Die Postgehtthr bar bezalih.
Poštnina plačana v gotovini.
Preis - cena 21
j. unni im {iiatui>n »	'
DRUŽINSKI TEDIMK
E Leto XVII. V Ljubljani, 11. januarja 1945. št. 2 (791)
Kar hudobnež stori, nima obstanka.
Slovenski rek
UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2L v znamkah.
NAROČNINA: V« leta 20 lir. V, leta 40 lir, vse leto 80 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. — OGLASI po tarifi.
Sedanja vojna postaja čedalje manj vojna med sovražnimi narodi in se čedalje bolj izpreminja v svetovno državljansko vojno med organskim nacionalizmom na eni, in anarhijo in boljševizmom na drugi strani.
Dimitrije V. Ljotič (gl. današnji uvodnik)
Najvažnejša resnica
, Dimitrije V. Ljotič, idejni oče prostovoljskega zbora in sam ne samo ideološki, ampak tudi aktiven borec proti komunizmu, je napisal v božični številki srbskega lista Naša borba uvodnik, ki se nam zdi spričo svoje tehtnosti vreden, da ga ponatis-ismo.
I
Sedanja vojna ni podobna nobeni vojni v novejši zgodovini Evrope.
Podobna ni niti prejšnji svetovni vojni, čeprav ji je časovno najbližja.
Mnogo gorja v tej vojni izvira prav od tega, ker se ne vidi razlika.
Vendar ta razlika ni samo zunanja, ampak je tudi v jedru, v bistvu.
Sedanja vojna postaja čedalje manj vojna med sovražnimi narodi in se čedalje bolj i z p r i m i n j a v svetovno državljansko vojno med organskim nacionalizmom na eni, in anarhijo in boljševizmom na drugi strani.
V	začetku je kazalo, da bo sedanja vojna prav tako kakor prejšnja samo vojna med dvema skupinama zavezniških narodov. Tako se je vojna tudi začela.
Toda že septeiibra 1941. dobi ta vojna prvič dotlej in baš v srbskem narodu svoj drugi značaj. Nič več sovražnik ni Nemer, nič več sovražnik ni tuji narod, s uittrim je bila njegova država v vojni, temveč je to skupina državljanov lastne države
—	komunisti — ki pod pretvezo, da hočejo osvoboditev od okupatorja, * dejansko hočejo pritisnit1 nanj in na njegovo državo komunistični pečat.
Pravi čudež Je, kako ie srbski narod v izredno nesrečnili razmerah, v katere je zašel po apri i 194!., podjarmljen, raztrgan, ves v krvi in 'razmesarjen —' knko Je v takšnih razmerah mogel najti v samem sebi moč in spoznati (in to prvi med vsemi narodi), da je vendarle njegov glavni sovražnik komunizem in da mora vse drugo biti postranska stvar, naj se zdi še tako pomembno! da je glavno boj proti tej lokavi satanski organizaciji, ki hoče spraviti narod pod vse dosezajočo in v vse pronicajočo tiranijo doktrine, tuje njegovi duši, nasprotne njegovi veri, navzkriž z njegovimi izkustvi, sovražne njegovemu stremljenju.
Nekoč bo v veliko slavo srbskega .naroda, da je tako orlovsko ostro iz-pregledal celo tako' spretno nastavljeno past, pred katero se je znašel po nesrečnem polomu svoje države. Zmotila ga ni ne okupacija, ne razkosanje njegovega narodnega telesa, ne stotisočj nedolžnih žrtev, ki jih je nezaslišano eksperimentiranje nerazumnega nacionalizma brutalno odtrgalo z njegovega debla, z istočasnimi napadi na vero in na čast in. na narodno imetji : nič ga ni odvrnilo, da ne bi spoznal pravo resnico, ločil začasno od trajnega in glavno od po-sirnnskega, in da se ne bi ves vrgel v boj proti komunistični nevarnosti.
To omenjamo le mimogrede, ker smo bili dolžni povedati, kje je sedanja vojna prvič dobila svoj novi, tako popolnoma novi obraz. A če smo to povedali, smo morali tudi poudariti, kako čudovita ]e moč srbskega naicda, ki g niti tako izredno nesrečne razmere niso mogle zmesti ne vzeti ostrost in orlovsko prodirljivost njegovemu pogledu.
Od tistega časa so stvari šle svojo pot in flnnes se vidi na Grškem, v Italiji, v Bolgariji, v Sloveniji na Slovaškem, v Romuniji, na Madžarskem na Poljskem, v Belgiji, na Francoskem posebno pa v Rusiji, da ta vojna niti za te narode ni več tisto, kar je bila v začetku, temveč da je to bolj ali manj državljansko vojna, v kateri sloje sile organskega nacionalizma proti združenim napadom anarhije in komunizma.
Ko bo to postalo jasno vsakemu nerodu, se bt> vojna končala.
Dokler to ne bo jasno vsakemu narodu, se bo vojna nadaljevala.
A dolle bosta anarhija in boljševizem prodirala. Ali zmagala ne bosta, ker se bo vendarle o pravem času zabliskala resnica in bo vsak narod, ki d^nes podpira anarhijo in komunizem, bodisi aktivno, bodisi pasivno, stopil na stran organskega nacionalizma proti anarniji in komunizmu.
Zato, ker je tako že zasnovana, V načrtu tistih temnih sil, ki so — iznad neumnih sovražnosti in slepih nasprotovanj med evropskimi narodi
—	to vojno pripravljale in jo hotele, je ta vojna imela dejansko biti državljanska vojna, v kateri bo boljševizem s svojo zaveznico anarhijo prisilil vse narode na zemeljski obli, v prvi- vrsti pa vse evropske narode, da sprejmejo vladavino komunizma.
Te temne sile so to vojno samo zato tudi hotele in jo spočele ter jo tako spretno vodile do danes, zakaj drugače je nemogoče, da bi kdaj dosegle svoje cilje.
Iste temne sile se že ves čas od začetka in tudi danes- poslužujejo v srcu slehernega naroda čisto nacionalnih gesel in slikajo vse svoje delovanje kot boj za notranjo in zunanjo svobodo dotičnega naroda. Te temne sile niti zdaj ne puste ljudem videti pravo resnico, da se je ta vojna v svojem bistvu izpremenila in prenehala biti, ali je vsaj na tem, da preneha biti vojna narodov proti narodom, in da je postala orjaška državljanska vojna, v kateri se vse zdrave in zavedne sile slehernega naroda bore na življenje in smrt proti delom svojega lastnega naroda. Okuženi od anarhije in boljševizma ne dado, da bi ljudje to spoznali, ker bi s tem vse slepilo prenehalo in bi vsak narod takoj vstal in se proti sovražniku vseh narodov združil v eno samo fronto. V tem primeru je vojna končana: komunizem je pregnan iz sveta stvarnosti v svet zgodovinskih spominov.
To se dogaja zato, ker se je konec prejšnje svetovne vojne rodila iz ne-zaKonitega in" nenaravnega zakona ruske inteligence in židovske duhovne zalege boljševiška država SSSR. Njenega rojstva v prejšnji vojni ostala Evropa ni dostojno vzela na znanje, zato sfi ga pa ruski narod in Rusija morala iervavo plačati z izgubo svoje svobode in svoje državne in narodne oblike.
Toda takrat je to bilo vendarle samo dete. Danes je boljševizem mlad mož v polnih močeh, ki hoče osvojiti svet. Zato mu je bila ta vojna potrebna. Zato jo le hotel tem splošnejšo, tem srditejšo, tem grozotnejšo,
upajoč, da bo sam ostal pri neokrnjeni moči do konca, takrat bi pa stopil tudi on sam na oder, da izravna svet s svojim mogočnim valjarjem.
Vojna se je morala začeti in na videz ostati ves čas vojna med sovražnimi narodi, medtem bi pa boljševizem z anarhijo, ki jo vojna prinese, pripravljal v srcu slehernega naroda vse potrebno za ustoličenje komunistične vladavine. Vsakteri narod, ki je imel moč to spoznati, je trznil in zanj je vojna dobila nov obraz in novo vsebino. Zato so se komunisti neposredno in preko svojih mnogoštevilnih pomočnikov na vse kriplje prizadevali, da vojskujoči se narodi te resnice ne izpregledajo.
Kaj je v boljševizmu, česar se vsi narodi, vredni tega imena, tako boje, in kaj jih žene v boj proti njega raz-širjevalcem?
Ni to gospodarska doktrina Karla Marxn, v katero celo mnogi njegovi učenci nič več ne verujejo. Nasprotno, to so metafizični, filozofski in moralni nauki marksizma: njegov filozofski materializem in borbeno brez-boštvo, njegovo zanikanje organske enotnosti slehernega naroda in nauk o razrednem boju, njegovo materialistično pojmovanje zgodovine in njegov internacionalizem, zgrajen ne na združitvi organskih nacionalnih enot, temveč samo proletarskih delov vsakega naroda, ki se s tem notranje razbije.
Vsak narod že nagonsko občuti, če že ne s svojim duhovnim čutom, da je z zmago boljševizma kot najbolj borbenega in najradikalnejšega zastopnika marksizma vse tisto, kar je dajalo moč in veljavo njegovemu življenju, obsojeno v pogin. In zato ve, tudi če je v vojni z zunanjim sovražnikom, da ga ni nevarnejšega od tega notranjega sovražnika, ker so vse druge nevarnosti začasne razen tiste, ki izvira od komunizma. In tako in zato se začne državljanska vojna.
III
Naša trditev, da bo vojna trajala vse dotlej, dokler vsak vojskujoč se narod ne spozna resnice, da v tej vojni ne gre, naj že tako kaže ali ne, za obračun med sovražnimi narodi, temveč za svetovno državljansko vojno, se utegne zdeti pretirana.
Nadaljevanje na 2. strani
ln)ekcl|«i »o odpiranja oči
Nemci prebili Maginofovo črto
Sovjeti vrženi pri Budimpešti za 40 km nazaj
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v zadnjih 7 dneli:
Američani so si zaman prizadevali, da bi prebili našo fronto v severnih Ardenih v Belgiji. Nemške žele so v dosedanjem poteku zimske bitke uničile ali zaplenile več ko 400 topov in 12IS0 tankov in oklepnih vozil. Sovražnik je izgubil več ko 24.000 ujetnikov, njegove krvave izgube pa znašajo 50.000 mož.
V dolini Rena južno in jugovzhodno od Weissenburga v Alzaciji so naše čele osvojile celotno predpolje Magi-notove črte in na enem mestu prebile to črto ter osvobodile nmogo krajev.
Li<5ge iu A n vera sta skoraj neprestano v motilnem ognju našega daljno-strelnega orožja.
V Srednji Italiji »e 8. britanska armada pripravlja k« nov napad ob Jadranski obali.
V	jugovzhodni Ilrvatski južno od Vukovara ob Donavi smo zavrnili sovražnikove napade.
Na Madžarskem med Blatnim jezerom in Donavo smo v večdnevnih trdih napadalnih bojih prebili sovražnikove postojanke in prodrl; severno od gorovja Vertesa do 40 lem proti vzhodu ter spet dobili v svoje roka mesto Gran. Sovražnik je utrpel visoke krvave izgube. Boji se nadaljujejo-
Hrabra^ nemško-madžarska posadka Budimpešte se uspešno drži pred naskakujočimi holjševiki. Srdili boji s« bijejo zlasti na obeh straneh vzhodnega kolodvora.
Na ostali vzhodni fronti ni bilo posebnih dogodkov.
Področje Velikega Londona je stalno v ognju našega povračilnega orožja.
