Ministerska kriza — poravnana.
V začetku Taaffejeve vlade je nemškoliberalna stranka se domišljevala, da brez nje v Avstriji vladati ni mogoče. Bila je trdno prepričana, da mora pasti vsaka vlada, kateri liberalci odreko podporo. Ker nova vlada ni hotela ravno tako plesati, kot so liberalci godli, so jej tedanji liberalni voditelji napovedali hud boj.
Grof Taafle je tedaj nameraval nekako nepristranski vladati in nikakor ni mislil levičarjev odriniti. Obdržal jih je bil celo več v ministerstvu. Da je levica znala položaj dobro izkoristiti, ni dvombe, da bi bila obdržala močen vpliv na vladanje. V svoji kratkovidnosti je pa svoje somišljenike izbezala iz ministerstva in grofa Taaffeja prisilila, da se je bolje oprl na desnico. Tako je nastal znani železni obroč, v katerega se je letica dolgo zastonj zaganjala.
Podobno napako storila je levica sedaj. Tudi grof Badeni ne mara vladati brez levičarjev. To se vidi že iz tega, da je v ministerstvo poklical več liberalnih mož. Hotel je sestaviti večino, v kateri bi bili liberalci imeli važno ulogo.
Namen sedanjega ministerskega predsednika je bil, sestaviti večino iz Čehov, nemških liberalcev in Poljakov. Ta načrt bi se mu tudi bil posrečil, da so nemški liberalci prav spoznali svoj položaj. Čehi v novo večino drugače niso hoteli ustopiti, da se izdasti jezikovni naredbi za Češko in Moravsko, po katerih se češčini dovoli popolna jednakopravnost v teh deželah. Nemška liberalna stranka je pa mislila, da je vladi neobhodno potrebna in je odločno se uprla jezikovnim naredbam. Posledica temu je bila, da ni bila več mogoča večina z nemškimi liberalci. Da so se češki Nemci upirali jezikovni naredbi, se ne čudimo. Jezikovna naredba ne določuje sicer nič Nemcem škodljivega, a ne dela nobene razlike mej nemškim zaključenim ozemljem in drugimi kraji na Češkem. S svojimi agitacijami so pa Nemci prebivalstvo tako razburili, da se jim je bati, če zataje to zaključeno nemško ozemlje. Po vladni naredbi bodo se tudi v zaključenem nemškem ozemlji morale češke uloge češki reševati in uradniki morali češki znati. Kateri češki Nemec bi v kaj tacega privolil, gotovo zgubi zaupanje narodovo.
Bolje čudno se nam zdi, da so jezikovni naredbi se bili uprli liberalni veleposestniki, ki niso tako odvisni od svojih volilcev. Ko so liberalni veleposestniki vladi odrekali svojo pomoč, je vlada bila dala svojo ostavko.
Liberalni veleposestniki so se premislili sedaj in pobotali z vlado, da je umaknila svojo ostavko. Tudi kakor kaže, so liberalni veleposestniki prepozno se prepričali, da so napak storili, ko so vladi napovedali boj. V tem času se je v državnem zboru osnovala nova večina. Poljski, češki klub, konservativni veleposestniki, slovanska krščanska narodna zveza, katoliška ljudska stranka, rumunski klub in srednji klub so se zbližali, izbrali skupni izvrševalni odbor in nova večina broječa 223 članov je sestavljena. Vlada je sedaj prisiljena vladati s to večino, ali bode pa morala odstopiti. Da pa liberalci češki jezikovni naredbi niso nasprotovali, bi taka večina ne bi bila mogoča, ker bi k njej Mladočehi ne bili hotli pristopiti.
Liberalci so vsled tega grozno potrti. Prišli so ob ves svoj vpliv, niti razglašenja jezikovne naredbe niso mogli   preprečiti.    Te  dni  se  je  namreč  razglasila  za
Češko in upati je, da se v kratkem razglasi tudi za Moravsko.
Kriza je pa le za silo poravnana, a pričakovati je, da se v kratkem ponovi. Nekateri sedanji ministri ne bodo mogli ostati, ker se je osnovala popolnoma konservativna večina. Umakniti se bodo morali drugim možem. Kako se položaj razvije, še danes ni mogoče razsoditi, a nadejamo se, da za Slovence ugodno, ker so važen čini-telj v novi državnozborski večini. -Od njih je večina odvisna, zato se preko njih ne more   preiti na dnevni red.
142