se zazrl v hišo, nato v majhen voziček. »Tukaj, da tukaj je bilo.« Bataljoni so v koloni eden po eden korakali v prebujajoče se jutro. Vse naokrog mir, le psi tu in tam zalajajo. Hodi- mo mimo hiš, tukaj, pod sam vrh, da bi prekoračili cesto Buče—Kozje. Ne- nadoma rafal. Naša predhodnica se udari z nemško patrolo. Tomšičevci so se zakadili vanjo, po nekaj minu- tah nastane tišina. Švabi in Koče- varji, ki so se do sedaj skrivali po se- nikih, so pričeli puškariti. Med borci završi. Po vsej sili hočejo razgnati nemčursko svojat, ki se skriva izza oken, po senikih in kozolcih. " ,'Cas nas je priganjal. Sledila sp po- ,veija:^VNe prekinjaj kolone!«, »Na- iteliiv.oisc^.fcomandirji umirili Nadaljevali. Ko smo prečkali cesto, smo se spustili v do- lino in nato po obro»kih nadaljevali mimo Kozjega proti Rudnici in Hra- stju. V Hrastju smo se ustavili. Dan je bil namenjen počitku. Borci so bili razporejeni po domačijah. Vse do- poldne je minilo v miru. Švabi nas niso nadlegovali. Popoldne so se naše patrulje malo iznad vasi spoprijele s švabskimi predhodniki. V tem času je bil III. bataljon ravno pri kosilu. Borci so pustili porcije in se zakadili v hrib. Švabe smo stolkli proti zida- nici, nato v gozdiček pod zidanico. Potem je vse utihnilo, le od Bohorja so se slišali odmevi metalcev. Kon- centracije Švabov so se začele ...« JANEZ SEVER Narodni heroj Jože Vidmar-Luka ob spomeniku nad Bučami V OBČINI, KI PRAZNUJE: SLOVENSKE KONJICE V LETU 1970 Kakšne bodo Slovenske Konjice, kakšna bo konjiška komuna čez šest let, ko bomo pisali 1970? Res je dalj- nosežen poseg v prihodnost teh šest let, zlasti ob današnjem tempu raz- voja. Toda, ko se človek odloči in re- če: čez pet let bom v svoji hiši, tako zmore predvideti tudi skupnost. Cilj ni nič manj važen od poti do njega. Perspektivni načrt občine predvi- deva, da se bo celotni dohodek v ob- čini do leta 1970 povečal za 82 od- stotkov. To je zelo veliko, toda če primerjamo to z porastom dohodka zadnjih sedem let, ki se je dvignil za 143 odstotkov, je to realno predvide- vanje. Kako bo vse to nastajalo? Usnjarski kombinat »KONUS« bo letos spravil v pogon obrat usnjene galanterije. Družbeni proizvod v tej delovni organizaciji bo letos povečan od 5.4 milijarde na 8.3 milijarde, z obrati izven občine pa celo na 11 mi- lijard dinarjev. To je letos! Kakor vemo pa pri nas industrijska proiz- vodnja ne stagnira. Plani so vsako leto večji. Tovarna »Kostroj« se bo v kratkem preselila v nove prostore. Proizvod- nja usnjarskih in čevljarskih strojev se bo povečala od 540 na 839 ton, pro- izvodnja raznega orodja, ki ga proiz- vaja tovarna v Zrečah pa od 540 na 950 ton. Tudi lesna industrija se bo naglo razvijala, saj 1'etos »vgrajujejo« v to industrijo nad 200 milijonov investi- cij. Rezultat tega bo gotovo izredno pomemben. Tu pa so še druga podjetja kot »Comet« in opekarna, obe pa težita prav tako kvišku. Čeprav se občina spreminja v in- dustrijsko (lani je bilo samo še 35 % prebivalcev zaposlenih v kmetijstvu), bo tudi kmetijstvo napredovalo. Se- daj je v občini 106 hektarjev plan- tažnih nasadov, čez šest let jih bo 400. Leta 1970 naj bi pridelek sadja znašal nad 580 vagonov, ribeza 12 va- gonov in 30 vagonov grozdja. Zemljišča družbenega sektorja se bodo povečala v bodoče za okoli 85 hektarjev vsako leto. Tako bo leta 1970 v družbeni lasti in intenzivni proizvodnji že okoli 600 hektarjev zemlje. Živinoreja pa naj bi dosegla čez nekaj let 350 ton. Zato v Zičah gradijo hlev za 350 glav goveje ži- vine. Kaj- vse se predvideva na področju gostinstva, trgovine in turizma? Leta 1970 bodo trgovski lokali vsi moder- ni, sodobno opremljeni. Samopo- .strežnice bodo še v Vitanju in Zre- čah, v Konjicah pa več specializira- nih trgovin. Lepote in privlačnost konjiške ko- mune od Pohorja do Dravinje je tre- ba odpreti turizmu. Predviden je nov hotel v Konjicah, vrsta gostinskih in turističnih objektov kot v Škalcah, v Konjiški vasi, na Stranicah, v nek^ danjem žičkem samostanu, v Zrečah in po Pohorju. • Turizem bo gotovo prinesel nove devize, saj so Slovenske Konjice ob glavni cesti iz Srednje Evrope na Ja- dran in na Vzhod. Še več deviz pa bo prislužila industrija, seveda tudi kmetijstvo. Ze lani je znašal izvoz 126 dolarjev na enega občana (repub- liško povprečje 36 dolarjev). V občini bo v prihodnjih letih treba zgraditi okoli 500 novih stanovanj, urediti vodovode v Vitanju, Zrečah, Konjicah in še kje. Ceste bodo pre- predle Pohorje, izboljšale pa se bodo tudi v drugih krajih.. Še in še bi lahko naštevali. Za ure- sničitev teh načrtov bo treba prid- nosti, predvsem pa dobrega gospo- darjenja. Tudi to bo vsako leto bolje, kajti naš edinstven samoupravni si- stem raste vzporedno za materialno osnovo. Takle je naš bežen sprehod skozi postavke perspektivnega razvoja ob- čine, ki 12. februarja