Nauk za nas
»Angleži! je dejansko nemogoče, razumeti današnjo notranjo politiko mnogih evropskih dežel.«
Te besede je pred kratkim izrekel v lordski zbornici novi angleški lord Templewood, poprej sir Samuel Hoare imenovan. Mož je bil vsa zadnja kritična leta poslanik na Španskem in sl je torej lahko nabral dovolj dokazov za svojo trditev.
Še trša je sodba londonskega mesečnika Contemporary Review, List očita Angležem, da nimajo nikakršnih ideoloških predstav in da jih tudi imeti ne morejo, češ da je politična zmeda pri njih prevelika. Revija pravi dalje: »Od prvotnih zavezniških vojnih ciljev ne obstoji nobeden več. Atlantska karta je dokončno propadla; z njenim zagotovilom, da po tej vojni ne bo dovoljena nikakršna teritorialna izprememba, se bije nameravana in dovoljena aneksija pol Poljske'« Zelo značilno je tole priznanje revije: »Propaganda proti tiraniji in diktaturi, s katero smo šli v to vojno, je izgubila vso podlago, ko pa ni zavezniška Sovjetska zveza v resnici nič
Poljski in grški nauk
Tragedija dveh narodov, ki sta zaupala zaveznikom
II
Kako to, da ta vojna na lepem dobiva takšno obliko In bistvo in da se pretvarja v svetovno državljansko vojno?
Za novo leto je poljska tragedija dozorela za eno dejanje dalje; tako imenovani s-lublinski odbor« je čez noč avansiral v »provizorno poljsko vlado«.
Štiri dni nato se je zgodilo, kar je bilo pričakovati: moskovska vlada jc lublinski poljski odbor uradno priznala za poljsko vlado in imenovala za svojega poslanika pri njej člana zunanjega komisariata Lebcdcva.
Tako postaja poljska tragedija, ena največjih v svetovni zgodovini, hkrati tudi ena od najbolj ciničnih grotesk, kar jih pozna kulturno človeštvo. Tista država, ki je 1. 193!)., ko so Nemci in Poljaki stali v neenakem sicor, a odkritem boju drug drugemu nasproti, skočila Poljakom s prav hol.iSev i ško-lr prendarnim junaštvom tedaj v hrbet, ko je bila vojna že odločena; tista država, ki je po komediji mednarodne diplomacije postala »zaveznica« razmesariene, kati-nizirane in deportirane premaganke — prav ista država si danes z legitimacijo krvnika lasti pravico, da sama ukroji usodo svoje nesrečne sosede.
Ni to najgrotesknejše; v današnjem zmešanem svetu nas take reči skoraj ne ganejo več. Najgrotesknejše prihaja iz Londona in Wanhingtona:
-	Britanska in severnoameriška vlada, zaveznici londonsko-poljske vlade, ne najdeta niti besedice še tako krotkega ugovora, kaj šele protesta zoper moskovsko gesto, ki ji v zgodovini diplomacije ni enake. Pač pa izjavljata, da bosta slej ko prej priznavali samo londonsko poljsko vlado kot zakonito zastopnico Poljske.
Tako postaja od boljševikov zasedena Poljska tudi mednarodnopravno (v kolikor stoji za to mednarodno-pravnostjo angloameriški svet) so-
vjetski pasaluk, z drugimi besedami,! Na Grškem so dobili novo vlado, azijska provinca z zakonodajo stepe I Sestavil jo je stari general Pia-
11*1 til n i i	  n	n	i	11.' ♦ i * <■. v. «	r. .i i— 1. k  	i	_	I	...	l.!__
in tundre — po bistveni zaslugi tistih »nesebičnih prijateljev«, ki so se poleti .11139. delali, kakor da je boj za svobodo njih narodna čednost, in so tako izmamili nesrečni poljski narod v samomorilno vojno.
In kaj pravijo danes ti »nesebični prijatelji«? Iz londonskega zunanjega urada je prišla kratka izjava: »Sovjetsko priznanje lublinske vlade se nič ne tiče britanske politike ne njenega priznavanja poljske londonske vlade.«
Angležev se ne tiče... Njih se ne tiče ne GPU „e NKVD; ne tiče se Jih Katin, ne poldrugi milijon poljskih deportirancev; ne tiče se jih Varšava ne njenih 300.000 žrtev. Poljski zamorec je Angležu doslužii
—	kaj se z zamorcem poslej zgodi, to ni Angležu nič mar.
Lublin priznava Katin
Stockholm, 3. jan. Vojni minister poljske sovjetske vlade v Lublinu. Bela Zymierski je govoril pred poljskimi sovjeti o nalogah lublinske vojske. Pri tem je priznal, da je tako imenovana poljska vojska preprežena s sovjetskimi častniki in da jo sovjetski oficirji tudi vodijo. V pojasnilo tega dejstva je navedel, da je bilo 12.000 bivših poljskih oficirjev ubitih v ujetništvu, nadaljnjih 11.000 pa pri Katinu.
Brez posebnega ženiranja je torej poljski boljševik priznal, kar je^ gruzinski boljševik tajil in zaradi česar je celo pretrgal diplomatske stike z londonskimi Poljaki. Le kaj porek6 zdaj tisti naši hejslovani, ki so se svoj čas pridušali, da katinskih žrtev nima blagi Stalin na vesti?
stiras.
Kakšna je politična linija novega grškega ministrskega predsednika? Prav tako protikomunistična, kakor je bila Papandreova. Zakaj je pa potem moral Papandreu iti?
Odgovor:
Zato, ker so Angleži, ki se tako radi imajo za politično zrel narod, v bistvu prav taki politični bedaki kakor kateri koli narod, ki čaka od njih odrešitve. Zato ta »zreli« angleški narod, ki ni od komunizma še nič prestal, še danes verjame, da komunisti »osvobajajo narode izpod nemškega jarma«, in je zato skoraj ves angleški tisk zacvilil, ko sta Papandreu in general Scobie hotela stopiti grški »osvobodilski« drhali na prste. Zato je moral Papandreu iti, zato je pa moralo tudi toliko in toliko tiso-čev nekomunističnih Grkov dati svoje življenje, ker jih angleška vojska ni smela zaščititi.
Pozneje seveda, ko je po Papan-dreovem odhodu grškim »osvobodil-cern« še bolj zrasel greben, so se nekateri politični modrijani v Londonu začeli čohati po glavi, tem bolj, ker že dobivajo poročila o komunističnih grozodejstvih. Tako je general Plastiras začutil vsaj nekoliko tal pod nogami. In tako se bo — sodeč po njegovi odločni izjavi, da bo brezpogojno naredil v par tednih red — začela na Grškem pesem na novo, samo da jih bodo to pot komunisti dobivali po grbi. Račun bo pa kajpak kakor doslrj plačeval narod — tisti narod, ki rajši verjame iopim, a varljivim obljubam političnih špekulantov in karieristov, kakor pa trdim, a poštenim bespdam realnosti.
drugega kakor .brezbožna tiranska diktatura'.«
List posebno ostro napada nestanovitnost angleške zunanje politike: »Velika Britanija nima danes nobena pravice delati propagando za velika cilje, ki jih je nekoč razglasila. Tragična je takšna politika; zelo logično je, da mora njeno nadaljevanje pripeljati v uničenje in katastrofo Anglije.«
Na eni strani azijsko barbarstvo boljševizma; na drugi strani cinično angleško kramarjenje z osnovnimi svoboš'	-ni narodov — vmes pa na
križ ra	\ Evropa. Ali se bodo na-
šim oštarijskim politikom nemara vendarle začele odpirati oči, da nas »heroična« podzemeljska politika mora pripeljati v pogin?
z/Siovanski" patrioti
Ženeva, 5. jan. Sovjetsko veleposla-ništvo v Washingtonu je objavilo moskovski sklep, po katerem se proti-židovsko delovanje kaznuje v Sovjetski zvezi s smrtjo. Toda Sovjetska zveza, pravi moskovski sklep dalje, se s tem ne bo zadovoljila, ampak bo skušala uveljaviti ta zakon tudi izven svojih mejet. Sovjetska zveza ne bo mirovala, dokler ne bo iztrebila protlžidovstva na vsem svetu.
Tega ne pišemo mi, ampak po nevtralnem švicarskem zatrjevanju londonski Dally Herald, prijatelj boljševikov. Mi bi samo spomnili: v vsaki državi je običaj, da je tako imenovan »državni« narod posebno zaščiten, na Švedskem Švedi, v Nemčiji Nemci, na Angleškem Angleži.. Iz Sovjetija doslej še nismo slišali ali brali, da bi smrtna kazen grozila tistim, ki bi sa protirusko udejstvovali. Kaže torej, da so po indirektnem boJjševi-škem priznanju sovjetski državni narod Židje,
Ali imate kaj na to pripomniti, gospodje iz hejslovanskega tabora? Po-sebno glede na to, da je v Beogradu poleg nesrba Broza najmogočnejša osebnost Mojzes Pijade in da sta glavi slovenskih komunistov švicarski Zid Baebler in židovski mešanec Kidrič?
„ Bebci smo bili!"
Barcelona, 29. dec. Rooseveltova izjava, da Atlantske listine ni, je v Turčiji naredila zelo mučen vtis. Politična javnost je razsrjena,' češ da vendar ne gre, da prezident tako velike države, kakor je USA, vodi ves svet za nos. Temu razpoloženju je dal posebno ostrega izraza poslanec Husein Jalčin, drugače vnet pristaš an-gloameriške politike, Jalčin je napisal v Taninu:
»Nezaslišano je, s tolikšno nesramnostjo speljati ves svet na led in se tako lahkomiselno igrati z življenjem in bodočnost jo stotisočev in milijonov ljudi. Ce Atlantska listina res ni bila nič drugega kakor sen kresne noči, ki si ga je Roosevelt izmislil v družbi s Churchillom, zakaj sta potem ponosno zatrjevala, da je listino pod-;>;^?ilo 40 dižav in pred kratkim še SSSR? Kdo naj po takšni izjavi ša pričakuje, da bo svet veroval v druga pakte in mednarodne dogovore? Bebci smo bili, da smo verjeli lepim zagotovilom Atlantske listine.«
Komentar je menda nepotreben.
NGjYniBsjšR resnice
Nadaljevanje s k »(rani
V	bistvu je popolnoma točna in le bo dokazal san. razvoj dogodkov. Pokazalo se bo, da se ta vojna ne more končati samo vojaško, ampak tudi politično. Da se pa vojna politično konča, je prevažno spoznati to resnico, ker bo samo ona pomagala dognati bistvo stvari in s tem preurediti sile ter ustvariti splošno fronto organskega nacionalizma.
Danes se v anglosaškem svetu mnogo govori o tretji svetovni vojni, tisti vojni, v kateri bodo Angloameričani sovražniki Sovjetov.
To pa pomeni samo potrditev naše teze, da namreč vojskujoč se narod, ki je spoznal pravo bistvo te vojne
—	da je to svetovna državljanska vojna organskega nacionalizma proti združeni anarhiji in boljševizmu — takoj stopi v boj proti njima.
To se pravi: Angloameričani že vidijo, da ta vojna ni tisto, kar govori njihova propaganda (ker če bi bila to, zakaj naj pride do tretje vojne?), temveč da je to, kar mi trdimo, da je, in zato v misiih že stopajo v vojno proti boljševizmu.
Samo da mislijo Angloameričani to dejansko storiti šele tedaj, ko Nemčijo zrušijo. A to ne samo ni lahko, temveč je celo nemogoče. Iz več vzrokov, med katerimi sta najvažnejša: moč Nemčije in zadržanje Sovjetov. Medtem ko se Nemčija čedalje krepkeje upira, kažejo Sovjeti čedalje sovražnejše zadržanje nasproti Anglosasom. Tako da se bo zavezniški odnos Anglosasov do Sovjetov prej podrl, kakor bi Nemčija propadla. Pri tem je spor med Evropo in Angloameričani samo na videz teritorialen, a Sovjeti hočejo v bistvu ideološko obvladovati ozemlja.
