Leto Vin., št. 46. („jutro" svi., st. 273 a) Ljubljana, ponedeljek 25. novembra 1935 Cena 1 Dir w|Uavuuivo, l^juoijüiiä, tviiiUijeva „ Ulica 6. — releton àt. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratxü oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2, — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerla. Ponedeljska izdaja „življenje in svet*4 i urecuaiStvo: Ljubljana: Knaljeva ulica 5. Telefot. St. 3122, 3123. 3124. 3125 In 312«. Ponedeljska L-daja > Jutra« izhajt. vsa v ponedei e« zjutraj. — Na» roča se posebej in velja po poŠti prejem ana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. i Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel, 65. Rokopisi se ne vračajo. <— Oglasi pc tarifu. Zahtevamo o sveto in pravico t Pod naslovom »Na giljotino!« objavlja »Vreme« daljši članek izpod peresa svojega direktorja g. Stanislava Krakova, v katerem se bavi s francoskim pravosodjem v zvezi z odgoditvijo maršejskega procesa. V članku primerja postopanje francoskih oblasti proti morilcu, ki je leta 1932. ubil predsednika francoske republike Doumera in z zločinci, ki so v Marseilleu na tako gnusen način umorili jugoslovenskega vladarja. Ker govori tako rekoč vsemu jugosloven-skemu narodu iz duše, objavljamo v celoti ta članek, ki se glasi: Ko smo prisiljeni spregovoriti o odgodit-vi procesa proti marsejskim morilcem, procesa, na katerega smo z nadčloveškim potrpljenjem čakali polnih 13 mesecev, bi morali predvsem spregovoriti o samem zločinu v Marseilleu, o umoru blagopekojnega kralja Aleksandra Uedinitelja, voJ.telja, idola in herorja Jugoslavije- Toda o tem se ne da govoriti z navadnim glasom, z vsakdanjimi besedami, niti v vsakdanjih časih: zato ta negovorjeni govor čuvamo globoke v svojem vedno krvavečem srcu, da ga nekega usodnega dne spregovorimo z gromoviti.m glasom Za sedaj je bolj potrebno, da spregovorimo o tem, kar mora biti v vsaki državi, kjer vlada pravni red, kjer obstoji najpriprostejša morala, a to je o osveti zločincem. Kralj Aleksander je bil tudi ubit od mednarodnih zločincev javno pred desetti soč glavo množico v Marseilleu v Franciji, v katero je prišel kot gost, kot prijatelj, kot apostol miru. Za naše siromašne balkanske pojme je gostoljubnost svetinja. Mnogo je pri nas primerov malih, navadnih ljudi, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi očuvali čast gostoljubnosti. Ziločinci, izvršilci tega gnusnega zločina ko bili takoj odkriti. Vsa njihova organizacija je bila izsledena, ■ deloma v Franciji, deloma pa v Italiji, Avstriji in Madžarski. Četudi je organizator zločina, »poglav-inik«, pobegnil s francoskih tal, izvršitelji zločina so ostali tam. Kaj je bilo v tem primeru najbolj pri-rodno, najbolj pošteno in najbolj dostojno? Na vsak način izročitev zločincev Jugoslaviji, da ona izreče svojo sodbo nad morilci kralja, voditelja in vladarja. Toda pojavilo se je vprašanje izročitve, za katero so se skrili vsi, ki jim ni šlo v račun, da bi morilci kralja Aleksandra prišli v roke-'jo-.-goslovenskih oblasti. Sprejemljivo je bilo stališče, da se zločincem sodi v Franciji, kjer so svoj gnus-aiji zločin tudi izvršili. Toda v tem primeru smo s polno pravico pričakovali, da bo gil'otina v najkrai-išem času zadela tilnik bednh zločincev, ki so hoteli ne samo ubiti plemenitega človeka in oropati ves narod njegovega voditelja, marveč so hoteli s tem umorom pognati v ogenj in kri vso Evropo! Baš zaradi tega. ker je š'o s tem primeru za nenavaden zločin, zločin, ki bi lahko pomenil strahovito preokretnico v zgodovini, smo pričakovali, da bo osveta nagla, pravična in odločna. V ostalem pa smo nedavno imeli primer, kako znajo postepati francoske oblasti, kadar gre za umor psgavarja države. Dne 6 maja 1932 je na razstavi knjig francoskih piscev-bojevnikov ruski begunec Pavle Gorgulov ustrelil predsednika republike Doumera. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je hotel s tem prisiliti Francijo, da bi napovedala vojno Sovjetski Rusiji- Motivi zločina in oseba morilca so upravičc-vali domnevo, da gre za nenormalnega človeka. Toda že 31. maja so zdravniki ugotovili, da je odgovoren za svoje dejanje. Zagovornik Gorgulova. pariški odvetnik Henry Jerau, prijatelj Desbonsa, za katerega se tako toplo zavzema francoski tisk, je zahteval, da se izvede contraekspctiza v pogledu normalnosti in odgovornosti njegovega klijenta Že 3. junija je preiskovalni ßodnik to zahtevo odklonil. Maio več kakor mesec dni po umoru Doumera, 13. junija, je bi!a obtožnica že gotova- Dne 39. junija je kasacija zavrnila pritožbo (jorgu-iova in 23. julija,, to je dva meseca in 19 dni po izvršenem zločinu, je bil postavljen pred sodišče. Dva dni pozneje pa je bila izrečena sodba. Državni tožilec je v svojem govoru na porotnike dokazoval, da gre za premišljen umor. rekoč: Gospodje, človek, ki ga je Gorgulov ubil. je bil šef velike države v težki dobi n:e-ne zgodovine. Niegov mori'ec mora privi v roke rablju- Vsaka druga odločitev bi bila paradoks. Ječe, iz katerih se da pobegniti, niso bile zgraiene za Gorgulova. Ne izneverite se zaupanju, ki ga v vas stavi ves narod- Storite svojo dolžnost brez strahu. Nisem človek brez usmi'renja, toda, iaz mislim prav tako tudi na njo, ki objokuje svoje štiri sinove in svojega mc-ža. Zaman so zagovorniki govorili o romantičnem človeku, o blaznosti, o neurav-notežnosti morilca in dokazovali, da ni odgovoren za svoje dejanje. Porota je potrdila njegovo krivdo in sodišče je izreklo smrtno obsodbo. Mesec dni pozneje. 20-avgttsta, je kasacija zavrnila priziv in 14. septembra je bila nad Gorguovim izvršena 6mrtna kazen Samo štirje meseci so zadostovali, da je zdrknila v rabljevo košaro glava c'ove-ka, ki je ubil predsednika francoske republike. Ko pa je bil ubit vladar, visoki gost v Franciji, bi mogli pač pričakovati vsaj tolikšno ekspeditivnest in prav toliko odločnosti francoskega pravosod'a, da niti ne govorimo o tem. da bi moölo biti v tem primeru postopanje francoskih .ob'asri še bolj rigorozno. Da se odslužimo besed francoskega državnega tcžMca: ali tokrat niso stali nred francoskim sodiščem morilci šefa velike države — kajti mi se s ponosom prištevamo y visto velikih držav — in ali ni bil ta umor izvršen v zares težkih časih ne samo naše, nego svetovne zgodovine? Ali mi nimamo pravice, da zahtevamo tudi za morilce našega kralja osveto rablja, kakor je to zahteval francoski državni tožilec za na pol norega človeka? Ali mi nimamo pravice, zahtevati od francoske porote, ki v tem trenutku predstavlja francoski narod, da pokaže sedaj, ko gre za morilce kralja Aleksandra, prav takšno odločnost, ki jo je pokazala takrat, ko je š'o za glavo ruskega blazneža? Ali ni jugcsloven"ki narod prav tako zastavil vse svo^e zaupanje v roke francoskega pravesoda, kakor ga je svoje-fasno francoski narod, ko je šlo za morilca predsednika francoske republike? In ali sedai, ko je po 13 mesecih mučnega čakanja, ko je vsak dan pomenil novo kapljo grenčice na skelečo rano, prišlo do tega, da se sodba morilcem kra'.ja Aleksandra odgodi samo zaradi tega, ker je sou- deležencu te zločinske tolpe, ki se je p®d plaščem zagovornika vtihotapil v sodno dvorano, uspelo izvesti načrt, ki ga je sestavil Pavelič prav tako, kakor je sestavil načrt za umor kralja Aleksandra, pomeni prijateljstvo do francoskega naroda, ako še nadalje molčimo sklonjene glave? Ne! To ne bi bilo prijateljstvo do francoskega naroda, če bi hinavsko skrivali svoje ogorčenje ki bi moglo nekega dne v mnogo bujši obliki izbruhniti na dan v širokih množicah jugoslovenskega naroda. Ni prijateljstvo do Francije, ako bi mi sedaj kazali ravnodušnost tam. kjer bi hoteli zakričati od bolečin in kjer vsako nadalj-no čakanje le še poglablja skelečo rano- Mi moramo spregovoriti! Baš ono prijatelistvo, ki ga gojimo olno pomirjenje. spoštovanje zakonov in vzpostavitev avtoritete državnih oblasti, z eno besedo, zdrava konsolidacija notranjih razmer. To si morajo posebno oni zapomniti, ki mislijo, da se dajo volitve izsiliti z grožnjami, levičarskimi frazami ali celo s pre-ziranjem veljavnih zakonov, v tem oziru se ne damo in se ne sinemo dati premakniti. Nazadnje pa lahko tudi izjavim, da vsaj ini od JRZ ne bi radi šli na volitve, dokler ne bo naša stranka dobro in solidno organizirana. Mogoče, da gre na to organiziranje malo bolj počasi, nego bi si mi vsi želeli. Po teh izvajanjih je lahko odgovoriti na vprašanje.kdaj poj demo na volitve. Na volitve b;mo šli. kadar bodo žandarji lahko brez skrbi spali v svojih kasarnah in kadar bodo stranke tako močne, da bodo lahko same v največjem redu in miru privedle ves narod ra volišče- O zunanji politiki nisem poklican, da govorim Samo to bi rad omenil z ozirom na zadn'e dogodke v Aixu en Provence, ki tako globoko zadirajo v našo dušo in srce, da nam niso prav nič všeč. Mi nismo in ne moremo preboleti globoke rane, ki je bila zadana našemu narodu 9. oktobra lanskega leta. Vendar pa pričakujemo, d* bo pravici v polni meri zadoščeno. Pri konstituiranju banovinskega odbora je bil za predsednika izvoljen minister dr. Korošec za podpredsednika minister dr. Krek. za tajnika bivši minister dr. Fran Kulovec, za blagajnika pa bivši predsednik mariborskega oblastnega od_ bora dr Leskovar. Ti štirje funkoionarj tvorijo obenem eksekutivo JRZ za dravsko banovino. Razširjenje sankcij vojna napoved Ustrahovalna