slavi svoj praz- nik. -ec Pogled na obrat LIP v Slovenskih Konjicah EDEN IZ »ŽIVEGA ZIDU« V Brodnicah, to je majhni vasici v soteski Gračnice, smo obiskali žrtev »živega zidu« Petra Deželaka. Tova- riš Peter je bil nesrečna žrtev nem- škega živalstva. Danes je delavec v Lesno-galanterijskem podjetju v Rimskih Toplicah. O bojih in pre- hodu XIV. divizije čez Gračnico nam je pripovedoval: »12. februarja pred 20. leti nas je vnemški učitelj iz Lokavca peljal v Rimske Toplice oziroma v nekdanje lesno skladišče, gledat propagandni nemški film. Po predstavi smo se otro- ci vračali po soteski Gračnice proti domu. Malo pred Medvedovo gostil- no, so nas dohiteli nemški vojaki. Po- grabili so vsak enega in nas začeli kot ščite porivati pred seboj. Nismo razumeli kaj se dogaja. Začeli smo jokati in se upirati. Mene je pograbil visok, mrk vojak, mi zvil roko in me tiščal pred sabo. Naenkrat je naš jok prekinil rezek žvižg. Nato vzklik »Otroci bežite«. Potem je zagrmelo. Skupaj z vojakom sem padel na trav- nik ob Gračnici. Skozi solze sem vi- del le grgrajočo vodo, ki se je penila v strugi. Vse naokrog je pokalo, ro- potalo, ljudje so padali, nato me je nekaj dvignilo. Padel sem na vojaka, ki je ležal pod mano, čisto mirno. Ko 'je vse potihnilo, in sem okrog slišal slovensko govorico, sem se ojunačil in vstal. Takoj nato sem se zrušil. Šele takrat sem zagledal droben cu- rek krvi, ki mi je tekla raz čevelj le- ve noge. Hlače na obeh stegnih so bile preluknjane, skozi obe nogi sem bil prestreljen. Ne vem, kako sem uspel stati. Spominjam pa se- še, da sem takoj nato, ko sem prilezel na cesto, zopet padel. Pred sabo zagledal Ilijo Badovinca, herojskega koman- danta, ki mi je nekaj govoril. Nato me je neka partizanka-bolničarka dvignila v naročje in me odnesla v gostilno, kjer me je obvezala. Šele takrat sem ugotovil, da imam pre- streljeno tudi roko. Ko sem se ponovno zbudil na klo- pi v gostilniškem vrtičku je nekaj curljalo name. Pogledal sem kvišku in uzrl tri nemške vojake, ki so si ožemali povojnice name. Nato so me odpeljali v bolnico. JANEZ SEVER Peter Deželak Partizanske koline (Spomin na pohod XIV. divizije) V tistem sneženem februarju le- ta 1944 so se od Gračnice prebijali borci štirinajste divizije iz doline ob Gračnici proti Plazovju. Tudi pri Ojsterškovih so se ustavili. O tem nam Jože Ojsteršek sporoča prav veder spomin: • — Od večera do jutra so bili par- tizani v naši hiši. Noč jim ni bila samo za počitek, temveč tudi za prepotrebno telesno okrepitev. Na našem dvorišču so zaklali dva pra- šiča. Dvojki sta med seboj nehote tekmovali. Tista dva, ki sta prašiča dala enostavno iz kože sta hitro za- služila malico, to je pražena jetra. Druga dva sta ga pa prav slovesno pelivala s kropom v arnici in z. ve- rigo čistila ščetine. Med tem, ko sta prva dva že pospravljala dobrote, sta druga dva imela ščetinarja še vedno kosmatega. Bilo je smeha, kljub hudim časom, kljub temu, da so po cestah v dolini bobneli avto- mobili nemške soldateske... Številni oficirji so obstajali, vrata pisarn so se odpirala in skozuje so ku- kale glave, da bi videle, kaj se dogaja. Končno je prišel neki oficir, ki se je predstavil kot adjutant generala Trollo- pea. Pojasnili smo mu in videti je bilo, ko da nas je razumel. STIK Z ZAVEZNIŠKIM GENERALOM « t *To je *biL piorbčnik I F-rench. Mladi plavo- lasi slikaj, ki je pred vojno živel in de- lal v Italiji, Italijansko je govoril odlič- no, in to nam je pomagalo do boljšega sporazumevanja in navezovanja neposred- nih stikov. Njegov oče je bil general French, komandant britanskega ekspedi- cijskega korpusa v Franciji v času prve svetovne vojne. French me je takoj opo- zoril, da so sem že prihajali neki jugoslo- slovanski oficirji in prosili za denar, ven- dar brez uspeha. Pokazal sem mu zasi- drani »Bakar«. Sivo pobarvana in močno oborožena, z vojaško stražo pred mosti- čem. je ladja nudila iz daljave dokaj impozantno podobo. Pojasnil sem mu, da smo prišli iz osvobojene Dalmacije, ki smo jo osvobodili z borbo, z lastno vojno ladjo, ne zato, da bi prosili za denar, pač pa za sodelovanje naših zaveznikov, da bi- lahko uspešneje nadaljevali borbo pro- ti skupnemu sovražniku. French je izgi- nil, a se hitro vrnil s sporočilom, da nas v svoji pisarni čaka general Trollope. To je bila resnično prva ugodna vest. Trollope je bil visok, eleganten in pristopen človek. Sprejel nas je prisrčno. Potem ko smo se drug drugemu predsta- vili. nas je peljal pred zemljevid Jadran- skega morja in nas prosil, da mu pojas- nimo. kdo smo, od kod prihajamo in kaj želimo. Ze ob prvih pojasnilih je bil ze- lo presenečen, še zlasti ob dejstvu, da imajo naše enote v rokah tolikšen terito- rij na drugi strani Jadrana. Sledila je vrsta vprašanj: o sovražnikovih silah, o operacijah, ki jih vodi, o naši vojski itd. Potem