Gotovo je: Kadar bo tudi druge prizadete narode (to so v prvi vrsti vsi evropski narodi) obšlo spoznanje
o	bistvu te vojne, bodo mnoge geste, ki so jih doslej nehote delali v korist boljševizma celo narodi, kateri so bili sicer preganjani, a so se borili proti boljševizmu, prenehale — in si bodo, nasprotno, vsi narodi na čistem, da se ■ skupna borba organskega nacionalizma proti anarhiji in boljševizmu ne sme z ničimer ovirati in da se nato čimprej izvojuje.
Ali se bodo na primer nevtralni narodi, ko bodo spoznali to prevažno resnico, še nadalje tako zadržali? Ali bodo še mogli biti nevtralni v zadevah, v katerih more biti narod ne-brižen samo tik pred samomorom?
Takrat bodo tudi nacionalisti vsake države bolje razumeli nacionalizem svojega soseda, in ne kakor se dogaja: na eni strani se bore proti boljševizmu, na drugi strani pa počenjajo proti nacionalizmu svojega soseda stvari, ki spominjajo na najhujše bolj-ševiške metode, in s tem posredno podpirajo boljševizem.
Takrat bo tudi boj generala Vlasova pojmovan kot del skupne fronte organskega nacionalizma proti boljševizmu — in sicer tiste najvažnejše fronte, s pomočjo katere bo edino mogoče iztrgati boljševizmu njegovo strateško oporišče, ki si ga je pred sedem in dvajsetimi leti prilastil, ko je zrušil ruski državni in narodni sistem.
Samo zato, ker Angloameričani tega še ne razumejo, sejejo razdejanje po Evropi. Samo zato so z lastnimi rokami porinili Stalinu v oblast toliko evropskih držav.
Ali že zdavnaj je rečeno, da je resnica kakor sonce. Ko se rodi, razsvetli samo osamljene vrhove, in po-t m se njegova luč,širi, dokler ne obsije tudi skrite doline. In ljudje se ruzvesele zore. ko ugledajo, čeprav sede sami še v temi, njeno rumeno svetlobo na vrhovih visokih gorš. Glej, zore: dani se! D. V. LJotič
IZ DEŽELE RDEČE SVOBODE
Beograjski nadškof dr. Ujčič amorfen
Čuden »narodni zločinec", ki bi rajši čakal krvnike, kakor da bi zbeza! pred njimi
it
točka
Te dni je izšla božična številka t Jnika Naša borba (št. 54, letnik III.), bit, ki ga izdaja prostovoljski zbor z: svoje prostovoljce. List bo izhaja! ob sobotah na 8 straneh Slovenčevega formata v redakciji g. Gojka Protiča, tiska ga pa Ljudska tiskarna v Ljubljani. Božična številka Naše borbe je zelo bogata z ideološkim in informativnim gradivom in je lahko v ponos prostovoljskemu gibanju in njegovemu uredništvu.
Iz vsebine:
Komandant prostovoljskega zbora general Kosta Mušicki čestita prostovoljcem za Božič; predsednik »Zbora' Dimitrije V. Ljotič je napisal uvodnik »Najvažnejša resnica«, (ki ga v celoti ponatiskujemo v našem listu), Mil. S. Stankovič: »Ne smemo pozabiti in ne varati se«; D. V. Ljotič in D Markovič sta napisala članke v slovo od padlih članov prostovoljskega zbora,- M. S.: »Ljubljana, kulturno središče Slovencev*; dr. S. Vla-jevič: »Rešitev — bolestna resnica«;
II.	M.: »Delavec suženj — delavbe u»tvarja!ec«; Rad. Miljkovič:	»Poli-
tična kvadratura kroga«; B. Nikolič: »Tako smo odhajali.,.«; dr. L: »Kaj se dogaja v Srbiji«; pesmi R. Stanišiča, S. Panduroviča. B. Mišiča In V. Ke-
cena,
Dolgi vrsti od komunističnega terorja v Beogradu in Srbiji umorjenih se je zdaj pridružila nova žrtev. Padel je, zadet od strela v tilnik, beograjski nadškof dr. Josip Ujčič Pridružil se je s tem neštetim znanim in neznanim žrtvam beograjskega in srbskega prebivalstva pod boljševiškim terorjem, ki so pričakovali osvoboditev od »zaveznikov« in pričakali »osvoboditev« za vedno.
Nadškof dr. Ujčič je padel, ker ni hotel zapustiti svojih vernikov, čeprav je vedel, da prihajajo najhujši preganjalci vere in cerkve. Padel je, ker ni mogel verjeti, da bi njega, ki so mu bile politične brige zadnja stvar in se s politiko sploh nikoli ukvarjal ni, morala doleteti tako strašna usoda. Saj je vendar živel z vsemi v najlepšem soglasju, slogi in miru in se brigal samo za svoje vernike in svojo škofijo.
Pokojni dr. Josip Ujčič, beograjsko-smederevski nadškof, se je rodil dne
10.	februarja 1880. v Starem Pazinu v Istri. Bil je sin kmečke rodbine. Prva šolska le.ta je prebil v Pazinu,
a ker je bila šola italijanska, se je že v najzgodnejši mladosti začel učiti tujih jezikov, katere je pozneje obvladoval v govoru in pisavi. Star 10 let je prišel na gimnazijo v Trstu, kjer je leta 1898. napravil maturo z odličnim uspehom. Takoj po maturi je stopil v osrednje bogoslovno semenišče v Gorici. Tu je bil 27. julija 1902. posvečen v jnašnika. Tržaško-koperski škof dr. Nagi je takoj spoznal nadarjenost mladega mašnika in ga je poklical k sebi za .tajnika. Čez eno leto ga je poslal na Dunaj v Avgustineum, da se je pripravil za doktorat. Leta 1906. ga je dr. Sedej, goriški nadškof, imenoval za suplenta moralne teologije v goriškem bogoslovju, leta 1908. je pa promoviral za doktorja bogoslovja.
V	Gorici je bil šest let, dokler ga ni leta 1912. dunajski nadškof imenoval za dvornega kaplana in študijskega ravnatelja v Avgustineumu. Istočasno je začel predavati moralko na dunajski univerzi jn (e na novo priredil izdajo moralke bivšega lin-škega škofa dr. Ernesta Miillerja. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je
dr. Ujčič dobil stolico za moralko na bogoslovni fakulteti. .Ob odhodu z Dunaja pa ga je papež imenoval za monsignorja. Na ljubljanski univerzi je bil dvakrat dekan bogoslovne fakultete, bil pa je tudi član disciplinskega sodišča. V Ljubljani je opravljal tudi službo na škofijskem ordinariatu in funkcijo cerkvenega sodnika. Leta 1936. je postal apostolski vizitator vseh bogoslovnih semenišč v Jugoslaviji. Ko je prejšnji beograjski nadškof Rafael Rodič podal ostavko ha svoje nadškofijsko mesto, je meseca novembra istega leta dobil imenovanje za to mesto dr. Ujčič.
Pokojni dr. Josip Ujčič je bil v Ljubljani znan kot odličen znanstvenik in priljubljen predavatelj o raznih bogoslovnih vprašanjih. Mnogokrat je vodil duhovne vaje za ljubljansko in lavantinsko duhovščino. V teku sedanje vojne je pokojni nadškof, ki mu je bila poverjena funkcija apostolskega administratorja v Banatu, moral večkrat potovati v Veliki Bečkerek. Tu ga je nič hudega ne slutečega tudi doletela smrt od morilske komunistične krogle.
Obračun Narodnih stražarjev za iefs 1944.
Primo rci stopajo izmodreni v novo leto 1945.
Narodni stražarji, čuvarji naših narodnih interesov pred komunističnimi tolovaji vseh vrst na Primorskem, so v svojem glasilu »Straža ob Jadranu« objavili uvodnik, ki ga v naslednjem prinašamo v izčrpnem izvlečku.
Tudi mi, slovenski narodni stražarji, moramo ob zaključku starega leta napraviti obračun o svojem delu ter potem tudi pogledati v prihodnje leto. Obračun za preteklo leto ne bo težak, saj lahko na kratko povzamemo vse, kar je naše ali kar se tiče nas stražarjev, ko nas v začetku leta še ni bilo. Bilo je poveljstvo v Trstu. Ob njem se je začelo zbirati primorsko ljudstvo, čedalje bolj se zavedajoč nevarnosti komunizma, ki je segel s svojo grabežljivo roko po duši in zemlji primorskih Slovencev.
Komunisti so —- danes Je to znano slehernemu Slovencu na Primorskem
—	pod krinko narodnega boja za svobodo slovenskega naroda Izvabili mnogo Primorcev v gozd, kjer se je zanje začela komunistična šola. Tako so v začetku leta 1944, razen glavnih prometnih zvez ter večjih krajev, ki jih je čuval- nemški vojak, komunisti obvladovali skoraj vse Primorsko, kjer so kakor drugod uvajali svoje enodnevne »republike«, svobodne »volitve«, narodno »oblast« itd., kar je pri pametnih ljudeh zbudilo le posmeh, saj so ob prvih spopadih razni »funkcionarji« zbežali in popustili vse, tako da se je ta zgradba sesula v nič. Ista igra, ista zgodba kakor drugod na Slovenskem, se je ponavljala tudi pri nas na Primorskem.
Iz tega pa je rastla zavest, da si moramo tudi Primorci kakor drugod na Slovenskem sami pomagati. V Ljubljani in na Dolenjskem je nastalo Slovensko domobranstvo, ki je pritegnilo vse zdrave sile slovenskega naroda v silno borbo proti komunizmu, a pri nas so nastali stražarji, bratski domobrancem v isti borbi, v isti misli... Stražarji so nastali iz te osnovne želje po samoobrambi. 2e februarja je korakala prva četa po Trstu.
Toda nj ostalo samo pri majhni četici. Zbrali so se Tolminci ter so sklenili braniti sami svoj dom. Kakor se razživi iz iskrice velik ogenj, tako je ne samo Tolmin, ampak tudi Kobarid poklical svoje ter jim pokazal domačije, ki jih je hotel komunist raz-dejati, da bi potem gradil na razvalinah svoj »kolektiv«, v katerem bi bil le suženj, vreden manj ko vprežna živina.
Kako lep je bil vhod stražarjev v Goricol Kmalu je imela Gorica v
I.	slovenski akademiji največjp slovensko prireditev v tem letu. Tudi Kras ni hotel zaostajati za Gorico. Spomladi je prišla prva četa stražarjev v Postojno, kmalu nato v St. Peter, dalje v Ilirsko Bistrico, v Klano. Tik pred prazniki pa v vipavsko dolino, ki se je oddahnila od komunistične strahovlade.
Res je marsikje padlo seme na trda tla, med trnje ali med skate, a vendar je vzklilo, začelo rasti in raste in dalo bo ob svojem času sad.
Ako so komunisti trdili ob začetku leta 1944., da je Primorska njihova,
moiem* danes mirno reči, da je slovenska in stražarska. Saj so do malega p« v sod pometeni, danes lahko m;rno greste kamor koli na Goriškem.
Se več ko vojaško moč pa pomeni danes spoznanje Primorcev, da je komunizem samo izrabljal njihovo zvestob« slovenskemu narodu in slovenski zemlji, da je lagal in slepil, ko je govoril o svobodi in nekem raju, ki be vsak čas prišel za primorsko ljudstvo. Nikdar več ne bodo podlegli Primorci komunizmu, ker so spoznali vse zlo in laž njegovo. Ne samo to, danes je velika večina Primorcev pripravljena aktivno sodelovati v boju proti komunizmu in njegovi krinki OF. Tako ie danes na Primorskem. Komunisti so danes potisnjeni v gore nad Idrijo. kjer bodo morali prezimovati v lakoti in mrazu ter v neprestanem stiahu, kdaj in kje se bo oglasila stražarska ali domobranska puška, ki naj izčisti to gadjo zalego s slovenske zemlje.