taktika italijanske diplomacije, ki pa ne bo imela uspeha Pariz, 24. novembra- o. Včeraj je italijanski poslanik Ceruttj posetil ministrskega predsednika Lavala- O sestanku ni bil objavljen nikak komunike, vendar pa se je izvedelo, da je italijanski poslanik po nalogu svoje vlade opozoril Lavala na nevarnost, ki bi nastala, če bi se uresničile grožnje Anglije in razširile sankcije tudi še na petrolej, premog, jeklo in železo, Cerrutti je po nalogu Mussolinija izrecno opozoril Lavala na to, da bi tak ukrep pomenil vojno. S tem bi bila pokopana zadnja nada, da bi moglo v doglednem času priti do mirne poravnave konflikta. Lavad je Cerrutiju oblju'bifl, da bo posredoval pri angleški vladi, ni pa hotel prevzeti nikakeiga jamstva, da bo razširjenje sankoi/j preprečil. Vladni krogi so skušal; ta korak 'Italije držati v tajnosti, vendar pa je vest o tem prišla v javnost in se bavijo z njo skoro vsi današnji francoski listi. » Oeuvre« opozarja na to, da je začela Italija zaidtnje čase izvajati politiko ustrahovanja. Motijo pa se v Riimu, ako mislijo, da se bo Evropa takih groženj ustrašila. List pravi, da je to le dokaz, da so sankcije Italijo občutno prizadele. V enakem smislu piše tudi »Petit Pari-srien«. ki pravi, eia razširjenje sankcij iiz razumljivih vzrokov vznemirja italijansko vlado, ker bi bila Italija 6 tem oroPa.na glavnih sirovin, ki jih potrebuje za na-dalijevamje afriške vojne. Nobenega d veni" pa ni, pravi list, da se bodo odmošaji med Rimom in ostalimi evropskimi sijaimi zelo poostrili, če bo v ženevi sprejet angleški predilog glede razširjenja sankcij. Francija okleva Ženeva, 24. nov. o. Prihodnji teden se sestane odbor Društva narodov za sankcije. Aglijo bo na tem zasedanju zastopal minister Eden. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da bo Eden predlagal razširjenje sankcij na prepoved izvoza petroleja, premoga, jekla in železa v Italijo. Ni pa verjetno, da bo Francija ta predlog podpirala. Po informacijah tukajšnjih krogov si Lavai pri. zadeva, da bi na vsak način še pred sestankom sankcijskega odbora dosegel sporazum z MuSsolinijem. Na drugi strani pa so v Franciji dokaj nerazpoloženi zaradi sankcij ter trde, da mora Francija dopri-našati mnogo večje žrtve kakor pa Anglija Italija bojkotira DN Rim, 24. novembra. AA- Italija ne bo prisostvovala seji pododbora sveta Društva narodov, ki se sestane v ponedeljek. Na tej seji bodo razpravljali o reorganizaciji sveta Društva narodov oziroma o njegovi razširitvi. Odklonilno stališče Italije tolmačijo poučeni krogi tako, da namerava Italija odslej bojkotirati delo Društva narodov tako dolgo, dokler bodo sankcije v veljavi. Po polo d'Italia« objavlja alanek, v katerem protestira proti sankcijam in opozarja na osvobodilno poslanstvo, kj ga opravlja Italija v Abesiniji. Italija je hrbtenica evropskega miru, ravnovesja in sodelovanja. Mladega naroda, ki šteje 44 milijonov prebivalcev, ni mogoče uničiti ali zapostaviti- Italija bo imela dovolj moči, da sama odloča o svoji bodočnosti. Priprave za sprejem kralja v Grčiji Atene? 24. novembra. AA. Po vsej Grčiji se pripravljajo na izredno svečam sprejem kralja Jurija. Radi hudega viharja na morju prispe križarka »Heli«, s katero potuje kralj Jurij, šele jutri v ponedeljek ob 9.30 v pirejsko pristanišče. Program za današnji sprejem je bil radi tega odložen na jutrišnji dan. Vsa poslopja so okrašena z državnimi zastavami in kraljevimi grbi in slikami. V Faleronu. kjer se bo kralj izkrcal na Hadrijanovem pomolu, pred grobom neznanega junaka in na mnogih drugih krajih, koder bo krenil vladar s svojim spremstvom, so postavljeni slavoloki. Vsa javna poslopja in zgodovinski spomeniki, kakor Akropola, Zevsov tempelj in drugi bodo razsvetljevi z reflektorji. V Atene prihajajo nenehoma ogromne množice iz vseh krajev Grčije. S Krfa je prispela deputacija v narodnih nošah. Vsi hoteli in prenočišča so napol, njena. V hotelu »Velika Britanija« je glavni stan novinarjev. Za sedanje sveia-nosti je prispelo v Atene še sto novinar, jev iz tujine. V navedenem hotelu bodo prejemali vsa potrebna- poročila in informacije. Oblasti so izdale obsežne varnost, ne ukrepe. Promet po ulicah bo jutri ob osmih ustavljen. Novinarjem so oblasti dodelile Stiri točkej s katerih bodo lahko sledili dogodkom, štiri ladje s posebnimi odposlanstvi pojdejo kraljevi eskadri nasproti. Povratek Nj. Vis. kneginje Olge Beograd, 34. novembra. AA- Snoci ob 29.30 se je vrnila iz tujine Nj. Vis. kne-ginja Olga. Na železniški postaji na Top-čideru jo je sprejel Nj. Vis. fenez-na-mestnik Pavle z zastopniki civilne in vojaške hiše. Proslava 100 letnice hrvatske himne \ Zagreb 24. novembra, o. Ob udeležbi blizu 20.000 ljudi se je vršila danes proslava 100-letnice hrvatske narodne him. ne »Lepa naša domovina«. Ob tej priliki so v Zelenjaku pri Klanjcu odkrili spome, nik pesniku te himne Antunu Mihanovi. ču-Petropoljskemu- Spomenik je zgradilo društvo »Hrvatski zmaj«. V imenu dr. Mačku, ki se proslave ni osebno udeležil, je govoril n;irodni poslanec Miljutin Ma. jer. Med drugimi govorniki je bil tudi Mačkov pristaš Muha iz Lisiönega, rojst. nega kraja Mačkovega očeta, ki je govoril o potrebi kmečke sloge Ostril tipova obnovljena Na izrednem občnem z^oru Pokojninskega zavoda je bila prejšnja razpuščena uprava ponovno soglasno izvoljena Ljubljana, 24. novembra Kakor znano, so sc ^.u^cie kmalu potem, je pnòvi lux kriiu.o redini izvajati t&zuc j^c.ojuajic ip.ciiieiiioe, ile ütciu pri po^aiiiczuni urz.ii.vi.Liii urauni ui kumuiuii-iiu-pouLiciun uu.asieii, marveč tuui pri iazniii uruyin uotanovali uuee.a g^spoiuu:-ui iocialne^a zuauiju, kouer ae ne bi amen uveijüvui aLrank^rsK.o-političiu, marveč v prvi vrsti gusp^utu;>x.i 111 soeiaim \pnvL Tuko je pria.o iiied urug.m ao iz piemunb tudi pii vousivu roKujninskega ikivoua, nase naj večje in najva/oiejse go ^puuarako-aucuiiue uaii.ii.ove- Z.. ou.okom vkiUj; je bn razrešen ekiteuanji preascumk i'Z, ur- Viiko ßanic ter skupaj z njim celotni upravni in izvršni ouiDtnr i'z.. Viad-uega komisarja je bil imenovan g. dr. Mi-lavec, ki je ob svojem nastopu izdejstvo val, da so biu ciani prejšnjega izv.snega otlora imenovani za čiane sosveta. \ laum komisar je dwbd ob enem naiog, da mora v roku osniüh teunov, sKÜcati lzreüni občni zbor delegatov, ki naj izvoli novi upravni in izvršni odbor. Današnji izredni oočnt zbor je pokazal, da je bil razpust nepotreben, saj so delegati brez debate v celoti jzvo.Li vso dosedanjo upravo, le predsednik, ki ga je po zakonu imenuje minister za sociano politiko, je nov. Delegati so ob enem izrazij svoj protest proti takemu postopanju, ki prav po nepotrebnem povzroča zavodu Je veiike stroške. Ob skoraj polnoštevilni udeležbi delegatov iz Slovenije in Da inacije, je komisar dr. Milavec ob 10.20 otvoril izredni cb-cni zbor. pozdravil vse delegate ter zastopnika ministrstva za socialno poiitiko, šeia kabineta Mirka Maietiča in zastopnika b-anske uprave dir Zorna ter zastopnike tiska. Ob soglasnem pritrjevanju je pred agal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke ministru za socialno politiko ter banom dravske, primorske in zetske banovine. Poročilo komisarja V svojem poročilu je komisar omenil nastale spremerr.be pri upravi PZ zaradi razrešitve prejšnje uprave in imenovanja komisarja. Komisar je 16. septembra prevzel posle od bivšega predsednika dr. Ba.1-tiča kateremu je izreke; zahvalo za vse njegovo vzorno delovanje in skrb, ki jo je posvetil procvitu zavoda. Delegati so s ploskanjem pritrdili njegovim besedam. Med drugim je kccnisar sporočil, da je prejel od ministrstva za socialno politiko resolucijo Zveze privatnih nameščencev, ki zahteva razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo tako, da bodo v bodoče zavarovani tudi vsi trgovski scrutini k i m zobotehniki. Minister je naročil, da uprava PZ sestavi in predoži načrt tozadevne uredbe Komisar je s to zadevo počakali. da bi o njej lahko razpravljala in sklepala nova uprava, ki bo danes izvoljena. Dalje je omenil, da je ministrstvo ugodilo prizivu razrešenega delegata Gilč-verta iz Maribora in ga znova potrdilo v njegovi funkciji Zato ga je tudi povabil na današnji izredni občni zbor. Protest zveze privatnih nameščencev V imenu Zveze društev privatnih nameščencev je delegat g. Ivan Tavčar podal izjavo, v kateri je dejaj med drugim: Sedanji način prisebnega imenovanja komisarja PZ kot zastopnika državnega nadzorstvenega oblastva je neprimeren in škodljiv za interese te ustanove same- Ta način imenovanja izločuje vpliv in odgovornost voljene samouprave od poslovanja zavoda in povzroča nepotrebne in visoke stroške Soglaš. mo s potrebo zastopstva in kontrole državnega nadzornega oblastva, biti pa mora ta kontrola urejena tako, da ne ustvarja škodljiv;h posledic, ki gredo v škodo zavarovancev. Zato že danes opozarjamo, da naj se ta naša načelna pripomba upošteva pri sestavi novera zakona o pokojninskem zavarovanju, ko se bo na novo uredil način zastopstva nadzorstvene ob'asti v upravi Pokojninskega zavoda. Razen tega moramo ugotoviti še to le: Dne 10. oktobra t. 1. je prejel gospod vladni komisar od nas p'smeno vlogo, v kateri je zahtevalo 20 polnopravnih nameščenskih delegatov sklicanje izrednega občnega zbo-T-i v smislu člena 31. statuta PZ- Po tej določb' je bil g. komisar dolžan sklicati izredni občni zbor, ki bi se bil moral vršiti