smo prevzeli iniciativo. Pojasnili smo generalu cilj naše misije, mu poka- zali svoje polnomočje in ga prosili, da nam pomaga. Mislim, da smo naredili do- ber vtis. Nanj je posebej ugodno delova- lo to, da nismo iskali denarno pomoč, kar so redno počeli kraljevi oficirji. Spoznal je, da smo mi nekaj čisto drugega, da nismo prišli k zaveznikom prosjačit, pač pa, da bi opravili resno zadevo, ki je bila v obojestranskem skupnem interesu. Tod« general nas je takoj opozoril, da osebno ne bo mogel za nos nič storiti, ker ti problemi ne sodijo v njegovo kompe- teuco, kar je bilo točno, da pa nam luh- ko pomaga, da čimprej pridemo v stik z zavezniškimi komandami, ki so za nas pri- stojne. Zato je določil French«, da bi nas naslednjega dne spremil v Brindisi h ge- neralu Franku Masonu Macfarlandu, šefu Zavezniške kontrolne komisije z« Italijo, najvišje zavezniške oblasti na osvoboje- nem delu Apeninskega polotoka. Trollopea smo zupustili srečni in zado- voljni. Čeprav smo bili še daleč od ostva- ritve naše misije, prve ure v Bariju ven- darle niso pretekle brez haska. Kljub te- mu smo bili v tem času preveliki optimisti. Ko smo potovali z »Bakrom«, se namreč ni- sem mogel znebiti nestrpnosti, kuko bomo opravili nalogo v razmerah, ki sem jih tuko slabo poznal! Kako nas bodo spre- jeli zavezniki? Kaj bo z ranjenci? Bo prišlo do četniških in fašističnih provoku- cij? Zdaj je kazalo, da spio dobili odgo- vore na ta vprašanja in to nas je navda- jalo z radostjo in optimizmom. Vendarle se nam ni uiti sanjalo, kako daleč smo še od cilja, kaj vse bomo doživeli, preden bomo izpolnili nalogo. Na »Bakru« so nas pričakali z navduše- njem. Vest, da smo navezali stike, jo vzradostila vse tovariše. Na ladji je bilo vse v redu. Strojniki so pregledovali stro- je, a ker je bil »Bakar« uradno registri- ran kot trgovska ladja, je intendant po- iskal zvezo z italijanskim centrom za oskrbovanje trgovskih ladij, kjer je bilo mogoče za denar dobiti prehrambene ar- tikle. BARI POD ZAVEZNIŠKO OKUPACIJO Zvečer smo odšli na sprehod. Čuden se je tega dne zdel nam, partizanom, Bari. Poleg Brindisija je bil Bari v tistem času glavno pristanišče za preskrbovanje za- veznikov. Fronta je bila še vedno zelo blizu, nekje pri Monte Garganu. Po mestu so v smeri fronte vozili kamioni, natovor- jeni z vojnim materialom in vojsko. Vzhod- na obala Italije je bila v rokah VIII. bri- tanske armade, ki ji je poveljeval gene- ral Mo.ntgomery, »prohiricija« v ZDA so zagnali »hajko« proti ka- jenju. Na sliki ameriški lepak, pod njim pa piše: Ameriški način smrti! Grozno? St. 5 — 7. februarja 1964 CELJSKI TEDNIK 1 Stran 11 KRITIČNO VPRAŠANJE IN ZAHVALA HKRATI 24. januarja sem ob deveti uri klical re- šilni avto za prevoz žene v porodnišnico. Avto je prispel okoli f5. ure. Toda žene ni odpeljal, ker nisino imeli napotnice za av- to TEMVEČ ZA VLAK. Odpeljal je spet prazen. V skrajni stiski sem se obrnil drugam. Tovariš Naruks iz podjetja, kjer seiu zapo- slen mi je takoj skočil na pomoč in ženo odpeljal v bolnišnico. Zelo sem mu hvale- žen, zlasti pa žena, ker je bila rešena bo- lečin. Želel pa bi zvedeti, zakaj nisem bil, ozi- roma žena ni bila upravičena na prevoz z rešilnim avtom? Pripominjam, da sem so. cialno zavarovan. Franci šket — Mestinje ODGOVOR: Ob tem primeru smo se obr- nili na celjsko reševalno postajo. Dežurna Rojškova n.mi je pojasnila kak način ima- jo v celjski reševalni postaji: — Ob nesrečah' in porodih (tega ni mo- goče vnaprej predvideti) mi sploh ne za- htevamo napotnice. To nam potem preskrbi bolnišnica. Edino za prevoz v interni od- delek bolnišnice zahtevamo napotnico. — Pojasnilo Rojškove je popolnoma razum- ljivo, prav tako postopek, ki je v navadi v Celju. Kako je mogoče pQrodnico napotiti z vlakom, saj se je že zgodilo, da so žene rodile v vlakih brez pomoči in v nehigien- skih razmerah. Napotnica za Šketovo je bilu verjetno za odhod v materinski dom porodnišnice. Toda če hoče otrok prej na svet, porodnicu ni kriva. Morda pu nuni bodo iz Šmarju sporočili kako je to pri njih!1 Uredništvo Tudi oni so ljudje... ENKRAT DRUGAČE: KAJ PRAVIJO SPREVODNIKI O POTNIKIH? Prepolni avtobusi so ena največjih težav sprevodnikov Mnogokrat se v naši rubriki »Be- seda občanov«, bralci pritožujejo nad sprevodniki in šoferji avtobu- sov. Včasih so te pritožbe upraviče- ne, včasih pa ne- Nekaterim ni prav, če vzame sprevodnik na avtobus preveč potnikov in je potem gneča; drugi se spet pritožuje, da avtobus ni hotel ustaviti na postaji ter je za- radi tega potem zamudil službo, (av- tobus poln potnikov) in še in še je takih primerov. Redkokateri potnik pa kdaj pomi- sli, da so tudi sprevodniki ljudje, ljudje, ki imajo svoje dobre in slabe lastnosti; dobre in slabe trenutke. Od njih zahtevajo le to, da vedno ustrežejo njihovim željam, da jih vedno razumejo. Toda oni njih pa nočejo ali ne znajo razumeti. Kajti tudi služba sprevodnika je težka in odgovorna. Ni se prijetno prerivati po prepolnem avtobusu in to včasih po 12 ur na dan. No, da bi zvedeli, kaj sprevodniki menijo o potnikih, kako oni sodijo nje, njihovo obnašanje, zahteve in tudi slabosti, smo jih obiskali. Pri pogovoru z več sprevodniki in šo- ferji avtobusov, smo prišli do zani- mive ugotovitve: oni gledajo na pot- nike z mnogo več razumevanja in imajo mnogo več posluha za njihove slabosti in napake. Njihovo mnenje o potnikih izzveni v ugotovitvi: »Ra- zumeti jih moraš- Ljudje so.