Dobrovoljci v bratski slogi pomagajo čistiti komunistične nesnage naše Primorsko. Prinesli so novega spoznanja vsem tistim, ki so morda gledali v »osvobodilni fronti« še neko narodno gibanje, da ne more biti tisti dober narodnjak, ki je v opreki z do-brevoljci.
Ako danes slovenski narodni stražarji na Primorskem polagajo svoj obiačun, je ta pač lep zanje. In reči meremo, da kar krepko po začrtani poli naprej, naprej v novo leto, ki bo prineslo popolno zmago nam slovenskim stražarjem na Primorskem.
Posmrtno povišanje “
stotnika Msničanina v majorj
SS Obergruppenfiihrer general Rb-aener je domobranskega stotnika Me-
ničanina, poveljnika udarnega bataljona, ki je pred nedavnim padel, v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil v bojih e komunističnimi tolpami, povišal v majorja.
To odlikovanje je že drugo, ki ga je prejel stotnik Meniičanin po svoji smrti. Prvo odlikovanje mu je bilo podeljeno na dan njegovega pogreba, in sicer red Železnega križa I. reda.
Listino o povišanju stotnika Meniča-nina v majorja je izročil pokojnikovi soprogi na njenem stanovanju osebno prezident Pokrajinske uprave general Leon Rupnik. S tem svojim dejanjem je prezident pokazal, kako visoko je cenil pokojnega majorja Meničanina.
Prezident je v razgovoru z vdovo majorja Meničanina s toplimi in občutenimi besedami naglasil hvaležnost domovine do vrlega sina, ki je žrtvoval svoje življenje zanjo.
Vest o odlikovanju majorja Meniča-nina je napravila med slovenskim narodom najiioljši vtis.
Notranjska očiščena komunistov
Udarna skupina stotnika Vuka Rupnika je po celoletnem delu očistila Notranjsko rdečih tolp. Na ozemlju okrog Ložke doline, Bloške planote, Rakeka in vse do Ljubljanskega barja ne najdeš danes več ene komunistične brigade, Vrli domobranci čistijo teren samo še terencev.
Tako so 14. decembra pri obkolitvi neke vasi blizu Bloške planote zajeli domobranci tri tolovaje, od katerih je bil eden kapetan.
Ob Gornjem jezeru pri Starem trgu je v kratkem boju padel neki komunist, pripadnik bivše savojske vojske. Ujeta sta dva komunista.
N» Bloški polici so v boju z malo-
številno komunistično enoto ujeli enega prisilnega mobiliziranca, trije komunisti so pa padli. Isti dan so zaplenili celotni tren 4. čete komunističnega »Notranjskega odreda«. Zaplenili so poleg strojnic celo kuhinjo, nekaj konj in eno mulo.
Italijanski komunisti Dod Gorjanci
Po vesteh lista »Za blagor očetnjave« so prišli v zadnjih dneh meseca decembra italijanski komunisti našim tolovajem, ki jim brez dvoma trda prede, na pomoč, Kakšna je ta pomoč, so dolenjski kmetje že okusili. Laški komunisti, ki so strašno sestradani, da jedo kar surovo korenje, so se takoj spravili nad dolenjske, od komunistov že tolikokrat izropane kmetije. Sestradani komunisti so kmetom pobrali vse, kar so našli. V bojih se ta italijanska komunistična brigada še ni izkazala, česar menda tudi naši komunisti ne pričakujejo. Ko so na primer v zadnjih dneh decembra ti italijanski komunisti ropali v vaseh pod Gorjanci, jih je pri zločinu presenetila majhna domobranska zaseda. Dva italijanska komunistična »bataljona«, ki sta ropala, sta se je tako ustrašila, da sta takoj pričela bežati. Krogle so dohitele le politkomisarja, ki je obležal mrtev.
Zaplemba imovine upornikom
Z odlokom šefa Pokrajinske uprave je zaplenjena imovina naslednjih upornikov:
Zorana Tevža, akademika iz Ljubljene, Vodovodna cesta 5, Lukežiča Alojza, trgovskega pomočnika iz Ljubljane, Zeleznikarjeva ulica 18; Miillerja Rajka, akademika iz Ljubljane, Koroška ulica 8; Zdenka Roterja, dijaka iz Ljubljane, Herbersteinova ulica 3; Muharja Henrika, dentista iz Ljubljane, Borutova ulica 9; Mraka Vinka, mehanika iz Ljubljane, Puh-tejeva ulica 8 in Tomažiča Jožeta, tehnika lz Ljubljane, Ulica 3. maja 9.
Novi domobranski častniki in podčastniki
General Rosener je na novega leta dan povišal 29 domobranskih častniških pripravnikov, ki so bili do zdaj podčastniki, za častnike, in 31 pripravnikov, ki so bili do zdaj brez činov, v podčastnike.
Vsi povišanci so izšli iz domobranske častniške šole, poleg te pa je moral vsak narediti praktičen izpit na terenu. Novi častniki in podčastniki so ga opravili v Meničaninovi bojni skupini, kjer so se posebno izkazali.
V pomočnike so povišani nared-nji višji naredniki: Ovnik Jože, Gregorič Alojzij, Kalan Peter, Zorko Vinko, Pajnič Jože, Skrij Stanislav, Kovač Anton, Trdan Alojzij, Tomažič Stanko in Kranjc Jože.
V poročnike so povišani naredniki: Osebek Franc, Remec Jakob, Gorenc Jože, Vidmar Rudolf in naslednji podnareduiki: Pirnovar Bole-slav, Uješ Franc, Gorše Anton, Zorko Martin, Kristan Bojan, Cerar Janez, Pogačar Peter, Budja Stanko, Habjan Franc, Vovk Alojzij. Zvan Ivan, Plat-nar Anton, Gostič Ciril, Zajec Anton, Vološek Drago.
Za narednike sta imenovana kaplarja: Kovačič Jože in Grilc Slavko ter domobranci: Fik Milan, Sivtc Nikolaj, Cerovšek Jože, Karlin Alojz, Truden Anton, Jenko Jože, Petrič Anton, 2užek Ivan, Rozman Dušan, Cerar Franc, Stariha Božo, Kobal Anton, Urh Riko, Erznožnik Ivo, Štrukelj Zdravko, Tomec Vekoslav, Vižintin Stane, Zupanc Franc, Novak Janez, Homovec Franc, Pipp Dušan, Logar Franc, Hrovat Mirko, Reven Slavko, Lovše Janez, Oražem Franc, Šušteršič Anton, Praznik Ivan in Žužek Nikolaj.
Varčujte z vodo in elektriko!
U. L 19«.
0 TiejiJve porabe električar a toka
Zaradi nadaljnjega potrebnega varčevanja a električnim tokom je Sef pokrajinske uprave predpisal sledeče nove spremembe in dopolnitve določb
0 omejitvi porabe električnega toka:
I. Električna cestna železnica v
Ljubljani sme obratovati samo v času od 6.30 do 7. ure in od 7.30 do 9.30 ure dopoldne ter od 12. do 16.30 ure popoldne in sicer na sledečih progah:
1. šiška—Ajdovščina obratuje na 6 minut,
2. Moste—Magistrat obratuje na 6
minut,
2. a) Sv. Križ—Ajdovščina obratuje na 12 minut,
3. Dolenjska cesta—Magistrat obratuje na 12 minut,
4. Vič—Pošta obratuje na 6 minut.
II. Gospodinjstva, ki razpolagajo s plinskimi in električnimi kuhalniki, smejo uporabljati za kuho samo plin.
Zaradi izvršitve te odredbe naj uslužbenci mestne elektrarne električne kuhalnike v takih primerih takoj plombirajo.
III. Prodaja električnih kuhalnikov in električnih peči Se prepove. Vse električne peči, katerih uporaba se ni dovolila, *e morajo takoj plombirati.
IV. V privatnih stanovanjih se sme v vsaki sobi uporabljati samo po
1 žarnica do jakosti 40 W. Ako se nahaja v lestencu več žarnic, sme mestna elektrarna odvišne žarnice zapleniti.
V. Električni motorji vseh vret, ki dobivajo pogonsko silo iz mestne elektrarne ljubljanske, smejo obratovati podnevi samo od 9. do 10. ure dopoldne in od 12. do 16. ure popoldne
Prezident: div. general: Leon Rupnik s. r, *
Zgornja uredba nam jasno pove, da s« bomo odslej lahko posluževali elektrike le v najnujnejših primerih in le za najvažnejša dela dnevnega življenja, t. j. za razsvetljavo in kuho. Dolžnost je zato vsakogar, da v svojem stanovanju, gospodi ijetvu. pisarili ali delavnici pazi, da < t elektrika ne bo uporabljala brez po! ebe.
Nujna uiadilcv zaklonišč
v širšem ljubljanskem okolišu
Ker so sov ižna letala že nekajkrat metala bombe v bližini Ljubljane (Golovec, Zalog, Dolnice in Kamna gorica), nas je nesreča dosti zgovorno prepričala, da ^ zaklonišča potrebna ne samo po i estih in industrijskih krajih, privlači h za obstreljevanje in bombardiranje, temveč da so prav tako važna in \ drebna po predmestjih in vaseh v blizu; mesta. 1
Kljub temu. da je tudi Ljubljana sama z najbližjo okolico neprestano v nevarnosti pred bombardiranjem, je še vedno dosti lastnikov in upraviteljev hiš, ki brezvestno in lahkomiselno zavlačujejo napravo in ureditev varnih zaklonišč ter tako svoje in živ-ljenje svojih bližnjih izročajo nevarnosti. Prebivalstvo znova opozarjamo, da jo rok za ureditev zaklonišč v čir-šent nevarnostnem okolišu po uredbi od 20. septembra 1944 že minil. Zato naj si vsakdo, ki zaklonišča £e ni uredil, takoj Zgradi in uredi varno zaklonišče. Uprava policije bo vsakega, kjerkoli bo ugotovila, da zaklonišče v smislu predoisov še ni urejeno, strogo kaznovala. Razni izgovori na pomanjkanje gradiva nikakor ne. bodo mogli biti upoštevani. Pri napravi zaklonišč naj se prebivalstvo ravna po smernicah In navodilih za zgradit jo zaklonišč, ki so bila pred kratkim objavljena v dnevnikih, da bodo zaklonišča res smotrno in varno prirejena.
Obiski v splošni bolnici
Hrana z doma ni pogoj ozdravitvi. Celo sicer razvajeni bolniki še priznajo hran) zavodtie kuhinje primernost in dostojno kakovost. Pač pa utegnejo pokvariti zdravilni uspeh predpisane diete zgrešeno izbrana domača jedila.
Bolnik s> miru; le majhnemu številu bolnikov so obiski nujni. Več udobno.1 ti, razvedrila in obiskov lahko da dom tča oskrba, največ menda sanatorij. Brezpogojno nujna pa je v bolniških sobah "snaga, da se rane obvarujejo gnojitve, bolniki pa okužb sploh.
Večini občinstva niso znane današnjo cene snažilnih sredstev _ in orodja, in tudi ne ogromni stroški za snaženje 45 dvoran in sob po vsakdanjih obiskih ob zimskem vremenu. Obiskovalcev pa je na dan voč ko tisoč, ob nedeljah nad £000.
Obče znano pomanjkanje prostorov izključuje, da hj zavod mogel zavarovati pred letalskimi napadi poleg bolnikov tudi enako in dvojno število obiskovalcev. Sicer pa .bolnišnica, d a si javna, ni javno zaklonišče (tako n. pr. niso tudi ne bolnišnico v Trstu).