najdalje do 18. novembra. Gospod körn i sor pa te naše vloge ni upošteval. Ugotavljam to prekršitev formalnega značaja, ki predstavlja kršenje osnovnih pravic delegatov. Prosim, da se ta naš protest sprejme v zapisnik. Slično izjavo, v kateri protestira proti kršitvi «vtoiiomiije Pä, je v imenu zvez« pru-vaitoih namesoeuicev podal tudii delegat g. (johnajer, ki Je ob enein podkrepil zahtevo, uaj se zakon o pokojninskem zavarovanju novekra tako, da bo predoeumika volil zbur delegatov. Delegat j. Albin Prepeluh je v svojem govoru opozarjal na to, da stanejo ta vod izredni občni z.t>ori, ki se vrše brez potrebe, ntnogo denarja. Današnji občni zbor stane po njegovih računih najmanj 80.000 dinarjev. la denar je izdan brez vsake potrebe, alastii spričo prizadevanja doseduiuje uprave, da se šteda na vseh koncih in krajih, zlasti pri upravnih otroških. Uprava je šli v tej smen tako daleč, da je tudi uradni št v u znižala plače, tramo da spravi upravne «stroške na največ 10 odstotkov, kakor je računano pri kaLkulaoiij zavarovanja. Po zakonu imenuje lavodovega predsednika ministrstvo za socialno politiko. Predsednik mora biti jurist in bi morala po zakonu trajati funkcijska doba pet let S to zakonsko določbo je hotel zakonodajalec preprečiti polit čne vplive. Seveda pa je pozabil da so tudii še dirugi juristi, kj znajo vsak paragraif obrniti tako, da se ga lahko izigra. Zaito predlaga, da se v finančnem zakonu za prihodnje proračunsko leto doseže amandman. e kaiterim se bo določba zakona o pokojninskem zavarovanju glede predsednika -pre-menila tako, da imenuje in postavlja predsednika PZ minister za socialno -x>]itiiko. S tem bi se po mnenju govornika izognili dragim izrednim občnim zborom. Sklep bi moral biti soglasen, da bi se na ta na^n enkrat za vselej izločal vsak politični vpliv na PZ. Delegat g- Tavfar se je v imenu svoje skupine izjavil proti temu predlogu in podčrtal načelno zahtevo, da naj predsednika voli občni zbor, kateremu mora biti pred-sedtik tudi odgovoren Držjvua ':<>ntrola je sicer potrebna a ministrstvo socialne t>oJi-tik« naj jo vrši po svn>jih organih. G Prepeluh strinja t načelnim st-aii-ščem g. Tavčarja, toda njemu gre ta 'o. da se politični vpliv takoj izloči, dočim 1» revizija zakona stvar dolgotrajne procedure. Ce občni zbor ne sprejme soglasno njegovega predloga, ne vztraja na tem. da se o njem sploh glasuje. Na protest g. Tavčarja je komisar dr. Milavec ugotovil, da predlog za sklicanje izrednega občnega zborni ni bil pravilno sestavljen. češ da niso b:.li obrazloženi raz-logii. žsikaj zahtevajo delegati izredni občni zbor. Predsednik je nato prešel na drugo točko dinevnega reda. Volitve uprave Po pojasnilu procedure volitev je predsednik omenil, da odpade glasovanje, če vsaka skupina, delodajalska in delojemal-aka, predloži enotmo kamdidatno li«to. V imenu delojemalcev je stavi,1 predlog g. Tavčar. v imenu delodajalcem pa g načelnik Rihnikar. ki je prj tem izdavi da zbor delegatov baš s tem. da kandidira vse dosedanje člam e uprave, dokumentira «v o jo enotno voljo, da hoče 7, združenimi močmi in v najlepši tioirrr^n'ji čirvaitij nad t »m d'~a ""eeri i m zavodom Ker ni bUo ugovora, je predsed-nrlk predloženi kandndntn' listi nro=itn.iiki: dr. Dermysti ;n Jo«ip. dr. A Juro. dr L°vš VjeVoclav. Pm-no-iuh .Vb^n. PntPT Ferdo. dir. Vrhunc Vinko im S:itt Fran 'o. Skupina delo'Vnialcev: Clamn: Vrančič Vlad;m'r. Svffpk ^r i, VTolPnn5pk Fran. Z o "'l'i? ,To5ko. V reve France Tavčar Jo«in in Rnič B-uino. name«'^'1--?: TJuirW-it. O alrn n ir>r Jo'" f-on Fr>l j,k«. inž. Rim .Tn"o. Boži.č Tvo. Vici« Janko in Mo.rVov N'ib^a. S tem ie bM din^-ni red iV^rn^n. Zato ie n-od«edni?k d:r vpc oh^ni zbor. Vi ie bil na ib/vHS? ^t-nr «1o?np volj e ter «k'"vi ega in h-i.rm^'rrne^n d-ala za nnS naiv^ìn go^rvrv'n-cil^i in poo^l"' zr»- vnd. ki; ea tal-e nepo^-ebnp spremembe le moWio in ovirajo. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 24. novembra Jug, megla, vlaga, dež. Tak vremenski program imamo že 14 dni skoraj nepretrgano. dan za dnem. Ves teden presedaš po zaJ ^hlih pisarnah in lokalih in se na tihem reseliš nedelje, da bi mogel na sprehod ali krajši izlet. Ali vreme je tako obupno, da si skoraj prisiljen ostati doma ali pa zaviti v najbližjo kavarno, kinematograf ali gledališče. Dopoldne je oila Ljubljana skoraj prazna in šele popoldne se je malo razbilo življenje Živahno je bilo zlasti sredi mesta, kjer so podjetni trgovci lepo opremili svoj« izložbe, ki so že v znamenju Miklavža Za mladino je po izložbah mnoge lepega in mi? 1 vnega in ponekod je po pločnikih taka gneča, da se človek koma i prerije dalje Še štirinajst dni, pa bomo imeli radodarnega nebeškega svetnika v gostih Sicer pravijo, da tudi njega kriza silno tare Ali. upajmo, da je v nebesih zaenkrat vendar še dobro Slovesnost na Grabnu Na Grabnu se je danes ob devetih pred šolskim poslopjem zbrala množica šolarjev in bivših učencev ki je neto v impozant-nem sprevodu z godbo Sloge in šolskim praporom odkorakala v cerkev v Trnovem Cerkev je bila nabito polna, mašo je darovai katehet g Lavnč fantje pa so pod vos t vom učitelja g. Paljka in ob sprtrmijevanju orkestra zapslii nekaj tako ubranih pe-xm, da se navzočni niso mogla načuditi- Trnovski župnik pisatelj g. Fin-žgar je imel lepo zamišljen govor o poslanstvu vzgoje v narodu. Po opravilu se je sprevod vrnil do šole, kjer je v okusno okrašeni telovadnici sledila akademija s skrbno naštudiranim sporedom. Zbrano družbo je s toplimi, iskrenimi besedami pozdravil upravitelj šole, mestni svetnik g. Ambrožič in sporočil, da so pismene in brzojavne česti'ke poslali še številni odličniki in mnogi njeni bivši učenci, ki so bili zadržani, med njimi župan dr. Ravnihar, načelnik prosvetnega oddelka Breznik, stolni prošt Nadrah, ravnatelj Hubad, magistratni direktor Jančigaj m prvi podstarešina SKJ Gang!. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. Ambrožič spominjal zgodovine šole za trnovsko predmestje, ki je ob svojem skromnem pOčet-ku našla streho v Križankah, pozneje pa je bila nekaj časa nameščena v Trnovem iin pri Sv. Jakobu- Leta 1875. je bila zg-a-jena šola na Cojzovun Grabnu in od takrat pa do danes je šlo skozi njene učilnice skoraj 35.000 učencev, iz katerih je zraslo mnogo slavnih mož. odličnih intelektualnih delavcev, organizatorjev in gospodarjev Danes ima šo'a šest zvrhamh križev na rami, a je vendar večno mla<'a in sveža, zakaj šoli je dano da se vsako leto pomlaja, saj v nji je miladost doma. G upravitelj je zaključil z zaobliubo, da bo grabenska šola zaupano ji mladino zmerom vzgajala za čuvarje Jugoslavije. Na odru, katerega ozadje je krasila velika süka trnovske cerkve, se je pojavila četvorica v narodne noše oblečenih fantov s šolsko zastavo in eden izmed njih je jasno in strumno zadeklamirai lepo Peruzzijevo prigodnico »Staremu deblu — mladi cvet«< G' Kačar iz Trnovega je pripel na zastavo lep spominski trak, ki bo še poznim rodovom pričal, kako so se danes tr generacije grabenskih učencev zbrale ob tem lepem, čistega veselja vrednem lubileju V kratkih besedah je poudaril, naj ta trak »stane na zastavi v znamenje trajne vezi med starimi in madino. ki naj dorašča v ljubezni m zvestob' do boga. do kralja in domovine. Lepo ubrano so učenci v zboru predvajali še eno pes' m Ruže Lucije Petelinove, nato pa je šolski pevski 7bor zapel »Našo pesem« in tisto staro, znano ki na presrčen način ponazo-ruje domoljubje človeka s tega konca ljubljanske periferije- »Prelepa je trnovska fa-ra« Pesem, ki so jo fantje naštudirali s solističnim vodstvom ie pokazal*, da gra-benski šolarji ne premorejo le krepk-h. čistih glasov temveč da imajo tudi najboljšega pevskega učitelja. Poslušalci so »Trnovsko faro« spreieli s tako viharmm aplavzom, da so jo morali umetniki ponoviti. Prisrčno slavje se je zaključilo z uspelo | danim Potočnikovim igrokazom o zgodovini Grabna Pri pojavih zastrupljenja povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica dobro sredstvo. _Ogl. reg. S. br. 33485/35 Kasimirjeva razstava otvorjem V Jakopičevem paviljonu 90 imeli naši ljubitelji umetnosti ob 11. svoj veliki ren. dez-veus. LtUigi Kasimir, rojaX iz Ptuja in umetnik svetovnega slovesa, pa nje. gova gospa Danne Hörnes-Kasimirjevasta otvarjala prvo razstavo svojih del v Ljub. ljani In k otvoritvi se je zbralo naSe naj. odličnejše občinstvo. Med drugimu smo opazili podžupana prof. Jarca kot zastop. nika mestne občine iu županu, predsedni. ka Narodne galerije dr. Wlndischerja. rav. telja Etnografskega muzeja dr. Zupani, ča ih številno zbrano družino naših upo. dabljajočih umetnikov. Konservator dr. Stele je v izčrpnem predavanju predstavil občinstvu oba umetnika in je poslušal, ce še posebej seznanil s tehniko ujedko-vin, ki jo Luigi Kasimir goji z največjim uspehom in v kateri so najboljša svoja dela napravili tudi Dürer, Goya in Kollwitzeva. G. Kasimir razstavlja med dru. gim tudi serijo dovršenih motivov iz Splita in Ptuja, ga. Kasimirjeva pa nekaj prav lepih in zanamivih pokrajin iz Haloz. Zbor gradbenih delavcev Nk poziv Zveze stavbinskih delavcev so se dopoldne zbrali v dvorani Delavske zbornice sezonsko gradbeni delavci, da formulirajo zahteve P° ureditvi svojega delovnega in socialnega položaja. Vkljub temu. da je bila danes letošnja največja stavba — gradnja bežigrajske gimnazije — v obratu in so bili tako