« Pa naj še sami povedo, kaj mislijo o potnikih. Trije sprevodniki so od- govorili samo na eno vprašanje: — Potniki se radi pritožujejo nad spre- vodniki, kako pa vi gledate nanje, kaj mislite o njih? — STANE ROJNIK je šofer in obe- nem sprevodnik na progi Celje—Za- bukovica. Šofer je že 33 let. »Potniki so različni. Nekaterim ni prav to, drugim pa spet drugo. Toda kaj hočete. Razumeti jih moraš- Največje težave so s pijanci, ki ti včasih nočejo niti plačati. Včasih se jezijo nad tem, da vozimo prepočasi. Toda boljše je, da pridemo na 'cilj kasneje, kot pa da bi sploh ne pri- šli.« JOŽE RUS je že 8 let sprevodnik. »Vsak poklic ima svoje težave, ta- ko tudi naš. Zahteva, da moramo bi- ti do potnikov vljudni in jih mora- mo vsaj poskušati razumeti. Včasih so potniki sitni, toda saj smo včasih tudi mi taki.« FRANC KISELAK je sprevodnik 10 let. »Naučiš se na vse. tudi na potni- ke- Z večino ni nikoli težav. Izjeme pa so povsod!« Lojze Stepančič KAJ JE Z VELENJSKO PEKARNO? Člani občinske uprave v Velenju imamo tako kot drugod urejen delovni čas, in sicer končamo ob sobotah že opoldne z de- lom. Zal pa se |>rov taisti čas zapro v Ve- lenju mesnice. Edini dan, ko bi torej človek lahko vsaj v rednem času skuhal kosilo, je nakup mesa nemogoč. Menimo, da ne bi bilo napak, če bi vsaj ob sobotah uredili non stop poslovanje v mesnicah, saj je to dan, ko moraš dokaj časa pustiti čakanju v tr- govini in mesnici. Upajmo, da bo to vsaj v kratkem upeljauo, kajti čez čas bomo v Velenju dobili že četrto prodajalno mesa — poslovalnico kmetijskega kombinata Šent- jur. Ni pa edina težava v Velenju nabava me- sa. Neštetokrat čakamo na kruh nre ali pa smo ob Šestih ali pol sedmih zvečer že pre- pozni in prepuščeni brez kruha do drugega dne. Nekaj časa so govorili, da bodo zgra- dili novo pekarno, tako pa slišiš le, da se- danja nima dovolj niti higiensko najbolje urejenih prostorov in da tudi v letošnjem letu nimajo namena graditi novo, sodobno pekarno. K. S. NAKNADNO: vsa čast! V »Celjskem tedniku« ste nedav- no objavili poročilo, ki je pisalo o »Požaru zaradi pranja z benzinom«. Dogodku bi bilo treba dodati: Požar so prvi opazili delavci »In- grada«, ki so delali na bližnjem gradbišču. Takoj so pritekli na po- moč gospodinji Cvetki Platošek in preprečili najhujše do prihoda ga- silcev, ki so bili seveda tudi zelo hitro na kraju dogodka. Ti delavci so bili: Poslovodja Maksimiljan ŠUMC, Ajazaj MEDRlC in Jurij MARCEC- M. Debeljak in M. Butinar Celje Za naknadno sporočilo hvala, ime- novanim trem pa za človekoljubno dejanje vse priznanje! (Uredništvo) Dragi bralci! — POMAGAJTE REŠEVATI PROBLEME, KI TEŽIJO VAS IN SOOBCANE! — DOPISUJTE V VAŠO RUBRIKO POTREBNA BO REKONSTRUKCI- JA LAŠKEGA VODOVODA Zaradi vse večjih potreb dobre, pitne vode v gospodinjstvu in zaradi vse večjih potreb vode v pivovarni, ki se bo še povečala v letošnjem le- tu, ko bodo končana rekonstrukcij- ska dela, preti v Laškem pomanjka- nje vode- Vsled tega so na eni izmed sej občinske skupščine ustanovili posebno komisijo, ki bo pregledala možnosti rekonstrukcijskih del pred leti postavljenega vodovoda. Takoj spomladi se bodo začela tudi raz- iskovalna dela pri odkrivanju novih zalog. Do sedaj so napajali laški vo- dovod iz Rimskih Toplic, medtem, ko bodo vse večje potrebe dopolnje- vali z vodo iz Rečice, kjer so analize pokazale velike zaloge pitne vode. C. NIMAMO-ZVENI SLABO! O žalskih gostincih ste pred časom pisali, saj so bili celo pohvaljeni ob priliki razstave pogrinjkov. Zal pa se lahko gostu v časovni stiski po- kaže dokaj drugačna slika ponudbe in povpraševanja pri žalskih gostin- cih. Pred nedavnim sem dobre pol ure pred odhodom avtobusa zajadral v gostišče »Hmeljar« ob glavni cesti ter zaprosil, da mi postrežejo' s top- lo jedjo. — Golaž in vampi? je vpra- šala natakarica. Odločil sem se za golaž. Po nekaj minutah sem zvedel, da je obojega zmajkalo- Vljudno so me napotili k privatni gostilni Se- nica. Tamkaj sem še slabše zadel, kajti že v odgovor so mi dejali, da nimajo nič kaj pripravljenega. Ne vem zakaj, toda ker se ne spoznam, so dejali: — Poglejte v bife onstran ulice! Tamkaj so me začudeno pogledali, rekoč, da vsi vedo, da v bifeju ni- majo tople kuhinje. Šele