'L namenom, da se obiskovanje omeji na umne meje in. popravijo razmera v bolnišnici, da bodo »Pet znosne, zlastj pa da se obvarujeta zdravje in življenje vseh prizadetih, bolnikov in obiskovalcev, se vabi občinstvo, da gornje resno preudari in »krajno upošteva tudi zaradi svoje lastne varnosti.
Poziv k predložitvi delavskih seznamov
Vsa industrijska in trgovska podjetja, zavodi, ustauove. obrtniki, trgovci, posestniki in vsi drugi, ki za-I>oslujejo v svojem obratu moške delovne moči rojstnih letnikov 1914 do 1926 in doslej še niso predložili vojaškemu uradu Pokrajinske uprave seznamov teli svojih uslužbencev, rojenih v letih 1914 do 1920, se pozivajo, da najkasneje do 13. januarja t. 1-dostavijo zadevni seznam, ki naj vsebuje naslednje rubrike:
1. tekočo številko. 2. priimek in ime uslužbenca, 3. dan, mesec in leto rojstva, 4. kam je bil uslužbenec pri nalw>ru dodeljen, 5. do kdaj mu je bil nastop obvezne službe odložen. Ob zaključku seznama naj se številčno navede, koliko je še razen v seznamu vpisanih in v obratu zaposlenih starejših in mlajših moških uslužbencev.
Seznam naj v določenem roku izroči prizadeti lastn;k ali njegov pooblaščenec, kj pa mora biti o vsem dobro poučen, šefu vojaškega urada Pokrajinske upr«ve v Ljublani. Poljanska cesta 2/1. V primeru, da je ta odsoten, naj se seznam izroči naboruemu uradu v sobi‘št. 15.
Vpoklicankam v delovno službo
Vse ženske delovne močj, ki so vpoklicane v delovno službo in se morajo javiti v šentjakobski šoli. ostanejo zaposlene v Ljubljani in v njeni
Listek ..Družinskega tednika**
Zahtevne rastline
Žile zlate in srebrne rude kot hranilna tla
Skoraj po[>oluoma neznano je, da terjajo nekatere rastline za svojo rast popolnoma svojevrstno sestavo rastnih tal. Zato nam ne nudijo samo dragocenih podatkov glede prstne svojstve-nosli tal, ampak tudi glede obstoja rudnih žil, premoga, zlata, srebra iu drugih kovin. To spoznanje je posebnega pomena za odkrivanje nahajališč kovin, ki leže v večjih globinah pod površino, kakor tudi za njih izkoriščanje.
Prve pobude za to spoznanje so nam dali raziskovalci. 2e sredi osemnajstega stoletja so se strokovnjaki ukvarjali s temi ugotovitvami in odkritji, ki so pa pozneje žal skoraj popolnoma zatonila v pozabljenje. Ti raziskovalci so se na pobudo Fr. W. Landgrae-berja lotili svojega dela v Harzu v Nemčiji; tam raste majhna skupina rastlin, katere nahajamo vedno samo na ozemlju, ki vsebuje svinčeno, cin-kovo, srebrno in bakreno rudo. Značilne rastline, ki rastejo na takem ozemlju, so mešičnice, predalpske vrečnice, Hallerjev gosji kreč. rumene mačehe, Hallerjev travni klinček in Dotterdorferjev travni klinček. Farner pa navaja še nekatere’ druge rastline.
ki jih nahajamo rastoče v strnjenih ■i	j	■	,	pasovih	sicer največkrat ali celo iz-
najblizi, okolici, tako. da bodo vsak	ozemlju,	ki	vsebuje	ru-
n ;• mraku že doma. Zato na, se za	•	.	J	•	J
odložitev in oprostitev javijo na Delovnem uradu le zares težko bolne in za delo nesposobne ženske.
Delovni Tirad.
Nov zatemnitveni ča*. Do vštetega 14. januarja je zatemnitev obvezna od 17.30 do 7.20.
Nakaznice *n železo >o še naprej
veljavne. Pokrajinski gospodarski svet
de težkih kovin, a rastejo posamjč tif-di drugod, kjer tla ne vsebujejo težkih kovin. V glavnem sta to modri
grozdičnik in navadni travni klinček.
Poleg naštetih .pa so odkrili .v novejšem času še celo vrsto drugih rastlin, katerih navzočnost je dokaz, da skrivajo tla pod njimi kovinske rudnine. Tako so na primer našli v Kaliforniji tako imenovane zlatnice, belo rvetoče grmičke, katerih nahajališča odkrivajo navzočnost zlalo v&e-
v Ljubljani opozarja trgovre z želez- . „	...	.. ...
nino iu ostalo občinstvo. da nakazila, '>ufOoega peska. Te rastline ljub,h) v za nakup železnih izdelkov (Eispft-*! P®*« nabrano vodo ,n se nasele sa-scheine), ki so izdana od Vrhovnega [	'»!"■	^Jer	je	v tleh ta pesek Na
Komisarja za operativno področje Ja. I M«lakt> velja kot znanilec zlata v tleh dransker Primorje in opremljena s^resm klinček. V Qneenstondu v A v-Štanipiljko NeniSkeua svetovalca (Der s,raJ'il ra*odeval navzočnost zlata in
štampiljko Nemškega svetovalca (Der deutsche Beraler) za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, obdržijo svojo polno veljavnost tudi po- 1. januarju 1945 brez vsakršne omejitve.
Nove fene riža. Komisar za cene je
srebra neka z Japonskega tja prine-*°nn lepotična če?nja. V Ameriki poznajo posebne bojanice za odkrivanje nahajališč srebra.
Čudežna cvetlica mirabilija nam že določil Rižarni družbi z o. z. v Liub-1 0li .dijpg. razodeva, kje skrivajo .tla v ljaui Sledeh nafviMe cene ra luščen * **b' ,rehro' V Mehiki vel,a kot oznani: Za Rižarno: 1 k« 4.35 lir. franko	-vznjnn^,	srebrne	rude	ne.
skladišče. Za Prevod: 1 kg Za trgovca detajlista: 1 frSriT:^ pnvlnjnlna vključno vse dajatve.
Lastnike motornih voz:l opozarjamo, da s 15. januarjem nehajo veljati vsa dovolila za vožnje z motornimi vozili. Za nova prometna dovolila je treba zaprositi pri uradu za civilno motorizacijo.
Prodaja čevljev na nakaznice. Šef Pokrajinske uprave v Ljubljani je z odlokom z dne IS. decembra 1944 Vlil. št. K182-14 določil kontingent moških, ženskih, deških in otroških čevljev. Te čevlje bodo prodajale v Ljubljani na nabavnice, izdane po 2. 12. lvT4 strdefe tvrdke: deške in otroške čevlje in navadne moške čevlje (MiinnerstraBenschuht‘1: A. Krisper, A. Zibert in M. Trebar; navadue ženske čevlje (FrauenstraŠenschuhe) pa tvrdke: Jože Kalan. Franja Gdtzl, Angela Gorše, Bafa. Zeko. Anton Šinkovec, Triumf, Ljudmila Šemrl, Marta Pelan, Viktorija Zmaga, Edvard Šega, -Tufij Vodnik. A. Krisper. A. Žibert, M. Trebar, B. M^rgenthaler. Moške delovne čevlje bodo prodajale vse trgovine s čevlji v Ljubljani.
Dimnikarji so dobili nor cenik. Komisar za cene je predpisal nov maksimalni cenik za vsa dimnikarska dela. Nove cene bodo »tonile v veljavo na d*ut objave v Službenem listu šefa Pokrajinske uprave.
Ustanovitev Revizijske zvez« ‘kmetijskih zadrug. Sef Pokrajinske^iprave je izdal nareaoo o ustanovitvi Revizijske zveze kmetijskih zadrug. Določbe zakona o gospodarskih zadrugah * dne 11. IX. 1937 in naredba o ustanovitvi^ Zavoda za zadružništvo z dne -50. IV. 19ft2., ki nasprotujejo novi naredbi. se razveljavljajo.
__ Na Silvestrovo je na Novem trgu at- 5 v Ul. nadstropju nastal majhen »požar. Zaradi premočnega kurjenja se le bj|0 vnelo strešno tramovje. — 2. januarja je^gorelo v mizarski delavnici Uojine v Stotnikovi ulici. V obeh primerih poklicani gasilci so oerenj takoj pogasjli. škoda ie majhna.
Trk d\eh tramvajev. Na Tržaški cesti sta trčila dva vozova cestne železnice, polna potniko^. Nastala je precejšnja stvarna Skoda, saj sla pri voto-v h odleMa oba odbiinča. stena na «>CT» vozeh jP vdrta, 'ubitih pa je tudi 1> okenskih iip. Večina potnikov Je ir-že ranjenih, teže je ranjena samo en,®, P°|nicJ>- ki so jo prepeljari z T»šilninj avtomobilom v bolnišnico, t zrok nesreče $e ni ugotovljen.
Zdravnik dr. Hafner oproščen. Pred a Relacijskim kot kasaeljskim sodiščem jjd $0. decembr* javita revizijska razprav« i>roti dr. Jauku Hafnerju.
ii mn« nievalka navzočnosti srebrne rude ne-“VtnT:	J>od obli a lilija, in v Montani
k" 5 lir v Zedinjenih državah Severne Anieri-’	’	ke	cenijo kot oznanjevalko srebra ne-
ko gomoljčnico.
Tudi pri nas ve že davno celo preprosto ljudstvo, ne le rasti in (»lovec. da zahtevajo posamezne rastline posebno rudninsko podlago, da uspevajo na primer nekatere cvetlice samo ua ap-neučevih, druge na granitnih, tretje na lapornntih tleh itd. Marsikateri kmet, ki zagleda določeno rastlino, takoj ve, kakšna so tla, na katerih raste. Opisana odkritja so zato vsekako stvarna in v bodočnosti bo rastlino-slovje getovo Se tesneje povezano z rudninoslovjem. kakor je bilo doslej. Tudi v naši domovini se odkrivajo rastlinoslovcem in rudninoslovcem na tej podlagi nove naloge.
3. januarja pa je sodišče po dolgem posvetovanju prejšnjega dne izreklo, da je obtoženec oproščen od "lavne obtožbe zaradi zločinstva ooskuSene zastrupitve brata Milana. Sodišče je svojo oprostitev oprlo na določbe §§ 354 in 280 ka*. post., da ni dokaza za krivdo dr. Hafnerja, da bi bil ta soudeležen pri dejanju poskušene zastrupitve z akonitinom. primešanim bonbonu, ki ga je bila dala Nuša Tav-zesova Milanu Hafnerju. Zdravnik dr. Janko Hafner je že izpuščen.
lOIetnica podal jšanja vrhniške prose. Pretekli teden je minilo 10 let. kar so slavnostno izročili prometu podaljšek železniške proge, od tedaj pol ure oddaljene postaje do Vrhnike. Progo so takrat podaljšali za 670 m.
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani:	k. Karel Mauser, urednik »Slovenčeve fcnflfcnlce«, In gdC. Mimica Habjanova, uradnic« tvrdke Šarabon; u Vladi, mir Cerček, privatni uradnik, in gji Nada Supanova, stud. med.: Mira Oaspari, uradnik BBTPD, In Rdi1. Marink« Narodova j dr. Mat. Janko Dolrnc, ,*odnl pripr. In gdfi. Vlast« Knvafee, diplomirana pravnica.
Čestitamo!