številni delavci zadržani, je bila udeležba prav živahna in zborovalci so sledili izvajanjem govornikov. Tomo Brejc je obsežno orisal nevzdržne razmere, ki vladajo v stavbinski stroki. Delavci hočejo dela( ne pa podpor, in zato so delavci tudi z veseljem pozdravili in podprli akcijo zbornice za TOI za poživi, tev gradbene delavnosti. Toda za svoje delo zahtevajo tudi pošteno plačilo. Naj se tudi za gradbeno delavstvo legalizira tarifna pogodba, po kateri naj bi znašala mezda najmanj 5 Din na uro in po kateri naj bi tudi na stavbah veljal 8-urni delavnik. Prav tako zahtevajo gradbeni delav. ci, da se tudi zanje uvede pri borzah dela zavarovanje za primer brezposelnosti. Na koncu je bila z živahnim odobravanjem soglasno sprejeta resolucija in pa predlog, naj organizacija zaprosi bansko upravo, da iz bednostnega fonda votira za gradbene delavce 100.000 Din za podpore v letošnji zimi Kronika nezgod V bolnišnico so v teku dneva prepeljali več žrtev nesreč. Najhujša je doletela 4S-letnega Roka Stegnarja, predilniškega mojstra iz Tržiča Med vožnjo je padel z drvečega avtomobila in si zlomil levo nogo v kolku. Poškodba je precej komplicirana. —Brezposelni dninar Leskovec, star 55 let in stanujoč v Mostah, je delal pri nekem kmetu. Ko je po lestvi nosil težak snop slame, se je zlomil klin in Leskovec je tako nesrečno pade!, da si je zlomil dve rebri. — Delavec France Krämer, rojen 190? in stanujoč v Tomačevem. je hotel snoči v neko klet. v temi je pa zgrešil pot in je priletel na glavo. Precej krvavečega sta dva stražnika prepeljala v bolnišnico. — Dopoldne so morali reševalci na glavni kolodvor. kamor so bili z vlakom pripeljali 35*letmega delavca Antona Petrovčiča iz Gorenje vasi. Pri podiranju drevesa ga je oplazila debela veja, padel je in si zlomil nogo. 109 bolnikov na 64 posteljah Letos je v ljubljansko bolnišnico še večji naval kakor lani, kar tudi dokazuje sta« tistika sprejetih bolnikov. Z današnjim dnem je bilo namreč sprejetih 24.000 bolnikov, torej že skoraj za tisoč več nego lani vse leto. Na nekaterih oddelkih, zlasti na kirurgiönem in internem je vse leto občutno pomanjkanje postelj, a v zadnjem mesecu je prišel na vrsto tudi oddelek za nalezljive bolezni. Po mestu in na periferiji namreč precej razsajata davica in škrla-tinka in ker je treba bolnike izolirati, morajo v bolnico. Na tem oddelku je zdaj nad 100 bolnikov, večinoma otrok, a postelj je vsega skupaj 64. In tako se dogaja, da morata po dva bolnika ležati v eni postelji. Res skrajni čas bi bil. da se naša bolnišnica poveča ali da dobi primerne pomožne prostore, sicer bo vsak boj proti bolezni iluzoren! • In drago je Nezdravo če Vam prepih o graia zdravlje in odnaša to-i pioto. Zahtevajte našo brezplačne prospekte indfix Jug. pat. pusteno-kovinsko bitvilo za okna tn vrata A. Hrlic, Zagreb, Gajeva 20 Zrnec Franjo — Ljubljana KOPITARJEVA ULICA 1. Klerikalni obrtniki se organizirajo Pri »Kaplanu« se je popoldne zbralo nad 3J klerikalnih obrtnikov, da ustanove Okrajno obrtno zvezo za Ljubljano in oko* lieo. Zborovanje je vodil stavbenik Ivan Ogrin. ki je >voj čas načeloval Jug osi o^ vanski obrtni zvezi in ki jo- hočejo obnoviti. V odbor so bili izvoljeni: načelnik Ivan Ogrin, člani krojaški mojster Jernej' Ložar, tapetnik Fran Jager, mizarski mojs>ter Josip Šcnica, zidarski mojster Ivan Vižintin. soboslikar I. Maglaj in tesarski mojster Robert Mihor, za pregledoval-ca računov pa čevljar Župančič, tesarski mojster Ravnihar in mesarski mojster Rozman DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN IN ZIMO nudi v veliki izberi in sicer: trpežni športni ... od Din 180.— naprej v temnih barvah s kožuhovino . . od Din 380.— naprej dekliški v vseh velikostih ... od Din 160.— naprej otroški od 2 let vse velikosti ... od Din 95.— naprej Na zalogi velika izbera črnih boljših pla-ščev s kožuhovino ali brez, v vseh velikostih, tudi za močnejše dame. Plašče izdelujemo tudi po naročilu, ter imamo lepo in veliko izbero vsakovrstnih navadnih in finih blagov na zalogi. Lastna šivalnica za izdelavo plaščev. OGLEJTE SI BREZOBVEZNO! F. I. GORICAH, Ljubljana, sv. Petra c. 29. Naše gledališče Pooediel'jek, 25. novembra: zaprto- Torek, 26. novembra: Zaprto. Sreda, 27. novembra:Kralj Kaimeni- ti gost. Red Sreda. Četrtek, 2S. novembra: Vesela božja pot. Premiera. Red B. Petek. 29. novembra: ob IS. Kralj Bdlp Dijaška prestava. Izven Globoko m -žane cene od 5 do 14 Din. OPERA Ponedeljek, 25. novembra: Zaprto. Torek, 26. novembra: Aida. A. Sreda. 27. novembra Faust. Gostuje Josip Rijavec. Izven. Četrtek. 28. novembra: Pie« v Sa vaju. Red Četrtek. DRAMA V ljudski igri >Veseia b0žja pot< igrajo glavne vloge naslednji člani naše dradiif. žuipniika i>gra g. Cesar, starega 701etnega barriera rja — g. Kralj, gruniarskega sina Franceta — g. Stupica, njegov0 mater — ga. P. Ju va,ti o va un Maričko, revno' plainéa* ri co — gi>čina BoJtarjeva. premiera bo v četrtek 28. t.m. za red B. Gostovanje Josipa Rijavea v naši operi je vsekakor t>omeinben dogodek v našem gledališkem življenju. Zato opozarjamo na vprizoritev opere »Faust« v sredo -1. t. ni. v kateri poje odlični rojak—gost naslovno vlogo. »Kralj'*'0 ljubljenec«, nova opera, ki pride v soboto 30. t. m. v naš opemi repertoar, je imela svojo krstno predstavo 20. februarja letos v l>raždanih. Na Češkoslovaškem je bila vprizorjena prvič na Narodnem divadlu v Brnu. Delo je prekrasno. Pripravljata ga ravnatelj Polič in režiser Debevec. Ljubljanski kalejdoskop Naš tramwj nameravajo sanirati. Na pa- p:rju n z besedami ga zdravijo že jirecej časa. zdaj pa kaže, da ga bodo počasii tudi z dejanji. Začelo se je prav za prav že. Človek stoji pred rdeoo hišo na Polia/nah. Da teče mimo tramvaj, vé menda vs>aikdo. Ne vé pa. kako je urejeno, da pride vsak potri;.k čimprej na vrsto. Misliš se peljati protri pošti. Pridirkaš od doma. da ne b; zamudil. Pa nanese tako. da ugledaš tramvajev rep že za voglom- Pre-posen s" bi. »Čez šeet ali koliko mmiit P"ide drugi tramvaj« si misliš. »No. bom pa počakal.« Saj je s>tara reč. d«a ie človek po s vrvi i naravi nagnjen k 'enobi in če se jp odločil, da se bo ppl;al za,radi svoje lenobe > tramv«K*m. nočaka tudi Hste minute, čeprav b' bil zanesljivo prej peš pri pošti. In res. čez minute pridrvi drug tramvaj — M jxvìte Malo fe razjeziš, na ?opat po-tr»iq-V5 h0 kmalu tu tudii orni od na- sprotne strami Toda tramvaj se za trx>je mo-rl-<-M-.,,!•)jP np 7rneni pmr>"ik ||a ubere dalie. Cndno jTO"iled'aš. Treba bo pa? nočakati -e dve minutò, sai to ni toliko Tn čakaš /V» fi"o m-'nnti reu lyihiti tram va i — o°šte. Pr»*QtTi »p 'n io lp mahneš neš rv,rti po"4i Pred škofijo te dohiti oni. ki si ga ča^l. Pa ne smete misliti, da se to dogaja ob dpsetih /večer, ko roma io tramv?.ii v rpmi-7I-) s.T>at Np. to »e nr'r>°ti rwvfn°,-; "h dveh po-iHne. ko ljudje bitno v službo- Nedvomno je v interesu tramvajske druž- be in našega ljubljanskega prebivalstva, da bi se ta praksa nadaljevala. Frekvenca se bo zaradi tega zelo povečala, morda celo za toliko, da občimi ne bo treba plačati dolgov tramvajske družbe. * Našii trgwci slove po evo.ji vljudnosti. To je lepo, kajti vljudinost je lepa čednosit in razen tega tudi rentabilna. Naravnost vzorno vljudnost sem zadnjič sam doživel. Pridem v neko drogerijo. Nekaj malenkosti sem hotel kupiti. Takoj se zgrnete okoli mene pet ljudi. »Gosivd želi?« Skromno razodenem svoje želje. »Da. gospod takoi. takoi.. .z In net ljudi se zažene iskat reči. k; bi si iih rad kupi! Toda t'pikra't poseže vmes usoda. V obliki milo diSpfp im lepo poslikane dame, ki stopi v trgovino. Kar naenkrat sem pozabljen- Vseh pet Hud' *kočri od prpdi'ov. »Klan'am se. müoetljrva!« »M'lrwrflivvB želi?« t>pTi«irn?« MMnsHjiva. vas pa že dolgo ni bilo k nam ...« Ali ste bil zadnjikrat zadovoljni, milost- Ijiva ?« Vse v en ?'as. Lepa ie taka vljudnost in uslužnnst in človek je mora bniti vesel. Čeprav pri tem pozabijo uslužni ljudje na njega. »Kremo bi rada imela, veste, pa kaj boljšega ...« »Da, milosti j i va, izvolite!« (Petkrat.) In pred milostljivo se izprazni pet predalov. odpre petdeset štalic in tub Mnlostljiva poskuša kreme Vsake si dene nekaj na pret. jo razmaže un poduha. Najxisled dahne: »Ah. veste, vse so preveč parfumirane. Veste, kaj diskretnega bi rada imela- Kag takega, kar ne diši deset metrov pred človekom in deset metpnv za njim...« Pet ljudi napravi obupan obraz, še jaz iz solidarnosti. »Zelo ž«! nam je. milostljiva ...« In milostljiva se odpel ie iz trgovine m deset metrov pred nio dnši in deset metrov za njo. PntHn pridem še jaz s -»voiimi skromnimi željami na vrsto. Bil sem. hvala Bo^u hitro od-vavDem. Toda od trenutka ko sem stopil v trgovino, pa do trenutka, ko sem stopil iz nje. 'e vendar preteklo 24 m nut Taka usluznost je zelo priporočljiva in koristna, z.lasti če ie pe ampak na npko ha «*nti v oH.'iTiariü Poldrugo um. amp^k b: la^ko **or>il kar k okencu m novpdal. kai ga bob? Za glavobol bi mu dali tam aspirine (polo- vična doza), za revmatične in druge jx>dob-ne bolezni ter otekline kafro, airi pa malo joda ali lizola. Lizol je prav zdrav in s«? ga dandanes marsikdo pesluži. Le berite liste! Cash kakšna služkinja, časih brezposeln delavec, časih pa tudi kakšen mlad zaljubljenec ali zaljubijenka. Da tako bi bilo treba urediti, d-a bi prihranil nekaj časa. In še zavo-" bi im H od tega koristò. Dnsti mam'še rpžijske stroške bi imel 'in bi s pr'Vanki lahko nastavil še nekai sito novih uradmiko^. * Takole v kavami orwziS nvirsikai zamimi-ve"a. če malo boilj odpreš očii- Na primer tole: frospod iz boljše družbe, ki sed' v tvojr bližini, zahteva neprespano nove Sasm-'ke če dl bi kater^^a pet mvnut prepozno, ker sedii na niem slučaino nek? drug anenod. napravi h a'o. da g-a sliši vsa kavarna Da ie to nesramnost. se zadira da so vs= na^^kTii lenobe. da mu nalašč na^aiajo . K >čp p'a-?'