v četrti se mi je nasmehnila sreča. Nekaj toplega sem dobil pri »Hmeljarju« nasproti postaje — žal pa zaradi iskanja zamudil avtobus. Iskal sem v popoldanskem času od druge do pol tretje ure. Vsekakor mi še danes ni jasno, da žalske go- stilne nimajo na zalogi raznih gola- žev, vampov in podobnega za pre- hodne goste. Pismo s Plazovia: STARA SVA IN BOLNA ... Objavljamo pismo tovariša Jožeta Ojsteržka iz Plazovja nad Rimskimi Toplicami. Okorna roka ga je pisala, zadeva pa zadeve, ki smo jih obravnavali v analitičnem sestavku Maksa Šorna: PRO- BLEMATIKA OSTARELIH KMETOV — izšel je v nadaljevanjih v novembru lani. — Z ženo sva ostala čisto sama. Kdo bo obdeloval zemljo, saj sva oba bolna. Ženi je ob mlačvi jermen potegnil lase s kožo vred z glave, jaz pa sem se ponesrečil pri nakladanju koruznice pod ko- zolcem. Že dvakrat sem bil v bolnišnici in še danes nisem zdrav. Nesreča ni prizanesla niti naši domačiji. Lani januarja je v hudi zimi snežna burja ponoči zrušila streho hiše. Krajevna komisija je ocenila škodo v višini 200.000 dinarjev. Kolikor sem mogel, sem škodo popravil... Tako piše o svojih težavah možak, ki nam je poslal tudi spo- mine na prihod XIV. divizije v.Plazovje (objavljeno na 10. strani). Takih ostarelih in onemoglih kmetov je v laški občini še ve- liko: na Šmohorju, na Sedražu, v Šmiklavžu, pod Lisco, na Vrhu itd. Morda bo to pismo vzpodbudilo koga, da nam bo poročal o tem, kako namerava skupnost, v tem primeru laška komuna, v bodoče reševati problem ostarelih kmetov, zlasti onih v višinskih predelih? Uredništvo INVALIDI ŠPORTNIKI 2e dalj časa deluje v Celju in- validsko športno društvo, ki zdru- žuje vse.invalide nu območju okra- ja ter jim nudi rekreacijsko in športno izživljanje. Tako je tudi invalidom dana možnost športnega udejstvovanja. V okviru društva de- luje namreč več sekcij, tako keg- Ijaška, strelska iu šahovska sekcija, nadalje sekcija za uainizni tenis in balinanje ter plavalna in odbojkar- ska sekcija. Zlasti sedeča odbojka je šport, ki jo lahko igrajo tudi' najtežji inva- lidi. (Na sliki). Invalidsko športno društvo pa bi rado svoje vrste pomnožilo z novi- mi člani, zato vabi k sodelovanju vse invalide, ki čutijo veselje do katerekoli navedenih panog. V ta namen bo odbor društva v sredo ob pol štirih popoldne v telovadnici druge osnovne šole v Celju vpiso- val nove člane. AVTOBUS: LAŠKO-GORNJA REČICA REClCANI BI SAMI POPRAVILI OBVOZNO POT Mnogo otrok se vozi v šolo iz Gornje Re- čice v Laško, kjer je popolna osnovna šo- la. Otroci se vozijo v Laško s kolesi, na- vzdol že gre, a navzgor pa trpi njihov or- ganizem. zlasti srce. O tem smo že enkrat pisali v našem listu. Na zborih občanov so že razpravljali o tem. pa tudi upravitelj- stvo šole v Rečici je dalo predloge, naj bi se uvedel avtobusni promet za Rečico, isto- časno pa še za Reko, odkoder tudi hodijo otroci v šolo. Ovira za prevoz otrok v šolo je bil pod- voz pod železnico, ki je prenizek in ne bi mogli voziti, ker so avtobusi previsbki. Se- daj pa je druga variantu. Rečičani so iz- javili. da bi lahko vozil avtobus skozi Deb- ro pod Maličcm, po kolovozni poti. To cesto so pripravljeni razširiti, da bi bila sposobna za avtobusni promet. Ce bi gospodarski od- delek. ali odsek za komunalna dela pripra- vil tak načrt razširitve kolovoza, bo SZDL Rečica izvedla akcijo za prostovoljno delo pri gradnji. Poleg šolskih otrok, bi se posluževali pre- voza tudi mnogi občani, ki službujejo na občini ali v raznih podjetjih. Prepričani smo. da bi bil prevoz rentabilen. Saj imajo mnoge občine po Sloveniji šolske avtobuse za prevoz šolarjev. * S. Skočir ANEKDOTA V Balkanski vojni je Črnogorec naletel na šest turških vojakov, ki s o ne ločili od svojih enot in zaspali daleč zunaj svojega taborišča. Posre- čilo se mu je, da jili je v spanju še vse zmedene razorožil, zvezal in pri- peljal v črnogorsko postojanko. Ge- neral je pohvalil njegovo hrabrost in ga povprašal, kako mu je to uspelo. Brž ko sem jili opažih, je od- govoril Črnogorec, vsem pohitel, jih presenetil in obkoliU. VLADO SMEH: Maske dol IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Fran- ček Frakcij se je zjutraj zbudil. Po burni pustni noči ga je bolela glava. Hišna gospodinja je zaskrbljenega samca zalotila v postelji z nekim de- kletom. Odpovedala mu je stanova- nje, to pa ni bilo najhujše, kajti ne- gibnost dekleta bujnih oblik je ra- zodevala strašno resnico: — Mrtva!