UMRLI SO:
V Lluhljani: Anton Zorn, pokrajinski svetnik : Prane Puc, po8tni »vtnlfMk v pok ; Panle« Kidričeva; Antonija KlanCarJera: Janko Bleiwel»-TrsMnUkt, vitji majlstratnl s>etnik T p.; Feliks Pirc poslovodja tvrdke Pr. K*. Souvan; Franf ika PirCeva. Franji-•ka VybIra!i»ova; Franc Juvan, posestnik ln trgovec. Marijan Pestotmk, dijak-domohra. nec; Kiarti^ 11 ijak, siavn. blagajnik Pokra !'*•*» uora • , FranfiSka Fajfarjev^; Ivan Fa>: Vida Go»t«-j>-»a. soprora državnega to*v.» In uArteiJk-t v p.; Franc Sila. uradnik 'ti. Jel. v p.; Emenk Watxak. viijl konij« t dri lelesnio v p.; Ivan Hočevar viSj- •.»'ni kontrolor v p.; Miha Zalokar) dimnikarski mojster; Anton KoS-ak. dnino-brai.ee: Marija GlaCnikova; Har.a Frelihova, soproga rellserja; Ana SoStarijeva h 5na po. sestuica: Marl|a Kleiinn^eva; Prsti Morettf, postni ivaoljnik v Franci Nemec, dilak.
Mslle tofal|ot
m
i ŠOPEK VRTNIC i
tmimr napisala graz a deledda ^maat
>Ali se lK>j<te?<
>Cojim?c se je očarljivo smejala Graziella. >Zato ker nisem Benečan-ka?< Skočila je v gpndoio, ki so je ntočuo nagnila in pričela gugati.
»Ne tako divje, signorina!« je zaklical gomlolier in spravil čoln spel v ravnovesje.
Ciraziella je sedla na oblazinjeni sedež iu iztegnila od sebe svoje vitke, lej>o oblikovane, v sivileue nogavice obute noge.
Paolo je s£del poleg nje.
»Kam želite, gospoda?«
»V Mtirano.«
Gondola se je leno premaknila od obale in zdrsela počasi prek skoraj negibne lagune. V jesenskem ozračju in v vsej okolici je bilo nekaj, kar je sililo k petju. Tako je pričela Graziella peti najnovejJo popevko.
»Ne pojte, Graziella!«
»Zakaj ne?«
Paolo je pokazal z roko proti otočku, mimo katerega so se peljali. Med svojimi belimi zidovi se je zdel ko začaran v kamnito molčanje:	»San
Mirhele.i
Ker ni razumela, je dejal: »Pokopališče. Ali ga niste še nikoli obiskali?«
»Ne, še ne.< je smehljaje se odgovorila Graziella. Potem je dejala: »Nisem Benečanka. Ni mi usojeno, da bi kdaj tam počivala. Toda če bi videli pokopališče v mojem domačem kraju. Paolo! S svojimi snežno belimi grobnicami je naravnost očarljivo. Samo lastovice in vrtnice. To mora biti lepo, spati pod vrtnicami...«
Paolo je zmajal z glavo: »Človek nikoli ne ve, kam ga bo zaneslo. Ali ne bi hoteli živeti tu, v Benetkah? če bi vas kdo prosil, da ostanite za vedno tli, če bi vas kdo naučil ljubiti to mesto?«
Graziella se je zasmejala: »Vedno ista stara zgedba, Paolo! Vi ste zares nejjoboljšijivi. Kolikokrat sem vam že rekla: dobra prijatelja, toda več ne!«
»Če bi vedeli, Graziella, kako zelo vas ljubim, bi morda le privolili. Koliko sonca bi bilo potem v mojem domu! Moja mati je stara, moja sestra molčeča in odljudna.«
Zdelo se je, da opazuje raztreseno daljni polet galebov. Nenadoma, ko da hoče obrniti pogovor drugam, je pa dejala: »Nini res nikoli ni na spregled. Kaj ji je?«
Paolo je odgovoril z zdihljajem. Misel na žalostni dom. zavest nesmiselnosti njegovih besed ob Graziellini neobčutljivosti, oboje ga je pogrezui-lo v globoko molčanje. Mimo njih je zdrčal ribiški čoln z razj>etim nimano-rdeFim fartrom, potem so srečali veliko gondolo z mnogimi v živahen pogovor zapletenimi delovnimi ženskami in nazadnje čoln z dvema dečkoma, ki sta klicala šaljive besede. Potem so pristali v Muranu.
*
Dve leti se nista videla. Graziella je blodila s svojimi starši okrog kakor lastovica: pozimi v Milanu, spomladi v Rimu* potem ob morju ali Gardskem jezeru, kjer so imeli Gra-zianijevi lej>o vilo in so živeli v njej navadno do pozne jeseni. Spočetka je dobivala Graziella od Paola strastna pisma, na katera pa. ni odgovarjala. Potem ni slišala nič več o njem. Ne o njem, ne o njegovi rodbini.
Po triletnem presledku so prišli Grazianijevi spet v Benetke. In ko je
od5!* Graziella nekega mrkega deževnega dne iz hiše. da opravi neke nakupe, je po naključju srečala Paola. Postal je suhljat, bolj od rast el, in v svoji brezhibni sivi obleki se ji je zdel eleganten.
»Paolo?«
»Vi, Graziella... kakšno presenečenje!« V zadregi se ji je smehljal.
»Ali me hočete spremiti, Paolo? Nakupit moram mnogo. Kje je tu kaka dobra trgovina z dežniki?« Opazovala ga je pozorno. »Poslali ste ele-gantnejši, Paolo. Toda od kod prihajate? Vaši čevlji so docela blatni. Ali ste bili na deželi?«
Ob tem vprašanju je postal zelo resen in ji ni odgovoril. Njegovo molčanje si je opravičevala z zadrego in presenečenjem zaradi nepričakovanega srečanja in njenih hlastnih vprašanj.
»Oprostite mi, Paolo, kor še vedno sem nekdanja!« In še preden je našel na njene besede primeren odgovor, mu je pred pragom neke trgovine že stisnila roko in dejala: »Obiščite nas čimprej, mama bo zelo vesela! Da, kmalu bi vam bila pozabila povedati, da smo se tokrat naselili v hotelu...« Potem je izginila v trgovini.
Toda Paolo ni prišel v hotel, čeprav je tisto srečanje znova prebudilo vso njegovo ljubezen do Grazielle.
Bližal se je november, in Paolo je šel često, kakor tudi tisto jutro, ko je srečal ljubo mu dekle svoje prve mladosti, v mesto mrtvih San Michele, da nadzira dela pri gradnji grobnice svoje matere, ki naj bi bila do praznika vseh vernih duš dogotovljena. Graziello je gledal zdaj z jasnejšim pogledom. Kakor ga je še vedno omamljala njena letopa, tako je razločno videl tudi njen površni značaj. Tudi po treh letih odsotnosti ni našla nobene besede, da bi ga vprašala po sestri, ki je bila v vzgojevališču ven--(far njena najboljša prijateljica. Njen nepričakovani novi prihod mu je bil sončni žarek, ki le po naključju predre debelo meglo novembrskega jutra, in v prvem trenutku bi bil kmalu znova j>osku9il ogreti se ob njem, razsvetliti z njim svoj pusti dom in razvedriti z Graziellino veselostjo mrko odljudnost svoje sestre. Toda takoj nato ga je prevzela zmedenost zaradi Graziellinega vedenja, in svoj obisk v hotelu je odlagal od dne do dne.
Čisto nepričakovano jo je srečal spot na praznik vseh svetnikov, prav v trenutku, ko je stopil iz cvetličarne, v kateri je kupil Šopek vrtnic za grob svoje matere.
»Paolo!« mu je zaklicala očitajoče s svojim svežim, skoraj še otroškim glasom. »Se do zdaj vas ni bilo na spregled! Res, zelo lepo! Jaz {ka sem materi že povedala, da nas boste obiskali.«
Poskusil se je opravičiti, toda ona ga je smeje se prekinila: »Ne, tega ni mogoče odpustiti, Paolo! Če pomislim na čas pred tremi, Štirimi leti... In zdaj, ko pričenjate postajati zanimivi, zdaj ste očabni. Vi mociki ste res V6i enaki. Če nočemo o vas nič slišati, potem tekate za nami, 8e pa... Ah, kaj klepečem...«
Brez misli sla zavila v stransko uličico, kjer sta bila popolnoma sama.
Paolo ;e začutil dekličino toplo sapo in njen vonj jt> btl kakor omamljen.
»Kum me vodile? Kam greste, Paok>?<
Obstala sta sredi samotne uličice Paolo ji ni mogel, ali bolje — ni ji hotel jK»vedati, kam je namenjen. Zdelo se mu je, da bi oskrunil svetost spomina, če bi pred njo govoril o svoji mrtvi materi.
»Na obisk moram.« je dejal.
»Tu? V tej okolici? c
Ker ji ni takoj odgovoril, je mislila Graziella na ljubezensko zgodim, tembolj Še, ker je nenadoma opazila cvetlice, katere ji je dotlej skrival za svojim hrbtom. »Komu so namenjene te vrtnice? Prijateljici, Paolo?«
»Ne, Graziella.«
»Komu tedaj?« Z naglo kretnjo mu je bolela vzeti šopek: »Če n»e še ljubite, Paolo, potem mi dajte te cvetlice!«
Paolo je okleval. Ali ni določil teh cvetlic spominu svoje matere? Ali naj jih žrtvuje muhavosti dekleta, ki bo-ie morda uveljaviti le svojo trtno in se z njegovim srcem samo igra? Saj bi ji lahko kupil druge svetlice, toda tistih gotovo ne bi marala in hoče samo te. Njegova otroška ljubezen do ntatere pa mu ni dovoljevala, da bi dekletu daroval prav te cvetlice, katere je kupil za materin grob, in jih zamenjal z drugimi.
»Šopka mi torej nočete dati? Niti tedaj ne, če vam zanj obljubim nekoliko ljubezni, Paolo?«
Ze ji je hotel povedati, komu cvetlice namenjene, a zbal se je, da bi se njegovi občutljivost; smejala.
»Obžalujem, Graziella, ne morem. Res ne morem...«
»Potom pač... zbogom!«
Njen glas je drhtel. Čutil je, da mu tega nikoli ne bo odpustila. Bila je zanj dokončno izgubljena.
Ko jo je videl bežati od sebe, je postal neodločen. Pravkar jo je hotel poklicati nazaj, n takrat je pa pidla izjiod »sivega neba na njegovo lice deževna kaplja, velika in topla kakor solza. Zahvalna solza njegove matere.
Tedaj se je obrnil in nadaljeval svojo pot proti pokopališču.
Počasi je pričelo deževati...
Preglejte svoje zaloge oblačilnih [ redmetov! Prodajte tisto, česar ne potrebujete, nakupo-valnici Socialne pomoči.
Voltaire in vojvoda Orleanski
Voltaire, v katerem značaiu In duhu se ie združevala velika zaničljivo-posmehljiva ostrina z veliko močjo elobokeea mišlienja in nisania ie napisal nekoč enieram (zbadljivko v verzih) na vojvodo Orleanskega. Vojvoda ie $icer visoko čislal duhovitega moža. vendar se mu ie sklenil oddolžiti za to epieramsko duhovitost in ea ie ukazal zapueti za leden dni v Ba-stiljo. Bil ie oaČ prepričan, da e* ie s tem zadosti ozdravil zalo ie odredil. da.se mu izplačuje majhna stalna pokojnina.
Voltaire, ki sprejemanja denaria nikoli ni zametaval. s« ie tudi te pokojnine razveselil, vendar »i ni moael kaj. da ne bi bil dejal:
»Kako ie lepo, da njegov* visokost tako očetovsko skrbi za lajšanje mojih skrbi za vsakdanji kruh. bi vseeno prosil, nai v bodoče skrb za moie stanovanje opusti.«
Usnjene izdelke barvajte le « specialno barvo, ki usnju ne »kotluie, Efaks — Napoleonov tre.
r
Pismo prijatelju
Napisal O. G. Foerster
Čez morje je pihal osvežujoč veter, poganjal valove ob obalo in hladil od sonca in zraka razgreta obraza obeh mladih ljudi na obrežju.