!ne. podravoatelje. ra^matelie in nad^nvria-fal;e se pritr^uie m napr«iQd zmagoslavno vzklikne, da i" ppsel 7»d«'if v ta lokal, čpn-av bo seveda n-asledn»n d^m oh uiri C.TVO+ tafn. In P m imel« •'Tri in i v»' „ Cstreienr. da bolje ni«-o mogli biti. Da, še srečni so, ker niso ničesar dali- Ali j>a jo »iz pozabLjivosti« celo j>obri?ejo iz kavarne brez ptečiia. Najbrž ti gosoodje ne vedo. kakšno je življenje natakarja. Pri nas imamo namreč lokale, ki so tako sooiailni. da puste svoje uslužbence delati po dvanajst ur na d>a.n ali pa še več. In za*o jim ne r'ajo prav nobene plače, ampak poberejo samo napitnino Ni prav mnogo lokalov. kje- bi imielii natakarji oo 200 Din plače na mesec. Za mbleko morajo Akrb^ti sam li in koliko slame na pr mer smoking, ki ga morajo imeti, si lahko sanv: zračumate. Im da je treba tak smoking vsak teden kemično očistiti, menda ni treba še jjo»ebej pniipovedova't.i. In da morajo recimo plačilni odsitop;iti gosr^dar iu jx»gosito še precej velik odstotek svojih loho'o jezo nad natakarjem, se sjK>mn;tA tega. Tn pam:«';te kai bi storili vi. če bi b:li nalakar. natakar pa gosi!. Potem wnm. upsmi. ne bo trebi reči da ste umazanec Tone Bril*. pmpp CONRADT VEIDT v velefilmu Bila sem šoiionk? po resničnih doživljajih. Jesenski turnirji pri nas v glavnem zaključujejo nogometno sezono — V Ljubljani sta bila včeraj dva turnirja; na Jadranovem je zmagal Hermes, finale s Slo vano vega pa bo d?ugo nedeljo med Slovanom m Marsom Ljubljana, 24. novembra Tudi na ljubljanskih igriščih se že občutno pczna konec sezone. Še pred nekaj nedeljami je bilo na vseh igriščih polno življenja, vrstili so se r^ri nogometnih moštev, ki so se borili za točke Sedaj pa je do spomladi konec krega in prepirov za številke. Toda mladini se ne da počivati. Za »dil-ce« je sozona še prezgodnja, kje naj zabije io športniki nedeljske popoldneve? Tudi občinstvu, onemu najzvestejšemu. je dolgočasno, če nima v nedeljo popoldne svojega nogometnega sjioreda. V takih časih se nekateri klubi ojunačijo in tvegajo poznoje-senske prireditve, ki jih odigrajo v obliki turnirjev. Današnja nedelja ie imela v Ljubljani dve taki prireditvi. Slabo vreme je pokvarilo račune, ki so tili drugače pravilno kalkulirani: kljub deževnemu in neprijaznemu ]x>poldnevu se je nabralo zlasti na Jadranu lepo število clì-daicev, ki bi iih bilo gotovo več, če bi bil nebeški vremeiiar malo boij milostljiv. ludi tako sta prišli prireditvi do srečnega za-va. je razvrstila Slavija štiri moštva v brzi turnir s štirimi tekmami. Razpisani-sta bili dve darili, ki sta jih koncem prireditve vzela kapetana Herinesa in Slavije kot nagrado za požrtvovalen trud. Hermes : Slavija Z : o Prvo tekmo je igral prireditelj s šiškarji. Zelo so se morali potruditi, da so v sicer izravnani in odprti igri stisnili dve ?.ogi v mrežo. Gola sta bila sicer lepa, vendar je po poteku igre razlika še premočno izražena. Ilirija : Jadran 4 : 1 Belo-zeleni so odpravili nasprotnika že -v prvem delu igre, ko so mu zasluženo zabili tri komade. Po odmoru se je domačin malo zbral, toda zadostovalo je samo za izravnan rezultat. Naskok iz pcvega polčasa je belo-zeleni ni zagotovil sigurno zmago. Slavija : Jadran 2:1 (1:1) Po propozicijah -ta nato igrala najprej oba premaganca- Siavijaši so dali čudovito trd odpor, zabili so vodilni gol, potem so se pa branili Ga žive in mrtve. Sele prav v zadnijih potezah se je Jadranovcem posrečilo, da so usnje dobesedno potisnili preko črte. Zaradi neodločenega rezultata je bil potreben podaljšek, 2 krat desel minut V odprti igri so zopet Siavijaši prišli do vodilnega sola, tokrat pa so umeli pridobljeni naskok ohraniti do konca. Utesno darilo je torej pripadlo njim. Hermes : Ilirija 1:0 Zmagovalca sta v zadnji tekmi pokazala na težkem terenu prav dober in zelo borben nogomet. Ilirijani sicer niso bili z vsemi prvimi močmi na polju, zalo pa je bil Hermes skoraj kompleten, toda ne glede na to je zmaga šiškarjev prav pomembna. Pii tem še ni dovolj izražena, kajti ilirijanska obramba je znala razpolovni nasprotnikov napad zadrževati tudi z nedovoljenimi sredstvi, od katerih je sodnik sau.o eno odpi-skal; iz enajstke so nato oiškarji prišli do lovorik. V-se tekme so igrali samo ]>o 2 krat 2fl minut. Sodila sta izmenoma- v.^al< po dve tekmi. gg. Lukežič in Vjcoiatti. Na Slu^asiia • so v istem času igrali - Slovanov turnir. K temu je Slovan * pritegnil poloVu-n. drugega razreda: Svobò-Uv Grnf.ko in Marsa. Tla so bila precej boljša, od Jjädr'anuvih, obisk pa nekoliko šibkejši Slovan : Svoboda 7 ? O Svoboda je nastopila > komaj 'dobro rezervno garnituro; Zato niso imeli Slovanov» ci težjega posla in so p vn^sli igro kar v nasprotnikovo polovico, l^e: so kmalu začutili v nasprotnikovem, v atanu ka.| lahko premagljivo oviro, so iz vsak" pozicije streljali in bili v mrežo gol z j golom Nabralo se jih je do konca sedem komadov. ,Sodil je g. Joksič. Mars : GraSIJsa 1 : O Malo presenečenje. Sploša) se je pričakoval izdaten rezuitat v Kori-t Gra'ike, ki vendar zavzema v tabli?i do^ai boljše mesto od Marsovcev. Toda Poija.i-i so potisnili nasprotnika v prvem poiča-u skoraj poginoma v defenzivo in si zagotovil^ z edinim zgoditkom mal nasKok. Grafica ni so sicer po odmoru dogodki preokrenili v svojo korist in so Ma.sov.-e potisnili v obrambo, niso pa mog1: pogoditi mreže. Ostalo je pri rezultatu pr-ega polčasa. Sodil je g. š.tiglic. To je bil prvi del Slovanovega turnirja. Prihodnjo nedeljo bosta torej igrala premaganca, t. j. Svoboda proti Grafiki, potem pa zmagovalca Slovan--Mars. Kdo bo osmi v ligi? Hašk je prvo nadaljnjo kvalifikacijsko tekmo - z va-raždinsko Slavijo — odločil pičlo, toda zasluženo v svojo korist v zadnji sekundi Koprivnjak spremenil v dirugii gol »a Slavijo. Revanžna tekma bo drugo nedeljo v Zagrebu- Ostale kvalifikacijske Varaždin, 24. novembra. Kot tretjeplasirani klub v peti skupini mora zagrebški Hašk z-a vstop v državno ligo odigrati še pa danes gostovala v Varaždlnu. Za tekmo je vladalo doma itn daleč izven Zagreba veliko zanimanje, tako da ni cud.no. če se je kljub slabemu vremenu zbralo na igrišču do 2.500 gledalcev. Slavija je do odmora obetala mnogo im je z eianom n voljo tudi dosegla naskok trfiega gola. V drugem poica&u se je slika znatno spremenila v škodo domačih in so liaškovoi pc«[«jLnoma prevladali ua polju. Vsi njihovi deli so bili zaiaitno boljši, tako du je njihova zmaga popojnouia zaslužena. Najboljši moči med rdečima je bil Gajer, paav dobro pa so se rešili z afere tudi Grims, Slivak in Wolf ter Fink v napadu. Ce bi bi.1 napad nnaJo bolj odločen in bi zaiy.rai bul j enotno, bi bij rezultat lahko mirncgo ugodnejši za Haška. Prvi gol je padel v 38. nninurti prvega polčasa po Dabcu za Slavijo. V dirugem polčasu je Ilašilv v IS- minuti izenačil, nakar je v 37. man. Fink povišal rezultat na 2 : 1 v laarist lfcèka. V 42. min. je po krasnem strelu iz daljave padel tretji p-o] za boljše. T lik pred koncem igre je nastala pred vrati Haška gneča, v kateri je žoga zadela ob Wolfovo roko. Sodnik je nekoliko prestrogo prisodili enajstmetrovko, ki |o j« Bask Bepgrad: : Sparta (Zemuu) 7:0 (4:0) Niš : Gradjanski (Niš) : 1:0 (O : O) ! Subotica : BSK Žak : Vojvodina (Novi Sad) 3:1 (2 : Ostale nogometne tekme MILAN: Madžarska : Italija 2:2 (1:0). Tekma za evropski pokal. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo: Attila : So-roksar 3:3. D'JNAJ: Prvenstvo: Admira : FC Wien 4:2 (3:1), Sportklub : Austria 3:1 (1:1), Rapid : Favoritner AC 1:0 (1:0), Vienna : FAC 3:1 (2:1), Wacker : WAC 4:1'(3:0), Ha-koah : Liberias, 2:1 (1:1). PRAGA: Sparta : Židenice 2:2 (2:2), Slavia : ASK Kolin 8:2 (4:0), FC Bratislava : Moravska Slavija 1:1 (0:0), Teplit» z-er FC : Viktorija Plzen 2:2 0:1), SK Nachod : DSV Žatec 2:0 (2:0), SK Pro* ste.iov : SK Kladno 5:0 (2:0), SK Plzen : DFC 3:0 (1:0). Norveški trener-zagotovljen. Kakor poro-čaio iz 0»h. je norveška smučarska zve*a dovolila znanemu Norvežanu Gunarju Ha-ge«nu. da sme v Jugoskmjri prevzet; mesto amalerekega olimpijskega trenerja. (Kakor znano, bo Haien treniral niše skaka če za skoke in kombinacijo. Op. ur.) «SK linija (itm.ska seivo,j40. Danes ob 20. važna eeja sekcijskeSa načel&tva v Evru-pL Mariborski dogodki Maribor, 24. novembra Proslava Davorina in Simona Jenka V soboto so priredili gojenci tukajšnje realne gimnazije v veliki kazenski dvora, ni lepo uspelo akademijo v počas itev in proslavitev spomina Simona in Davorina Jenka. Najprej je sedmoào'ec A. čokan podal življenjepis S:mona Jenka, sedmo, šolec Mirko Cernič je deklamiral Stritar, jevo »Na Jenkovem grotu«, osmošolka Olga Prusova je prikazala delo S:mona Jenka. Sledile so »Obujenke« Simona Jenka v skupini pet:h dijakinj v svetlomo. drih bluzah, petošolka Vida Zemlječeva je deklamirala »Na Sorškem polju«. Nato pa je osmošo'ee Ivan Haring govoril o Davorinu Jenku. Osmcšolci pa so zatem prikazali Simona Jenka v krogu tovarišev »Vajevcev«. Tonvslav Neralič se je s svojim pevskim vložkom imenitno pos'a-vil. Petošolka L. VodopivCeva je deklami, ra'a Jenkove »Obraze«, četrtošolka T. Fürsteova »Trojno gorje«. šestošo'ec Ber. talanič pa Knezovega ze'a«. Literarnemu de'u akademije je sledil glasbeni Mešani zbor je pod' vods'vom prof. Ostrovške ubrano izvajal >L»eži polje ravno« ter »Ta-nano« iz operete »Vraiara«. Na klavirju je spremljala »Tanano« gdč. Mirkova. Sle. dil je še sopranskj vložek, ki ga je s Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FRANZ-J OSEFO VE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ojl. reg. S. br. Ì54S5/53 polnim uspehom odpela osmošolka Ida Brencetova, nakar se je z državno himno zaključila zares lepo uspela akademija. Pokolj in razdejanje V noči na nedeljo je postala neka gostilna v Gosposvetski ulici na Pobrežju prizorišče divjaškega spopada in krvavega pokolja. Nekaj pred 22. uro je prispe, la namreč v gostilno skupma fantov, ki se je vsedla k posebni mizi. Ni trajalo dolgo, ko so pričeli izzivati. Beseda je dala besedo, po zr;iku so pričeli frčati kozarci, steklenice in stoli, nekdo je udaril po svetilki v trenutku je b:l ves gostikrški Inventar razbit, s'oli in mize polomljene-Nazadnje so se pojavili v rokah razgra. nnnnannnnnnnnnnnnnnnnnnnrnrin! 