— (Drugo nadaljevanje) Dvorana je bila nabito polna naj- različnejših pustnih mask, le pri omizju poleg odra je bilo nekoliko ljudi, ki niso bili pustno našemljeni. Ploskali so. Štefan Frakelj je stal pred mikrofonom in govoril vanj: — Z največjim veseljem pozdrav- ljam v naši sredi predsednika obči- ne, predstavnike našega podjetja in druge maškare. Dovolite mi, da na- javim prvo točko sporeda- Majda Sepe iz Ljubljane zapoje pesem ta- ko, da je od blizu spremlja Nino Ro- bič, od daleč pa njen mož. Klasičen primer trikotnika, ki pa ni uporaben za avtomobiliste •.. Štefan Frakelj je odšel za oder in prepustil mikrofon pevcema. Tam ga je dobil predsednik sindikata, In bolj ko mu je Štefan kazal s prstom naj molči, bolj mu je ta nekaj do- povedoval. Razumeti nismo mogli ni- česar, ker je bila vsa naša pozor- nost usmerjena pevcema. Ko je bila točka pri kraju, je pri- šel k mikrofonu spet Štefan Fra- kelj: — V drugi točki današnjega spo- reda nastopi predsednik naše sindi- kalne podružnice, tovariš Jaka Sr- šen. Prosim tovariš Sršen ... Tovariš predsednik se je odkašljal in potegnil iz žepa kup zloženih li- stov, na katerih je imel napisan go- vor- Začel je: — Tovarišice in tovariši! Vsi do- bro veste, da je bila naša sindikalna podružnica vselej med prvimi v na- šem mestecu. To dokazuje našo zre- lost, saj smo poleg ozimnice, med katero bi omenil le krompir in ja- bolka, omenil bi tudi živahno raz- pravo o tolmačenju nove ustave, pri kateri je sodelovalo tudi nekaj čla- nov našega kolektiva in danes to za- bavno prireditev, katere so se udele- žili poleg naših dragih gostov tudi vsi člani našega kolektiva. Čutimo potrebo po sprostitvi in obljubljam vam, da današnja prireditev ne bo takšna kot jo poznajo v Kolnu in Benetkah, marveč bo naša, naša — socialistična. Zato naj živi sociali- stični karneval! Ce nimam prav, naj me tovariši dopolnijo ... Predsednik je požel močan aplavz in župan se je njegovemu govoru nasmejal tako od srca, da si je mo- ral obrisati rosne oči. Nedaleč od njih je pri mizi sedel čuden zakonski par. Kadar je spre- govorila ona, je on stisnil glavo med ramena. Imel je smešen nos z očali in brki- Na nogah pa copate. Njego- va družica je bila neprimerno obil- nejša in tudi slišati jo je bilo več- krat. Zdajle je stal pri njuni mizi natakar: — Želite? je vprašal. — Vprašajte mojo ženo, je odvr- nil. — No, le povej ti, saj si moški! je zarohnela. — Meni malinovec z navadno vo- do... — To ti je dedec! Malinovec da boš pil na tak dan. Sram te bodi. •. — Potlej pa prinesite steklenico vina, je dejal in počakal na reakcijo. — Tak tako! Vino bi pil, ti pijan- dura. Plačam pa naj jaz. Imaš kaj denarja mogoče, za katerega ne vem? Grozljivo se mu je približala. — Saj veš, da nimam, dragica. Vsega sem ti izročil ob plači. Tudi natakar je že postajal nestrpen: — Kaj naj prinesem?! — Dragica, naroči ti, ji je možak jel prigovarjati. Izprsila se je, saj je dosegla svoje: — Tak možak •.. Pha ... Meni eno dvojno žganje, njemu pa čaj z limo- no. Ko je natakar odšel, je on dejal: — Hvala dragica. Zelo si prijaz- na ... PRIHODNJIČ: Še vedno na pust- ni veselici! Se bo zvedelo od kod de- kle, ki jo je Franček Frakelj našel mrtvo v postelji?! Stran 13 C1EJSK1 (TILNIK St. 5 — 7. februarja 1964 BISER SREDI KRASA VILENCA Za|>is o, kraški jami, ki je bila prva na svetu odprta za tuje turiste Jugovzhodno od Divače pri vasi Lokev leži nekoč svetovno znana i ii zelo obiskovana kraška jama. Nekoč pravim zato, ker sedaj le malokdo ve zanjo, zato. ker jo je potisnila v ozadje še bolj znana Postonjska jama. Toda pred 300 leti je bilo dru- gače. Postonjsko jamo so obisko- vali le najbolj pogumni ljubitelji podzemeljskih lepot. Vilenica pa je tedaj sprejela že prve »turiste«. V spominski knjigi, ki ji je uvod napisal Jurij Ukrnar piše: »Jama lokavska. svetovno podzemljsko čudo, odprta pod vlado cesarja Leopolda I . . . »Iz tega lahko za- ključimo, da je jamo videl že ta cesar, ko je leta 1660. obiskal Li- pico in Lokev na svoji poti iz Trsta proti Dunaju. Prvi pisani dokument pa je iz leta 1709. To je darilna listina, s katero je tržaški plemič, grof Peta- ci, podaril jamo z vsemi dohodki lokavski cerkvi. Jama je bila v tistih časih zelo dobro obiskana. Do leta 1821. ni drugih podatkov o jami razen podatkov o dohodkih od jame, ki so v cerkvenih knji- gah. Tako npr. piše: »Leta 1816 so dali tujci za obiske v jami goldinarjev, ko je krava koštala 16 goldinarjev, goska 4, kokoš pa 2 krajcarja.«1 V ohranjeni spominski knjigi pa je od leta 1821 do 1889 nad 2.000 podpisov. To je za tiste čase, ko še ni bil tako razvit turističi pro- met in so bile prometne zveze sla- be, zelo veliko. Obiskovali so jo razni ljudje: generali, poslanci, mornarji in drugi potniki, ki so prišli po morju do Trsta in nato v kočijah do jame. Jama pa ni samo že dolgo zna- na. pač pa je tudi zelo lepa. Ze takoj ob vhodu je velika plesna dvorana, v kateri so prirejali do- mačini plese. Nato se vije ureje- na in zavarovana pot še 900 met- rov daleč med prekrasnimi kapni- ki. do največje znamenitosti jame, to je do ogromnega stalagmita, ki je med največjimi, če že ne naj- večji na svetu sploh. Visok je okrog 30 metrov in ima ob vznožju obseg 18 