»čudovit, osvežujoč morski zraki« je dejala Hilda in se voljno obrnila vetru nasproti. »Vsa čistost morske vode izhaja iz njega.«
»Morska voda,« j6 rekel Peter, ki je z očmi, zavarovanimi z zelenimi naočniki strmel poleg dekleta proti nebu, »nikakor ni tako čista, kakor si vi. mislite, gospodična Hilda. Že samo v solni vsebini morske vode je poleg klorovega natrija 4.7 odstotka žveple-nokisle magnezije, 3.6 odstotka mavca in 2.5 odstotka žveplenokislega kalija.«
Hilda je zavzdihnila in molčala. Tako je bilo dan za dnem. Mladega kemika, s katerim se je bila pred tednom dni seznanila na cesti. Je imela ^ rada. Bil je pozoren, vzoren tovariš, in jz raznih znakov je prav kmalu spoznala, da jo tudi on ima rad. Toda vselej, kadar je upala, da bo dobila več kakor samo dolg pogled, morda nežno besedo, katere bi se bilo mogoč© oprijeti, ali celo nežen stisk roke, je Peter postal rdeč kakor deček, ki je kaj zagrešil, in v svoji zadregi je vselej pričel govoriti o kemiji.
»Meni se zdi morska voda vseeno čista,« je dejala uporno. »Klorovo apno me prav nič ne moti.«
»Klor, gospodična Hilda, klor!« jo Je popravil Peter.
»Zaitran meno tudi klor. Vrnila so
bom v hotel. Kmalu bo poldne. Ali hočete i menoj?«
»Seveda, rad.«
Sla sta molče, vsak nekoliko razočaran in nejevoljen, po Širokem nabrežju v hotel. V čitalnici je stopila Hilda po nagii odločitvi k pisalni mizi.
»Napisala bom še pismo,« je rekla
in pričakujoče pogledala Petra. »Moj prijatelj čaka že dolgo na sporočilo.«
»O, prijatelja imate?« Peter jo je zmedeno pogledal.
»Da, seveda,« je odgovorila ln postala nenavadno zgovorna. »Prav čeden človek je. Dobro ve, kaj hoče, in če se za kaj odloči, ne popusti, dokler ne doseže svojega cilja. Vselej ml pove, kaj misli in želi. Ta k j odkritosrčni in odločni moški mi ugajajo.«
Peter je zamišljeno prikimal. Potem je zdajci zardel in je hotel spet govoriti o kemiji. Toda medlem je bila JHilda že pripravila pisemski blok in pisala s svojim nalivnim peresom vrsto za vrsto. Svojemu prijatelju, odločnemu moškemu.
Peter je čakal z gorečo nepotrpežljl-vostji, dokler ni pisma dokončala. S svojo nekoliko nakodrano pisavo je bila napolnila celo strau. Potem je list odtrgala, ga vtaknila v ovoj in vstala.
»Zdaj greva lahko jest!« je rekla.
On se je obotavljal:
»Rad bi še prej prebral časnik.«
Tako je počakal, da je odšla iz sobe. potem je planil kakor sokol k pisemskemu bloku, odtrgal gornja dva lista in zbežaL
- Ko sta ?e zvečer spet srečala na letoviškem sprehajališču, je bil Peter nenavadno dobro volje. Ponudil je Hildi na njeno največjo presenečenje
galantno roko in Jo odpeljal na stransko pot.
»Ali ste že odposlali pismo svojemu prijatelju?« jo je vprašal nenadoma.
»Seveda, Zakaj vprašujete?«
»Poslati bt mu bilj morali moj pozdrav.«
Vprašujoče ga je pogledala:
»Ljubosumni?«
Peter se je zasmejal. Njegov smeh je bil vesel, zadovoljen.
»Kako naj bi bil ljubosumen na prijatelja, ki mu je ime Elizabeta in je zaročen z nekim Martinom?«
Hilda je presenečena obstala. Toda on ji je ovil roko okoli pasu in jo nenavadno odločno peljal dalje.
»Mojo kemiio ste čv.to imajiovali nepotrebno znanost. Hilda. Toda danes ml je vendar napravila dobro, praktično uslugo. Saj se s|>ominjate, da »te napisali pismo prijatelju na pisemskem bloku?«
»Ah, in to ste potem na pivniku...«
»Ne, saj ni bilo tam pivnika. Toda postopek poznani, čisto nov kemični postopek. Nevidno majhni delej črnila proniknejo, čeprav pri pisanju ne pritiskamo, zelo globoko v pisemski blok In izjiarevajoiči Jod — kupil sem m ga opoldne v lekarni — razvije tudi te male pisne sledove še na naslednjih dveh, treh listih.«
»In tako ste torej brali...«
»Da sem dolgočasen-človek, nič tak kakršen je Elizabetin Martin, in tudi da vam je zelo žal. ker me vi...«
»Dovolj!« mu je srdito skočila Hild« v besedo »Nesramen človek ste!«
Toda Peter se je samo sm'“iAl. 1» ko jo je potem poljubil, je izginili tudi jesna gubica z njunega iota. Al od takrat se zdi kemija tudi HLi prav zanimiva in koristna
Delo in moda
Sedanja ženska meda se je prilagodila delavnnsti
Naie i«n« in d«kl«la razumejo v pogledu mode pofrebe časa
Danes prav za prav sploh ni take mode, kakor ste jo poznati e pred vojno. Prej so v večjih mestih bile velike medne hiše, ki eo s svojimi do; mislaki tako v obliki kakor v barvi in kvaliteti blaga ustvarjale modo. Časi so se izpremenili, z njimi tudi moda. Vsa je bolj praktična, pripravljena za delovno ženo, in prav nič ni več sledu o oblekah, ki bi bile posvečene samo brezdelju in razkazovanju ženske lepote. S tem pa ne mislite, da se v sedanjem času. Če greste v kavarno, gledališče, na obiek ali na popoldansko domačo zabavo, ne smete lepo in okusno napraviti, ampak da lahko greste kar v oni obleki, kj jo imate za vsakdanje delo. Če bi bile vedno v isti obleki, bi več ne ločile, ala ste pri delu, ali pri oddihu.
Delovna obleka ženske je popolnoma enostavna. Krilo je temnejše barve, da se na njem ne pozna takoj sleherni madež, ukrojeno zvončasto ali na gube, da vas pri delu ne ovira. Poleg bluza, nabrana in krojena na sedlo, kar je za delo najbolj prikladno, in seveda mora biti iz pralnega blaga. Vsaka pa nima bluze iz volnenega ali kakšnega toplega blaga, zato pridejo v poštev tudi žemperji z dolgimi rokavi. Nogavice niso tancične, ampak debele, da se ob najmanjšem dotiku ne strgajo ali spuste zanke. Zdaj ko je zelo mrzlo, so na vrsti volnene nogavice vseh mogočih, a ne prekričečih barv, ker je glavno, da vas ne zebe v noge. Čevlji so nizki ali visoki, a po možnosti z dvojnim podplatom.
Opisana delovna obleka je primerna za delo v pisarnah in doma, med tem ko bi vas v njej na prostem zeblo. V sedanjem mrzlem vremenu so si žene in defileta, ki ck>lajo na prostem, same ustvarile svojo delovno obleko. Spoznale so, da krilo ni primemo, ker se pri pripogibanju preveč dvigne ta jih zebe po nogah. Tudi nogavic je škoda, ker obstoji vedno nevarnost, da se jim strgajo, a novih si ne morejo nabaviti. Oblekle so hlače. One, ki so se prej smučale, so oblekle smučarske, druge pa kar moške, a so jih primerno prikrojile. Vendar je tudi pri teh hlačah igrala moda majhno vlogo. Ne nosijo širokih hlač, temveč take, ki se proti gležnju zožujejo, tkzv. koničaste hlače. Pazijo tudi na to, da so v ostalem lepo krojene, ker skoraj ni gr-šega pogleda od ženske v grdih hlačah. Poleg nosijo gojzarice m volnene kratke nogavice, zgoraj pa plašč ali kratko zimsko jopico.
Za prave delovne ženske je taka obleka zelo primerna, medtem ko se mnogokrat zelo smešno zdi, če sreča te v mestu žensko v hlačah, pri kateri
na prvi pogled spoznate, da je tako oblečena samo zaradi mode, ne pa zaradi dela. Take navadno nosijo k brezhibnim hlačam kožuhovinast plašč in lepo pokrivalo in so tudi v vsem ostalem napravljene samo za sprehajanje.
Poleg vsakdanjega dela nam tudi razmere narekujejo drugačne obleke. Tudi te so krojene na zvončasto krilo, ker se to zelo dobro poda k životu, ki je navadno napravljen na gube in naborke. Živo ti so krojeni na sedla, spodnji del je v pasu nabran, tako da dela veliko počezno gubo, izrez je moški, na reverje, globoko izrezan koničast z majhnim okraskom ali brez njega. Zelo so priljubljeni beli ovratniki v obliki šala in ob kraju nazobčani ter tudi malo povezeni. Rokavi so ozki in gladki. Lahko si omislite tudi kombinacijo krila, ki je močno nabrano ali pa položeno v gube, in zraven bluza v ustrezajoči barvi. Tudi če si spletete iz vohie okusno jopico ali pulover, boste prav tako elegantne kakor v bluzi.
Plašči so oprijeti, ker vas v širokih plaščih zebe, namesto da bi vas plašč grel. Tudi iz širokega si laliko napravite ozkega, če ga na hrbtu vši-jete za dve široki gubi. Barve ne igrajo vloge, ker novega blaga tako ni. Kožuhovine je bolj malo, prednost imajo muti, ker grejejo roke. Ti so veliki, tako da vanje lahko denemo tudi kaj drugega, ne samo roke.
Letošnja novost so veliki zapestniki, ki lahko služijo tudi kot mufi, če daste roki v nasproten rokav.
Pri pokrivalu je glavno, da so pokrite glava in ušesa. Napravite si jih lahko same iz volne ali pa. tudi iz kosa blaga v barvi plašča. Vsaka oblika, ki bo služila temu namenu, je dobra. Če imate nekaj več volne, si spletite poleg tudi rokavice v isti barvi.
Torbice so sedaj velike in po nežnosti v isti barvi s plaščem. Napravljene so iz blaga ali klobučevine, ter so precej prostorne, da lahko nosite s seboj polno izkaznic, nakaznic in drugih osebnih papirjev.
Preko nogavic nosite gamaše, ki vas bodo grele v gležnje, da vas ne bo zeblo v oni del nog, ki je pokrit samo z nogavico.
V splošnem v modi ni velikega razločka od prej, le vsa je prikrojena za sedanji čas. Posebno potrebna je iznajdljivost v sestavi barv, vrstah blaga in kroja. Zato bo ona, ki tudi ni ma mnogo oblek v svoji garderobi, lahko okusno in prikupno oblečena, če ima le malo smisla za kombinacijo.
(Ti štirje modeli to risani IzreCno xa »Družinski tednik« In niso bili 6e nikjer oojavljenl.)
Štiri ljubke otroške oblekce za pod plašč, igrice in svečane prilike. Prva je napravljena iz rdečega volnenega blaga. Ovratnik in rokave lahko okrasimo z ozkimi robovi iz kockastega blaga. — Druga oblekca je pripravna za otroka pri igrah. Sestoji iz enostavnega krilca in bluze iz kockaste flanele. Predpasnik naj bo iz temnejše barve. — Tretja oblekca je iz volnenega blaga poljubne barve in bo posebno prav prišla v mrzlih dneh. Spenja se po vsej dolžini z večjimi gumbi. — Četrta oblekca je pripravljena za nedelje in svečane priložnosti. Napravljena je z zanimivim sedelcem, spredaj pa ima globoke gube.