3L SMO j prepoteni f 180; Ta »ugovor" večkrat slišimo. Res je. da smo mogli določiti višje cene. Toda mi hočemo •meti stalne in zadovoljne odjemalce. Zato so naše cene tako nizko kalkulirane. I KOMP. m .NDUST^A VOLNENIH TKANT-P^RAČ^ ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES Ob 4., 7.15 in 9.15 uri NAJVEČJA SENZACIJA LJUBLJANE divji T@ve: Film kakoršnega še niste videli. FILM ZA VAS. PKEM1ERN1 KINO j;ičev noži, gostilna se je spremenila v krvavo bojišče, začulo se je vpitje na pomoč, vsa tamošnja okolca je bila na nogah. razburjena in preplašena zaradi hu. ronskega hrušia in trušča. Z življenjsko nevarnimi zabodljaji v hrbtu je obležal na tleh gostilničar Anton Pavčič in neki Karel Knezer s popolnoma razrezano in zmr. cvarjeno glavo. Pozvani reševalci so oba nevarno ranjena prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer se borita s smrtjo, tezenski orožniki pa so napravili red, vkleknili 6 glavnih krivcev v verige ter jih na skupni verigi prikljenjene odpeljali v zapore. Razen Pavčiča in Knezerja je še nekaj drugih laže ranjenih. Policijski drobiž V Miklošičevi ulici je neznana tatica ukradla kuharici Mariji Sluga dve jopici, vredni okoli 300 dinarjev. — V Bistri so posestniku Janezu Volerju odnesli vlomilci razne obleke in perila in 1000 dinarjev gotovine. — Tukajšnje oblasti so prejele obvestilo o vlomu v stanovanje Marije Ocvirkove v Topolščici Odnesli so ji obleke, perilo in preko 300 dinarjev gotovine. — V Rušah je prišlo do velikega spopada med drvarji, ki se je končal s precejšnjim razdejanjem gostilniškega inventarja. Lju-ti bitki so napravili konec pozvani orožniki z energično intervencijo. Vršijo se poizvedbe v cilju, da se ugotovj glavni krivec. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino BBgH Mlajši in BSil starejši m o s k > cesto bolujejo na SPOLNI SLABOSTI (impotenci), izmuče-nosti, seksualni raz-draženosti in nesigur-nosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. - Uporabite organski preparat ifiRiLinE" ki deluje ojačeno. škatla z 20 tabletami Din 70.—; s 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238,— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mitelbach. Zagreb — Jelačičev trg 2a. — Proizvod farmaeijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. Ogl. reg. ix>1 S. br. äKilO/Mkiö. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLJJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. + Preminula nam je naša predraga skrbna mati in stara mati MARIJA KOŠENINA, VDOVA, v 65. letu starosti. Pogreb nepozabne drage pokojnice bo v torek, dne 25. t. m. ob 3.45 popoldne izpred hiše žalosti, Milčinskega ulica 12. k Sv. Križu. LJUBLJANA, 24. novembra 1935. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. uspehov na en oglas v »JUTRU« — w " " i -Ž ' i - r' -'rH V-s ''-' f V globeki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša szčno debra in ljubljena žena, mama, sestra, teta in gospa MARIJA KOROŠEC, rof. Ivanžlc soproga že!, vlak. v pokoju, v soboto, dne 23. t. m. po kratki in mučni bolezni za vedno zatisnila svoje oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 2h pop. iz hiše žalosti Podjunska ul. 17, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. novembra 1935. BLAŽ KOROŠEC, soprog; ZINKA, hčerka; FRANJO, URŠULA, JOŽE, brata in sestra in ostalo sorodstvo. Nekaj podatkov o razvoju umetnega drsanja — Kateri narodi imajo danes najboljše drsalce ? Drsanje je telesnio sibanje, ki ga že tisočletja poznajo vsi narodi, kjer imajo zi-i..e s snegom itn ledom. Do liga stoletja so eiuižile du-alke (prav tako kot eimuči) je kot siredistvo za prem kanje iz kraja v kraj; seveda so bile te prve drsailke še 2.elo enostavne, običajno iiz konjske kosti, ki so jim pozneje dajali zmerom primerneJ sc obliko- Si"etii 15- stoletja &o koščeno obliko zamenjali z lažjo leseno, spodiij,) plosi'-ev za d'rsasije pa c'hlozilii z železiniin robnikom. Sicer pa so se koščene drsalke ohranili e še do začetka preteklega ste^tja" Z vsemi tetr; drsalikaimi se je daftjo dinsati farno v daljavo, pri čemer pa so imele koščene drsadike še t0 sl®bo stram, da se z njimi drsalec ni mogel! poganjali z robovi temveč z eno ai?i z dvema palicama, šele potem, ko s0 jeklene roibniiike na lesenih drsailikah na lahko zakrivili navzgor, se je Bačelo drsanje v lokih, iz katerega se je polagoma raz vido umetno drsanje. Pravo umetno dirsanje pa je prav za prav staro öele 60 let; takrat je prišel v ßvToPo ameriški drsalec Jacks0n Haines, ki je na svojih turnejrti pokazal serijo dr" sa rvih likov in sikokov in izzval med ljubi" telji dinsalnega s.poi"ta pravo senzacijo- Pov sod se je poživilo zanimanje za tu sport, vrsta novih društev se je ustanovila, krono pa je odnese« Dunaj, čigar prebivalstvo j-2 s prav posebnim navdušenjem prevzelo to elegantno športno panogo' in v njej več aili manj do f'anes obdiržii.io vodi tao pozicr jo. Dobre s" 'io e je obrobo HatapSovo de lo tu.d!i v Opavi. Budimpešti, Frank f u>r tu. Mona.kov>m in Berlinu; za njimi so se kmailiu razvila v drsalna središča severna mesta Stoikho'im, Osi'.o, Leningrad ter Moskva in He/i-inki. Iz iste dobe so znana imena drsalnih pionirjev Nemcev Chren-trautov, Dunaf&anov Korperja in Engel-manna. pozneje Monakovčana Fuchsa in Salchofva iz Stok h o Ima. Prava domovina umetnih dinsa.lcev pa je seveda ostala Amerika, kjer je po Jae^uesu Hai-nesu nasto- pila še vnsta odličnih mojstrov na ledu (FuMer, Curis, Swift in drugpi). Tudi pive umetne drsaòice je dala svetu Amerika; kol prva evropska zastopnica v i tej panogi velja Nadja Frank iz Helsinkov. Trajalo je preeei. preden so dame v tej disciplini na ledu dosegle moške. Omeniti je treba prvo zniagova'ko v damskem svetovnem prvenstvu (i. 190G.) Magdo Sver? iz Londona, ki je v ostalem v 1 19'3 in 1904 startala že kar med moškimi tekmo-vaJci. Poleni sta bili še prvakinji Madžarki Kronberger in MeraX-Horvath in I>unajčan-ka Herma Jarosz-Szake. Med moškimi so bili za Salchowom še prvaki: Kariiler (Dunaj). Sandahl (Slokholm), Bjick (Dunaj) in Greafstrröm (Stokholni). Prvi moški svetovni prvak je bil 1. 1896. v Leningradu Nemec Gilbert Fuchs. Dunaj je dal za razvoj umetnega dirsa-nja mnogo pobu»! in od ta.m se je zače!0 ši* riti tudi drsanje v parih, ki je imelo v zakoncih Johnson (Lon.dom), zakoncih Ja-kodšison (Hejstaki), ta nazadnje v zakonci Brunlet (iz Pariza) najvidmejše zastopnike Ko so zračell eradiiti umetna drsališča, po" manjrkanje naravnih zim ni biilo več ovira za razvoj umetnega drsanja. lzš.la je kopica strokovnih kniis. na razpolago je bilo zmerom več učiteljev in tehnika drsalnega &p0rta se je stalno izpopolnjevala. Pri tem s« biie v i.natni prtmoči da,me. kar je bilo pač v zvezi s t^-m. da ženske tiatih v veliiki večini niso bi/e zaposlene v poklicu m ' jih tudi sr.cer nis0 trle posebne skrbi. Razvoj pa gre kljub deloma spremenjenim razmeram še zmerom navzgor in je verjetno, da bodo obvezni liki za drsajte s časom še težji kot so sedaj. Na čelu vseh držav, ki goje drsalni spoit, je trenutno Avstrija, ki ima razen svetovnega prvaka S'-häferja še vrsto od-ljöinh umetnih drsalcev obo.ega spola (Kaspar, Ei'-Jös. L'in hart, v^andbeek. Lener in druse). Tudi para Papetz-Zwack ter brat ter sestra Pausen spa-'aUi v svetovni razred. Poleg A vetri je je treba precej caneni-ti Anelli jo, ki je v zadnjih letih — pGseli-D0 z damam» — v tej panogi Pokaza.la <« i-lične sposobnosti. Taylor. Co^lge. Buttler in Phillips so imena svetovnega slovesa. pa tu da dneadca Sharp a in Duna je treba šteti med najboljSe na f '^tu. Dobra* g( para jva Angleži nimajo nol»»:i.