metrov. Stoji v prekras- ni dvorani, ki je 120 metrov pod površino zemlje. Jama se sicer na- daljuje še nekaj časa, toda ta del za turiste ni pristopen. Ra.zen teh pa ima jama še druge znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati. Lansko leto so namreč sežanski jamarji jamo na novo uredili in poskrbeli tudi za pri- merno razsvetljavo. Na razpolago je vedno tudi vodnik, ki turistom jamo razkaže in jim pove njeno zgodovino. Lojze Stepančič Prepozno \ ■ Človek stoji pred kioskom prodajalca srečk: — Pravite, da lahko dobim 100.000 dinarjev? — Seveda! — Kdaj je žrebanje? —■ Prihodnjo sredo. — Ne bom kupil. Denar potrebujem že to soboto. ZDRAVNIK ELEKTROTEHNIK Avstralski zdravnik iz Mel- burna dr. Thomas Farel je fanatični elektrotehnik. Je celo nekaj izumil. Kadar se s svojim avtomobilom odpe- lje na vizite, ga sekretarka iz ordinacije lahko opozori na kak nujni primer in dok- tor se takoj vrne- Ta"napra- va se imenuje »telmar« in je narejena na osnovi radio- aparaita oziroma po sistemu več miniaturnih tranzistor- jev. Naprava je povezana z avtomobilskim mehanizmom, tako da avtomobil v prime- ru nujnega poziva avtoma- tično poveča hitrost in zdrav- nik je toliko prej v ordina- ciji. — Za izum se zanima neka elektronska tvrdka, ki ga bo najbrž serijsko proiz- vajala. »IZBRUH« morale v Ameriki Zadnja številka ameriške revije »TIME« se je precej jeznorito spravila nad mo- ralo Američanov. Pri rahlja- nju morale so udeleženi pravcati trusti; od filma pre- ko pornografskih knjižnih družb in revij pa vse do raz-, glednic, reprodukcij in celo proizvodnje »lepotic« iz šu- meče gume v naravni veli- kosti- Nekaj »ocvirkov« iz tega sestavka: Sociolog David Riesman meni, da okoli 20 odstotkov fantov v ZDA resnično smat- ra dekleta za osebnost, se »vsede in govori z njimi«. Dekleta, ki v ZDA želijo pristne prijateljske in mor- da tudi intimnejše odnose s fanti, pri tem pa se izogib- ljejo biti predmet izkorišča- nja se ravnajo po kratici N. A. T. O. To ni tista grozeča vojaška zveza temveč: »No Action, Talk Only«, kar v prevodu pomeni: Ne akcija, samo pogovor. Da je puri- tanstvo rodilo v Amerilki pravo nasprotje, pri čemer je seksualnost »kot šport« bržčas milejša oblika, je ja- sno. Cemu bi drugače obeša- li na velik zvon geslo: »De- kleta niso reči!« V ZDA imate države, kjer se lahko čez noč ločite, pa spet države, kjer vaš poroči- jo in ne vprašajo za doku- mente. Imate zakone, ki do- voljujejo tiho poligamijo (mnogoženstvo), imate de- tektivske družbe, ki vam za denar priskrbijo dokaz, da je vaš, sicer kristalno čist so- prog, pohotnež, ženskar in še kaj hujšega. Ali pa tole: V Clevelandu je bila mati obsojena na za- porno kazen, ker je svoji pre- živahni mladoletni hčeri raz- ložila sistem važen za kon- trolo rojstev, v nekaterih mestih pa negodnice lahko za denar kjerkoli kupijo kontracepcijska sredstva brez vprašanja kako in za- kaj- Zelo značilna je zaključna misel tega dolgega sestavka: — Dnevni Viktorianci (iz ča- sov kraljice Viktorije) so ve- deli mnogo povedati o lju- bezni, toda malo jim je bilo znanega • spolnosti. Bil je čas, če bi moderni Američa- ni, ki vedo toliko o spolno- sti, začeli govoriti tudi o ljubezni... Na zgornji sliki vidimo simbol ženskosti pokojno Marlyn Manroe. Njenemu izzivalnemu dekolteju po- stavljajo v protiutež tudi de- kolte, vendar v čisto drugač- ni, ne razburljivi temveč v spoštovanje vzbujajoči vlogi. BLAZINA, KI PREPREČUJE SPANJE Do avtomobilske nesreče pride tudi, če voznik za vola- nom zaspi. Zaspi lahko celo od preveč enolične vožnje recimo po avtostradi. Zato je nekdo prišel na idejo, da bi to preprečil in isvoj izum razstavil na niirnberški av- tomobilski razstavi. Stvar je v tem: voznik ima pod bra- do majhno blazino. Takoj ko njegova glava zakinka, zvo- nec v blazini močno zazvoni in voznik se prebudi. REKLI SO:. Za brezdelje je potreben pogum, kajti tedaj vidimo bistvo svojega jaza, za to pa je sposobno le malo ljudi. Jean Cocteau * * * Slabe stvari, ki jih delajo ljudje, žive še po njihovi smrti, vtem ko se dobre po- kopljejo z njimi. Shakespeare * * * če predstavljamo ljudi takšne kot so, tedaj jih na- redimo slabše. Toda če z njimi postopamo tako, kot da so taki, kakršni bi mora- li biti, tedaj šele jih vodimo po pravi poti. J. Geothe SKLADIŠČE ZLATIH OPEK Strogi mož postave, ki kri- tično in neprijazno motri tu- di reporterja, Ki je oprem- ljen z deseterimi priporočili in dovoljenji vdrl v nenavad- no skladišče, ima zakaj biti nezaupljiv. Možak stražj zlato ameriške nacionalne banke. Tu je zlato zloženo v palicah in v »opekah«, kakršne vidi- mo na sliki. Vsakemu navad- nemu zemljaku bi zadostova- la ena sama opeka, saj je v njej toliko zlata, da bi zado- stovalo za najbolj luksuzno hišo, najdražji avtomobil in še bi ostalo denarja za še in še ... Že