768
Listek,
baš na tem mestu hotel oponašati Gunduliča z italijanizmorn ? — »Udesne" ni „stegnut oblik" za ,,udesene", nego adjektiv ,,udesan, na, no", a particip od ,,udesiti" je ,,udešen". Adjektiva ,,udesen, ena, eno" nisem našel v Vukovem rečuiku. (949). — ,,Narazance" ne pomeni ,;aeque",  nego  ,,getrennt,   auseinander".
Izdajatelj je prepisal tekst pesmi v fonetskem pravopisu. Ker pesem ni izdana v filološke zvrhe, strinjamo se s tem ravnanjem. Vender nam ni jasno, zakaj piše isto besedo na dveh mestih različno. Primeri: ,,Ne zvekeče gvoždje svijetlo", (267.) in „Sto če momci ? što oružje sv'jetlo". (485.). Sploh glas ,,ije" moti pri čitanji, ker je sicer dvozložen,  a  v  naši pesmi ga je treba citati ponajvečkrat jednozložno.
Citati niso povsem verno navedeni. Tako čitamo (614.) citat: ,,Uzvišene prispodobe prikrivaju nam realnu grozotu svjetlom vizijoni" i. t. d., a Markovič (divot-izdanje, str. XXX.) je napisal te besede tako-le :   ,,.  .   .  grozotu realnu svjetlom vizije" i.  t.  d.
Idijotizem je sklanja tujih imen na ,,ijon", n. pr. ,,vizijon, opozicijon" po ženski j-sklanji. Priznavajoč upravičenost teh oblik namesto v knjigi navadnih ,,vizija, opozicija", mislimo ipak, da bi se povsod drugje na ozemlji hrvaškega in srbskega jezika, razven v  južni Dalmaciji,  taka imena sklanjala po moški a-sklanji.
V tolmači je ostalo tudi nekoliko tiskarskih pogreškov, sosebno v inojezičnih citatih str. 3. andaci n. audaci, str. 9. risov n. risovi, str. 20. facis 11. focis, str. 23. poSo-Sa/.xuXo; n' pooooav.TuAo;, str. 29. acchi n. occhi, str. 30. ushitije n. ushtije, str. 42. sloutti n. sluti, str. 45. leres n. leves, str. 48. nuhem n. nubem, str. 52. sržbu n. srdžbu, str.   53.  modo  n.  modi,  str.  55.  t:gtuov  n.  -6~[j.y/, avopotrjia n.  avoooTrjTa.
Ako smo tukaj naveli nekaj nedostatkov, nismo hoteli cene knjigi nikakor ponižati. Te malenkosti obilo naknaduje veliko število drugih vrlin, katere so v tem tolmači. Iz nova priporočamo tudi Slovencem, sosebno pa učiteljem, ki čitajo z dijaki ,,Smrt Smail-age Cengijiča", imenovani tolmač,  ki jim bode posel izdatno  olajšal.           J?.   P.
Znameniti grobovi. D116 20. m. m. je umrl v Peterhofu slavni ruski glasbenik Anton Grigorijevič Rubinstein. Porojen ja bil leta 1829. v Vihvotinci v Voliniji, odkoder so se njega roditelji skoro preselili v Moskvo. Tam je že v 10. letu javno nastopil kot pianist, kesneje pa je bil poldrugo leto v Parizu in je nato malone tri leta potoval po Evropi. Vrnil se je v Moskvo, nato bival v Berolinu in na Dunaji, leta 1848. pa prišel v Peterburg, kjer ga je velika kneginja Helena imenovala za svojega komornega virtuoza. Od leta 1854. je zopet potoval po Evropi in prirejal sijajne koncerte, od leta 1859. pa je vodil ruski konservatorij v Peterburgu. Umrl je za srčno kapjd. — Rubinstein je bil velik pianist in skladatelj. Zložil je več oper v ruskem jeziku, izmed katerih sosebno slovi »Demon«, nekaj v francoskem in nekaj v nemškem jeziku; znameniti so njega ora-toriji, katerim je pridružil tudi več nabožnih oper. Spisal je mimo tega ogromno skladeb za vsakovrstne instrumente, dokaj koncertov, sonat in sosebno nežnih pesmij. Zaradi tolikih mojsterskih del sluje po vsem svetu kot umetnik, katerega je prištevati prvim, glasbenim velikanom  vseh časov in  vseh narodov.
,,Lubljanski Zvon"
izhaja   po   4  pole   obsežen  v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec  v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr.,  pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele   po  5  gld.  60 kr.  na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik.  —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo  »Narodna Tiskarna«   Kongresni   trg   št.   12.  v Ljubljani.
Tiska  »NaVodna Tiskarna«   v Ljubljani.