*ga Kader dobrih drsalcev l^na tudi Severna Amerika »Kup.no s Kanado Prav lobro oborožena za konkurenco na ledlu .le tudi Madžarska. ki ima v svojih drsaln'h vretah tudi svetovna prvaka v parili Rotter — Szollafi. Nemčija ima prav dobro dvojico Herber-Bayer, pa še nekaj posameznih drsalcev in drsačic, ki se v Garmisch — Partenkirchenu ne bodo dali kar tako Norveška bo poslala na start svetovno znano prvakinjo Sonjo Hennie, med sever" njaki jia je t rob a omeniti še graciozno šve-d'injo Vivi-Anne Halten ter elegantnega Finca Nikkauona. Francija una najboljše meči v Henrionu in gdč. Clericetti, Švica v Buehlerju. Belgija pa v gej. de Ligne. S temi imeni pa še dolgo ni izčrpan seznam vseh. ki bodo v tej zimskoi&P0irtal pancigi startali na IV. zimski olimpiad, (Sokoli jo bodo o'ltsjej imenova.li »olimpi-je^, kar pa bo bržkone težko udomačiti, ker je »napaka <• že davno prešla skoraj pi1 vseli narodih v vsakdanjo rabo. Op. ur ) Vabilu so se odiava,!i skoraj vsa narodi sv/ ta. pa ni izključeno, da se bo še med Itai'.-jani. Oebosilo^ aki in Rumimi. 'folno zasedena, kakor smo tega že vajeni pri francoskih filmih. Mnogo je velikih prizorov. a poleg vojnega veselja-čenja v Moskvi je film tudi jx)ln kratkih posnetkov z nepreglednih žitnih poljan, še vsepovsod, kjer so ga uprizarjali, je žel film »Nataša« polno priznanje. V Berlinu pri premieri je občinstvo navdušeno ploskalo v priznanje in listi so pisali: »Francoska produkcija si je s tem filmom častno osvojila nemške kinematografe.« Divji tovor iz malajske džungle Rusija 1916. Nataša, hčerka obubožane | jukova zaslišijo kot pričo. Tekmečevo živ-generalske vdove, je usmiljenka v moskov- ljenje je v njegovih rokah. Toda, ko ga ski bolnišnici. Zaročena je z bogatim vojnim dobaviteljem Brjukovim, ki jo obožuje. Toda v bolnišnico pripeljejo hudo ranjenega častnika Ignjatova, ki mu Nataša pokloni najskrbnejšo nego. Ljubosumni trgovec hoče mladega tekmeca uničiti. Zapelje ga k hazardni igri in dobi visoko vsoto, ki mu jo častnik ostane dolžan, vendar pa se s častno besedo obveže k plačilu. Po nesrečnem' naključju osumijo Ignjatova, da je prodal vojaške skrivnosti. Pred vojnim sodiščem služi za dokaz potrdilo Brjukova o dolžnem denarju. Na prošnjo lepe Nataše je bil namreč Brjukov izstavil pobotnico, četudi denarja še ni prejel. Br- zaprisežejo, da bo govoril čisto resnico, je prisega močnejša od njegovega srda. Njegova izpoved je odločilna in Nataša pripade mlademu svobodnemu izvoljencu, saj Brjukova itak nikoli ni in ne bi mogla ljubiti. Film je ustvarjen po noveli Pierra Be-noita, dejanje je vseskoz napeto in je omogočilo režiserju kakor igralcem, da so dali najboljše. Težišče je v vlogi Pjotra Brjukova, ki ga izvrstno glumi sloveči francoski igralec Harry Baur. Ustvaril je tip dobičkarja, trgovca z žitom- ki ne pozna borze in pisarne, temveč je velik kmet, ki melje lastno žito in pošilja moko na iiger - ljudožerec, zdaj v zoološkem vrtu v Chicagu- Elitni kino Matica predivaja te dni prav zanimiv film Lz življenja v džunglah »Divji tovor«. Ta £Mm je plod večletnega dela. ekspedioije F nam k a Bučka, ki je lovil zveri in redke živali po pragozdovih na Malajskem polotoku in v Indiji. Ti doživljaji So bili svoje čase popisani v »življenju in svetu«. Fiiilim je resničen kulturen dokument brez kulis, brez trikov. Vse v njem je res' niično doživljeno, vse filmano »na terenu.-<• in naposled Da najnevarnejšo zver—ljuido kri, ko jih 'zagleda. Strašni boji z zvermi, ki jih ni težko uibiiti, pač uloviti žive, boji med živaimi v pokrajinah, kjer je ostala priroda še nepokvarjena, kjer je čut sa.mo" ohrane še zmeraj najmočnejši zakon vsakega bitja. Gledamo love na pobesnele sifone in na tapirje. Z zanimanjem spremljamo lov na opice. Strmimo, ko vidimo strašno borbo med črnim leopardom in ogromnim udavom. Toda to še dolgo ni vse. V •dinu pragozda se udeležimo lovov na kobre, na orjaško vrsto netopirjev — leteče pse din naj>osile na najmevarejšo ziver — Iju'-'lo-žrskeig-a tigra, kralja džungle. Vsi ti posnetki so nekaj takega, česar doslej človeško ""ko ni viidelo, tako prirodmi in živi, la so strme izprašujercno, kako je biilo mogoč0 ujeti s kamero take prizore s tako vestnostjo. Ta filim zasluži, da si ga vsakdo ogleda-Zlasit/i pa svetujemo staršem, da ga gredo gl er lat s svojim i otroki, ki se b^do iiz tega filma naučili več, kakor iiz debelih šolskih knj'i(g. Novi berlinski filmi Romani slavnih pisateljev so posiaLi rpet ; priljubljeni v filmski industriji. Fimskim avtorjem j,» zmanjkalo originalne snovi in produkcija je bi'a prisiljena znova seči po romanih. Ta tedc.i nem je I fu pokazala v dveh svojih pieniersk.h teatrih hkrati (Ufa Theater Friedrichstrassc in Ufa Theater Kurfürster,dämm) film po Cìanghofcrjevem romanu »Samostanski lovec«. Zanimivo in ob enem razveseljivo je, da je Ufa spet en. k~at po dolgem, dolge n času zapustila svoje atelje in se p >Jala s svojim šriboin tja v prelep: Berchtes > i ien in ustvar'.i tam delo, ki se ponaša z :o SO Ve zunanjih s'ik. I Okužila se je bila (Uc.i namreč) z amerikanizacijo ateljeskega .le'a. gradila je že celo Benetke v Neubabeisbergu, a ravno Barka-rola jo je menda izi vzir'a, da se je vendar upala zapustiti 'iele'e. varne stene svojih ateljejev in zamenjati svoje kulise za one v prosti na.ravi. Zato diha tudi s platna sveži dih prirode, ki te krepi in osvežuje lijub dramatičnemu dejanju in te ne mori in ne tlači kakor nesrečna Bark-arola. Paul R t liter igra glavno vlogo. ' Terra je prinesla «Idealnega soproga» po romanu Oskarja NVildea « Za film je priredila Thea Harbou precej pripravno. V glavnih violah Karl Ludwig Diehl in Bri_ gita I leim, ki je dobila »dopust« iz zapora, v katerem sedi v obrokih, ker je povozila neko osebo. Tretji reman. ki je bil v zadnjem času spravljen na platno, je I berma' erjev >>S.u-čaj CIaasen«. iz katerega je Ufa napravila fi'm »Zeleni domino«. Nas ov jc ponesrečen, ker zveni preveč kričasto in odbija. Bolje bi bilo, da bi ostali lepo pri »Slučaju Claasen«, ki jc že k it roman znan in zanimiv. »Zelenega d .mira - na nihče ne pozna. Sploh je tudi pri belo črnem filmu neumestno govoriti o barvah, kajti domino bi bil ravrft) tako lahko moder ali črn. G'-ivni vlogo ima K- Ludwig DieM in mu leži izbor no. * Dr. M. F. Iz akvaristove torbe RIBA KKILATKA Daleč na jugu ob ravniku, kjer prebivajo črnopolta plemena, je priroda v predelih gostega vodnega omrežja dokaj razkošna. Kamor pogledaš, je sicer zelenje, krasne raznobarvne cvetlice se zibljejo v rahltin včtriču in ne odjenjajoča toplota in svetlo, ba porajata s pomočjo vodic prave čudeže življenjskih oblik. Tam ni jeseni ni zime in menjata se le pomlad s poletjem. Tudi v vodah vlada vsakršno razkošje, ki ga pričarata svetloba in toplota v življenje. Naj. različnejše zastopnike vseh vrst vodnega živalstva in rastlinstva najdeš tod. V zaliv, ki je nastal po domnevi nekaterih znanstvenikov po odcepitvi južno.ame-riškega kontinenta od afriškega torej v Guinejski zaliv se izlivajo razne reke, kakor: Niger, Kameninska reka in Kongo. V teh rekah in njih pritokih živi med ostalimi ribica, ki zasluži zavoljo svoje lepote in posebnosti našo pozornost, posebno tudi, ker je majhna in zelo prikladna za akvarije-Kot riba vročega pasu zahteva toplo vodo. 18 in več stopin, nikakor manj- Mnogo-zobka ali krilatka (Pantodon, buchholzi Ptrs.) je to in odrasla je 8—10 cm dolga. Hrbet je ploščat m nizek, rep pa zelo kra-tek- Halja je gori zeleno mod-a. boki se leskečejo medeno, sicer je pa okrašena s črnini pegami. Gobček je zelo velik, nad- stojen in oborožen z neštetimi zobki, dasi se riba hrani le z mišicami, ki sede na gladini in z drugimi tik nad gladino frfo-tajočimi žuželkami; v vodi pa lovi ličinke komarjev in drugih živalic, ki prihajajo h gladini. Nikdar ne išče hrane in se tudi ne drži v globini, temveč v poševni legi tik gladine. Očesi sta veliki. Ribica ima svojevrstne plavuti. Prsni plavuti sta zelo široki in visoki, navzgor obrnjeni in imata obliko metuljevih kr.il ter jo usposabljata za krajše skoke nad gladino, pri čemer služita krilasti plavuti kot padalo. Trebušni plavuti sta pod prsnima in zelo kratki, iz njih pa štrle dolgi podaljši šibic, okrašeni izmenoma s črnimi in belimi kolobarji; slu- DVA APERITIVA SVETOVNEGA SLOVESA žijo pa- kot tipalke malih rok z razpetimi prsti proti sovražnikom, ki prihajajo iz globine. Tik pred repno plavutjo je zgoraj hrbtra. spodaj pa podrepna plavut, pri mlečniku obe zašiljeni, pri ikrnici je pa dolnja zaokrožena. Repna plavut je zelo velika, široka in pahljači podobna, v sredini se pa podaljša v ožjo, ptičjemu repu podobno plavut. Na začetek svatbe opozarja akvarista obnašanje samca, ki skoči rta hrbet ikrnice, kjer se drži s podaljški trebušnih plavuti po več ur- Ko zapusti hrbet, začenja svatbeni ples z živahnim plavanjem in menjanjem barve trupa, ki izmen' ma pobledi in potemni. Zatem se sučete v krogu, pri čemer izpušča ikrnica jajčeca, samec jih pa sproti oplodi. Ikre plavajo na gladini. iz njih se pa izležejo mladiči v teku 24 do 72 ur. Za mladiče si mora akvarist preskrbeti vodne bolhe, ki jih pa mladiči love semo na gladini. Če vlijemo v po. sodo, kjer gojimo bolhe. vodo. potisnemo z njo tudi zrak vanjo. Bolhe, ki pridejo v dotik s tem zrakom, se dvignejo kvišku na gladino in drobci zraka jim onemogočajo pogrezanje. Take bolhe zajamemo oprezno 7 žlico in jih prenesemo v akvarij. Po preteku 11 do 12 mesecev so mladiči plodni. Opisana ribica ni le zanrnrva zaradi svojega škatlastega trupa in krasnih lepo barvastih plavuti, temveč tudi zaradi tega, ker je skoro edina leteča riba sladkih voda. Če iznenadi ribice na prostem kak nizek čoln, skočijo prestrašene cesto vanj-Tudi iz akvarija skočijo prav rade, zato je treba namestiti mrežo. Vsak naročnik je zavarovan za lo.ooo Din Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika Lev Vzroki in ^osledise razdvofa v nfegovesia zakonu (V spomin 25. obletnice njegove smrti) Švedski pisatelj Axel Munthe, avtor ene najbolj čitanih kniig s San Michele«, pravi: Človek (pisatelj) in njegova knjiga sta eno v dobrem in zlem. Življenja zmožne Knjige so večinoma avtobiografije, drugače je njihovo očetovstvo sumljivo.