nekajkrat so posku- šali prav po vojaško izvežba- ni ganstarji vdreti v to »sve- tišče«, toda niso se srečali samo s svinčeno točo, temveč s plinom, ognjem in vodo, vse to je povezano v svojtnem alarmni sistem. -ij KOT RIBE NA SUHEM ... Kot ribe na suhem so se počutili prireditelji letošnje zimske olimpiade v Innsbru- cku na Avstrijskem tiste dni pred začetkom svetovnega spopada asov snežnih le- denih »poprišč«. Suho in ve- dro vreme jim je ponagajalo, da je kaj. Sonce je zlizalo sneg s strmih pobočij, pada- vin pa nobenih. Celih 117 let že ni bilo tako suhega janu- arja brez padavin. (To čuti- mo pri nas ob vodovodnih pi- pah). Prireditelji so na pomoč po- klicali armado, ki je tokrat s koši »reševala« čast dežele. V koših so namreč vojaki nosili sneg na skakalnice, proge za slalom, smuk in bob steze. No med tekmovanji je bilo vre- me prizanesljivo. Zapadel je nov sneg, ne veliko, pa ven- darle. -ec SODOBNA STANOVANJA — Kaj počneš dragi? — Skozi okno gledam, draga! MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. prepoved, za- prtje, 7. del psevdonima francoske pisateljice Aurore Dupin-Dudevant. Chopinove prijateljice (George), 11. vladarjeva rezidenca, 12. me- sto v Zahodni Nemčiji, rojstni kraj Karla Marxa, 14. kraj na Notranj- skem, 15. del izorane njive, 16. mohainedaiiski bog, 17. lesen pod- pornik, 18. pojav na morski gladi- ni, 19. znameniti nemški sklada- telj. eden največjih baročnih glas- benikov (Johann Sebastian), 20. na- selje. 22. del naše denarne enote, 23. grofija v jugozahodni Angliji, 24. rudnik živega srebra v Sloveni- ji, eden največjih na svetu, 27. rakev, 28. hišica za prodajanje ča- sopisov ali tobaka, 29. znameniti ruski basnopisec, 30. mlinski žleb, 31. južni sadež. NAVPIČNO: 1. doktor, 2. izletni- ška točka blizu Keograda, 3. šport- na trofeja. 4. listnato drevo in sad. 5. pregovor, 6. kemični znak za aktinij, bojazen, 8. ime ameriš- kega skladatelja llačaturjana, 9. vrsta, nabirek. 10. stari oče. 13. prostor za ogled umetniških in drugih dos»?kov, 15. udarec t no- go, 17. teža embalaže. 19. pripo- vedka, mit, 20. čolnarjev rekvizit, 21. ime pesnika Aškerca, 22. žvižg, 23. gora v bližini Ljubljane, 25. hiter tek, 26. kubanski zunanji mi- nister (Raul), 27. dragocena teko- čina. 29. zaporedni črki v abecedi. f. P Mož Z DVEMA OBRAZOMA Erik Erikson, eden naj spretne jših zavez- niških agentov v drugi svetovni vojni, je op- ravljal svojo špijonažo s pomočjo cele vrste obveščevalcev, med katerimi so bili celo vidni gestapovci in člani nacionalistične stranke. Ko je ob neki priložnosti potoval skozi Nem- čijo, je v Leipzigu srečal svojega nekdanjega znanca in velikega pristaša nacizma Schro- derja s katerim se je pred desetimi leti žolč- no spri in mu skušal dokazati nečloveškost idej. ki jih je propagiral nacizem. Zdaj se je Erikson zbal, da ga Schroder ne bi prijavil gestapu, zato ga je v javni telefonski govoril- nici enostavno ubil. Prav v tistem trenutku se je govorilnici približal policaj, ki je skušal ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja. — Vidim, vidim, je rekel policaj. — Vam je potrebna kakšna pomoč? — Ne, hvala, je rekel Erikson. — Sam mu bom kos. Takoj ko končan razgovor z njego- vo ženo. ga bom odpeljal v hotel in ga iztrez- nil. . — Ah, vi ste resnično dober prijatelj, je rekel policaj, ki" ni z ničemer pokazal, da bi rad odšel. Vtem ko je s svojim telesom pritiskal Schroderja ob steno in mu levo roko držal na ustih, je Erikson nadaljeval pogovor: — Da, Gerta. Franz me_je prosil, da ti sporočim, da je moral nujno na neko posebno konferenco, ki bo vsekakor trajala nekaj ur. Verjetno se bo vrnil malce okrogel. Erikson se je Obrnil k policaju, ki je še naprej stal ob govorilnici: — Vse je v redu. Sam bom poskrbel zanj. Lahko gladko odide- te, kajti kadar ona prične govoriti, ni konca. Potem je kar tako nadaljeval pogovor z Gerdo. — Da, naravno. Kako kaj s teboj? Pa otroci? Ponovno se je obrnil k policaju: — Zdaj bo ipričela spraševati po svojih sorodnikih v Berlinu... Eriikson je začutil, da se Schroder pre- mika in da nekaj momlja. — Prihaja k sebi, je rekel in mu močno pritisnil roko na usta. Potem je nadaljeval pogovor: — Da, Ger- da, Wilhelma sem videl pfed nekaj tedni. Po- čuti se dobro. Policaj se je obrnil in se pričel oddalje- vati. Eriksonu je bobnelo v glavi. Levo roko je še močneje pritisnil Schraderju na usta, z desno pa je iz njegovega žepa potegnil nož in mu ga zabodel v prsi. To ogromno telo se je še enkrat streslo. . »Bolje tako, da bom popolnoma gotov«, je pomislil in ga še nekajkrat zabodel. Prislonil ga je na zid in se odmaknil. Te- lo je zdrsnilo na tla. Komaj je bil za prvipi vogalom, je Erik- son začutil slabost in nemoč. Ko se je vse bolj oddaljeval od kraja zlo- čina, je občutil, da še vedno v rokah drži nož. (Dalje prihodnjič)