« Resnico te izjave potrjujejo tudi Tolstojeva dela: maio-kateri pisatelj je podal v svojih knjigah tako verno sliko svojega življenja in svoj'? biti kakor Tolstoj. Odnos do svoje zakonske žene in ljubezen do drugih žensk jasno odseva iz njegovih največjih del: Vstajenje, Ana Karenina, Kozaki. Vrag, Kreutzerjeva sonata in tudi iz drugih. Iz njih se odraža razdvojenost v njegovem zakonskem življenju. ki zavzema včasih naravnost strahotne dimenzije (Kreutzerjeva sonata). Toda bolj kakor iz knjig, ki so kljub vsej resničnosti vendarle tudi plod fantazije, se kaže tragedija njegovega osebnega življenja iz izjave, ki jo je nekoč kakor nehote podal vpričo Maksima Gorkega: »Človek prestane potrese, epidemije, najgroznejše bolezni in \*se mogoče duševne muke, toda najmučnejša tragedija vseh časov je bila, je in b0 vedno ostala tragedija spalnice.« Tolstojeva zakonska tragedija je trajala skoro pol stoletja- Toda to ni bila samo njegova, temveč morda še bolj tragedija njegove žene. Njuno nasprotje v bistvu ni obstojalo iz »nasprotja dveh svetov, ki se neugnano borita v človeškem življenju-' svet zmeljske koristi in svet čiste duhovne misli, svet konvencije in svet prevratnih nazorov — ženska in asket« — kakor so že vedno ugotavljali njegovi .biografi, temveč je imelo svoje korenine čisto drugod. Tragedijo Tolstojevega zakona in njene vzroke skuša razjasniti tudi pri nas znani so- dobni ruski pisatelj Josip Kalinikov (avtor romana »Ženske in menihi«) v svoji knjigi- »Lev Tolstoj, tragedija njegovega za" koiia« Svoje ugotovitve podkrepljuje Kalinikov s citati iz dnevnika Tolstoja in njegove žene Solije ter iz njunih pisem in jih razčlenjuje bistroumno, z resničnim psihološkim razumevali jem in z odkritostjo, naravnost drzno za naše, s farizejstvom skaljene pojme. V tej knjigi pokaže Kalinikov zlasti dejstvo, da krize v tem zakonu nikakor ni zakrivila Tolstojeva žena. ki jo mnogi Tolstojevi biografi delaio odgovorno za življenjsko tragedijo tega genija. Tolstoj je bil po svoji naturi strasten človek ki je doživljal pri redo in ljubezen skoro religiozno To religiozno občutje pa je pri velikanih, kakršen je Lil Tolstoj- nekaj silnega, elementarnega- zalo se predaja pri-rodnim silam, predvsem ljubezni z erupiiv-nim zanOsom, ki skoro da ne pozna meja-Če zadene ta sila na nerazumevanje in celo na odpor tam. kjer si najbolj želi enakega odmeva, tedaj posledice gotovo ne morejo biti dobre. In čim silnejša je natura, tem bolj se maščuje. Tolstojeva žena Zofija Behrsova, pravi produkt tedanje rusko meščanske družine, je bila živo nasprotje moža To ni bilo nič čudnega^ saj so žensko v njenih krogih tako vzgajali, da ni smela pokazati svoje spolne eruptivnosti. četudi je morda tlela v njej. Poleg tega pa je bilo v tej zvezi še drugo važno dejstvo, ki je za nesoglasje v spolnih odnorih gotovo tudi pomembno: ko sta se poročila, je imel Tolstoj za seboj že burno življenje, spoznal in »užival« že različne ženske in je imel že približno 35 let, dočim je bila ona stara komaj 18 let, ki jo je prvo spolno doživetje s strastnim, neugnanim možem bridko prevarilo. Kako malo sta si ustrezali naravi obeh zakoncev, priča pismo Sonje sestri: »Če Se to imenuje zakon, potem je to gnusnost.« Prevara, katere žrtev sta bila oba, je stopila spričo resničnosti in neizprosnosti narave jasno in kruto v ospredje. Jedro medsebojnega odtujevanja je bilo v pomanjkanju spolne harmonije in prvo spoznanje je temeljilo v dogodku poročne noči, ki je mlado ženo do dna pretreslo, jo duševno odbilo, zaradi česar kljub medsebojnemu spoštovanju in dobri volji ni bilo resničnega zakonskega soglasja. Mlada žena je vzrok samo instinktivno «|>oznavala: Zaradi nekega duševnega vzroka sem telesno bolna-- Pri Tolstoju je bilo to prav nasprotno: Zaradi telesnega vzroka je obolel duševno. Značilna je sledeča izjava žene Tolstoja ('29. aprila 1803): »Pri njem igra telesna stran ljubezni veliko ulogo. To je strašno —pri meni nobene, nasprotno.« Ker strastna narava Tolstega ni bila ute-šena. a "iu njegovi nazori o zakonu niso dopuščali zveze z drugimi ženskami (med zakonom), so sledili — kot povsem prirod-na posledica — izbruhi, kakršne opisuje v Kreutzerjevi sonati: »Vtis prvega spora je bil strašen. Nazval sem to ' spor, a to ni bil spor, to je bilò le odkritje prepada, ki naju je loči! v resnici. .. To je bila posledica ugasle čutnosti, ki je pokazala najino pravo razmerje.« (Str. 43) »Dočim nisem niti najmanj mislil na duševno in celo na telesno življenje svoje žene. sem > se potem čudil, odkod se je vzelo najino sovraštvo; a stvar je bila popolnoma jasna. Sovraštvo ni bilo nič drugega, kakor protest človeške narave zoper živinstvo. ki jo je tlačilo« (Str. 47). Na to knjigo je Sonia odgovorila z romanom-' »Kdo je kriv «, ki ima povsem avtobiografski značaj. Kalinikov pripoveduje v svoji knjigi, da je bil Tolstoj najsrečnejši tedaj, kadar je našel žensko, ki je ustrezala in zadoščala čuvstvom in nagonom tega pračloveka. Pr- vo takšno žensko je našel v Marjani, kozaškem dekletu, v katero se je tako zaljubil, da jo je hotel poročiti. Vse filozofiranje. samoobtožbe, življenjska načela — vse se je razpršilo pod elementarno silo te ljubezni. Toda Tolstoja znanci in biografi ji niso pripisovali nikake važnosti za njegovo življenje in delo, dasi je Tolstoj ovekove-čil Marjano v svojem romanu »Kozaki«, na katerem je delal 10 let. Vobče je bil — po mnenju in izsledkih Kalinikova — povod vsemu ravnanju in delu Tolstoja njegov odnos do ženske. Kadar je našel svoj ideal v odlični družbi, je takoj prilagodil svojo zunanjost, svoj okus, način nastopanja, celo svoje mišljenje aristokratskim normam. Nasprotno pa se je cd te družbe takoj odvrnil, čim je doživel poraz pri ženski iz njene sredine. Najmočnejše, naravnost odločilno za njegovo življenjsko delo pa je vplivala na Tolstoja ljubezen do kmetice Aksinje. Tedaj se je začel zanimali za življenje kmetov. hotel jim je olajšati njihovo trpljenje in jih osvoboditi. Ustanovil je šole. kjer se je razgovarjal s kmetskimi otroki in jih je celo sam poučeval. Oblačil se je kot kmet in je hodil z delavci na polje in h košnji. In v tem načinu življenja je njegova silna, prvobitna natura prišla do razmaha njegova duša do zadovoljstva. Družbo kmetov je pogosto imenoval »veliki svet«, v katerem se e počutil srečnega in zadovoljnega, kakor nikdar v resničnem velikem svetu degeneriranega plemstva in površno izobraženega pa^venijstva velikih mest. Ko je Tolstoj siHiznal kmečko dekle Ak-sinjo. je zapisal v svoj dnevnik (13. maja 1858.): »Zaljubljen sem, kikor še nikdar v svojem živlienju. Nobene druge misli.« Preprosto dekle mu je pomenilo prirodo samo. ga napravilo spremljivega za vso lepoto stvarstva ter mu pokazalo pot do ljudstva. 12. maja 1800. je zapisal v svoj dnevnik o tem dekletu : _ — — skoro je strahotno, tako mi je blizu«. Tragedija njegovega in njegove žene življenja je povzročilo dejstvo, da so bil« kljub sili njegove ljubezni vezi, ki so ga vezale z njegovim razredom močnejše in so mu narekovale zvezo z ženo iz njegovih krogov, s katero je sklenil roditi otroke in si ustanoviti družino. Toda s tem, da je zavrgel ženo, ki je prijala njegovi naravi kakor prej ne pozneje nikoli nobena, je sam povzročil razkroj v svojem najelemen-tarnejšem bistvu in ta razkroj je vzrok vsem njegovim duševnim mukam in telesnemu trpljenju. Življenska tragedija Tolstojeva se začne z njegovo poroko s Sonjo Bciirsovo. »Moč socialne in stanovske psihoze je bila večja kakor notranje razumevanje za lastno nesrečo in tako sta trpela oba, do konca z mukami priklenjena drug na drugega« — pravi Kalinikov dobesedno o tej zvezi. Jedro zia leži po njegovem mnenju v dejstvu, da obeh zakoncev ni združila ljubezen, temveč le bežna zaljubljenost. Prva je z mladostno sanjavostjo oboževala nadarjenega pisatelja. varaL-i se je v lastnem čuvstvu ter poročila Tolstoja v prepričanju, da ga neizmerno ljubi, dočim je v resnici ljubila Polivänova, prijatelja iz otroških let. Tolstoj pa je že pred poroko dvomil o resničnosti svojega euvstva, kajti napisal je v svoj dnevnik: ?Kaj če ni to samo želja po ljubezni, a ne ljubezen?« V povesti »Vrag« prizna, da je zbežal od svoje zaročenke v naročje Aksinje, ki je prav tedaj pričakovala od niega otroka, ki je pozneje doraščal kot otrok njenega moža. Tolstoj v svojem zakonu ni nikdar našel zadovoljstva. kakor ga je našei pri Aksinji, ne onega miru. ki je po njegovi izjavi nadkrilje-val ljubezen samo. Nesoglasje med Tolstojem in njegovo ženo je bilo tolikšno, da je mnogokrat hotel zapustiti svoi dom. vendar je to namero izvršil šele tik pred svojo smrtjo. Značilno je. da se je hotel naseliti v neki vaški koči, torej med tistimi ljudmi, kjer je bil nekoč resnično srečen. A. V. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf FUbnlkai. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane Jezeréek. — Za inseratn) del Je odgovoren Alojz Novak. — Val i LJubljani.