NAS NAGRADNI NATEČAI
Kotiček za praktične
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Vojna torta
Potrebuješ 30 dkg kuhanega stlačenega krompirja, 30 dkg zmletega riža,
7 dkg sladkorja, 5 dkg maščob, 1 jajce, V* zavitka pecilnega praška, 1 zavitek vanilijevega sladkorja in če imaš, še malo ruma ali drugega žganja. To gmoto dobro pregneti, razdeli na tri dele, razvaljaj, položi en del v namazan tortni obod, namaži z marmelado, položi nanj drugi del, spet namaži z marmelado in iz tretjega dela napravi po vrhu mrežo. Peci v zmerni pečici 35 do 40 minut.
Dober melan čaj
Če hočeš pripraviti okusen in obenem zdravilen čaj, se ravnaj po temle receptu: v svežo vodo sesuj enake dele kamilic, lipovega cvetja in koprca ter malo mete. Posoda naj stoji na štedilniku nekje oh strani četrt ure, da se' voda počasi segreje, nato kuhaj nekaj minut čaj na zmernem ognju. Serviraj ga ob dodatku citro-novega soka, odn. citronovega nadomestka.	M.	M.,	Lj.
*
Honorar za obiavllenl recept dvignete lahko takoj do obiavi v naši upravi. Po pošti nošiliamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družiuskeea tednika«. Kotiček *a praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
Kako boste lepe
brest posebnih priprav
Vsa utrujena od celodnevnih opravkov si se vrnila domov in si ne želiš drugega kakor počitka. Komai si stopila čez prag. ti domači sporoče. da m te prijatelji povabili na večerjo al kam drueam Nič ne pomaea. čeprav si si še tako želela počitka, pripraviti se moraš, da boš kazala videz sve iosti in spočitosti.
A. Če imaš za vse priprav« samo deset minut časa. ravnai takole:
1. Odloži obleko! Nikdar ne nosi »večer iste obleke kakor si io imela
J?* dan. čeprav greš aamn v kino. jer te nihče ne vidi.
V deželi vzhajajočega sonca
Ali bi hoteli menjati z Japonkam«?
Kako se oblači in kako živi japonska žena
Ozebline
OzebMne so zelo neprijeten pojav, ki se pokaže takoj, ko pritisne jeseni prvi mraz. V glavnem se pojavijo na rokah, ker jih imamo pozimi bolj malo pokrite ali v preozkih rokavicah, na nogah pa, ker nosimo pretesne čevlje. S tem, da imamo noge stisnjene v obuvalo, preprečujemo pravilni krvni obtok v prstih na nogi ali na peti, kar je glavni vzrok ozeblinam. Ozebline se namreč najrajši pokažejo na onih mestih, kjer imamo zmanjšan krvni obtok. Če prenašamo z rokami težke predmete, se krvni obtok zmanjša v koncih prstov in če traja to pomanjkanje krvi dalje časa ali se večkrat ponavlja, nastane nevarno«* ozeblin. Zato je važno, da imamo toplo in prostorno obuvalo in obleko, ker tako najlaže preprečujemo ta neprijetni pojav. Neprijeten je zato, ker ozebli deli najprej pordeče, močno srbijo in skelijo, nekoliko otečejo in če so ozebline hujše, nastanejo včasih odprte rane, iz katerih se cedi sokrvica ali celo gnoj in ki se zelo nerade zacelijo.
Poleg prostorne in tople obleke imamo še druga sredstva, da se obvarujemo. En naoin preprečevanja je, da s] vsak večer, preden gremo spat, namažemo roke s kolineko vodo. Drug način:	namažimo	si	roke ali vsaj
one dele, za katere se bojimo, da bodo ozebli, z mešanico glicerina in tinkture arnike. Ta mešanica je močnejša, zato je smemo vzeti 1« manjšo količino. Končno pridejo v poštev še kisove kopeli: roke podržimo nekaj časa v kisu, ko jih vzamemo iz njega, jih pa ne obrišemo, temveč posušimo peči.
Vsa ta sredstva so le preventivnega značaja. Če že imamo ozebline, je boljše, da uporabljamo zdravila, ki nam jih svetuje lekarnar ali pa predpiše zdravnik.
2. Petdesetkrat si noteeni * ščetko po laseh, da odstraniš prah. ki se ie nabral na niih čez dan.
3. Osnaži si obraz s čistilno vodo. ker z nio opraviš hitreie kakor mastno čistilno kremo.
4. Namaži obraz z dnevno kremo in 8i s prsti močno stolči lica da bodo dobila svežo barvo. Zdai ie obraz snet v redu. če si preveč bleda, deni na lica malo	rdečila	in	se	nato	napudraj.	,	. .
5. Pokrii	Bi	obraz	z ruto.	da	ne	bos
pri oblačenju	umazala	obleke	s	pu-
drom.
6. Namaži si usta z rdečilom m okoli oči z vazelino, d« se bodo boli svetile.
7. Počeši se.
Ne boš veriela. da ie vse to mogoče opraviti v desetih minutah. _ In vendar boš s hitrimi in natančnimi tribi doseela da boš v deset iti minutah pripravljena za odhod. Obleka ki jo oblečeš za zvečer nai bo po možnosti iste barve kakor ona. ki Bi io imela čez dan. tako da ti ne bo treba preoblačiti čevlie in premeniavati tor-ijico. Ne pozabi na o« če tkanje las. ker ravno blesk čistih las daie lepo zunanjščino.
B. Če razpolacaš i dvajsetimi minutami časa:
1. Takoj odloži obleko in lezi n? divan, tako da boš imela noge za 50 cm više kakor glavo, pokrii se in ostani v tem položaju pet minut. Po teh petih minutah se boš počutila kakor prerojena.
2. Ostalih pet minut uporabi za to, da se popolnoma slečeš in si osvežiš telo z drgnjenjem s krtačico. ki io pomakaš v mlačno čistilno vodo. Za to boš porabila tri minute: postala boš čudovito sveža.
3. V naslednjih dveh minutah si napravi zelo vroč obkladek za obraz: t« obkladek' bo odstranil vse sledove utrujenosti, posebno če si boš obraz potem še poškropila z mrzlo vodo.
V ostalih desetih minutah ravnai kakor v primeru A.
C. Če imaš pol ure časa:
Pripravi si kopel. Medtem ko voda
teče. si uredi pričesko osnaži obraz. pripravi obleko, ki io boš oblekla in svež robec. Nato se samo z vodo zmoči, ker to zadostuie za osvežitev, dobro zdrgni z brisačo ter lezi za pet minut, z nogami više kakor z glavo. Ostane ti še samo deset minut časa. da se hitro polepšaš, oblečeš in še enkrat počešeš.
Nekai drobnih nasvetov:
Če se čutiš preveč utrujeno, pojel prav maihno žličko sladkorja, poškropljen esa z alkoholom, i Nežna glasba is radia ie tudi cudo-
Na Japonskem ne potrebuje ženska nobenih krojev, iz preprostega razloga, ker imajo vsi kimoni enak kroj, leta in leta, že nekaj stoletij. Seveda niso vsi ti spodnji, zgornji ler spalni in kopalni kimoni enako krojeni. Na prazničnih kimonih n. pr. vise rokavi prav do tal, pri delovnem kimonu segajo komaj preko rok — toda sleherna v reta ima vedno isti kroj; kroj torej nikdar ne postane nemoderen. Izpreminjajo pa se vzorci blaga in tukaj je modni fantaziji prepuščena nepregledna izbira. Japonski modni umetnik more natiskati na blago vse, od starih klasičnih slik pa do modernih evropskih kockastih vzorcev. Pri tem nastajajo najrazličnejše barvne kombinacije, ki sj jih je možno predstavljati. Včasih pelje kakšna odlična japonska gospa na svojem kimonu na sprehod n. pr. tri ogromne noje ali pa kar cel bambusov gozd ali pa zahajajoče sonce in valove, tako da si človek nehote misli, da obleke vendarle ne bi smele biti take, da bi jih z veseljem obesili v okvir. Navdušenja vredni so enobarvni, živo-modri kimoni, prevezani s kričečim, a vendar primernim enobarvnim obi-jem, t. j. širokim, trdim pasom s pentljo zadaj.
Me Evropejke bi gotovo izgubile glavo, če bi se znaSe v ogromnih trgovinah v Tokiu, Nagoji, Asaki ali Kabu pred vabljivimi grmadami barvastih, različno vzorčastih, šumečih svil, iz katerih delajo Japonke svoje kimone. In vendar zapusti mala Japonka vzdihovaje tako trgovino s svojim prekrasno zavitim zavojem — vzdihuje seveda zato, ker je preveč izdala, se zahvaljuje svojemu stvarniku, da si ji ni treba razbijati glave nad krojem obleke. Tudi na to. kako bi plačala šiviljo, ji ni treba misliti. Komaj bo prišla domov, že bo rtaknila nit v šivanko in iz kosov svile, kote-nine ali umetne svile sešila kimono.
Zakaj vsi kimoni so šivani na roko in vsaka Japonka, žena ali dekle, šiva sebi in tudi svojemu možu sama kimone. Seveda če ni ravno hči ali žena upravnika policije, generalnega ravnatelja ali temu podobnega poklica. Delo gre hitro in preprosto od rok in nikomur 9e ni treba učiti krojenja.
Kako naglo je kimono gotov, vidimo že iz navade, ki jo imajo Japonke, da vse kimone pred pranjem razparajo. (Precej čudna navada za naše pojme: kako bi bilo, če bi morale n. pr. naš letni plašč pred vsakim pranjem razparati?) Kose blaga nato operejo v topli vodi — nobena Japonka ne kuha perila — in jih napnejo še mokre na lesene deske, na katerih se popolnoma gladko posuše in postanejo nekoliko trdi. Tako si prihranijo veliko časa. ki ga me zapravimo z likanjem. Toda popolnoma
vito sredstvo za pomirjenie živcev: če boš začutila Želio. da med oblačeniem popevaš, si lahko prepričana, da bos preživela lep večer.
Če si živčna: deni na tilnik ruto. namočeno v vroči, skorai vreli vodi, okoli zapestij pa si zaveži povoj, enako namočen v vroči vodi: čudovito se bos pomirila. Če ti potem manjka časa. opusti ciščenie obraza in tra. samo odrgni s trdo krpo, napudraj in namaži lica s suhim rdečilom.
Ravnai se Po teh navodilih, p« boe zvečer vedno sveža in spočita in nihče n« bo veriel. da si bila ves dan “ »luibi.
brez likanja danes tudi Japonka ni, zakaj skoraj vsi moški brez izjeme nosijo v poklicu evropske obleke — in zgornje srajce je pač treba -pošteno oprati in zlikati. Zelo razširjeno je pranje perila s klorom, ki ga sicer lepo obeli, a ga s časom tudi razžre.
Tudi pospravljanje sob in brisanje prahu je stvar, s katero se Japonki ni treba mučiti. Tla japonskih stanovanj so pokrita s debelimi slamnatimi preprogami, na katere nikoli ne smeš stopiti s čevlji, temveč le bos ali v nogavicah. Za sedenje so na razpolago ploščate blazine. Mize so visoke komaj 30 cm in omare vzidane kar v stene. Tudi pripravljanja postelj ni. Zakaj zvečer vzame vsakdo sam iz stenske omare svojo žimnico, spalni kimono in trdo, leseno blazinico — klopieo — in postelja je gotova. Zjutraj pa spet vse postavi nazaj v omaro. S preprog torej ni kaj pospraviti. Vse svoje pospravljanje opravi japonska gospodinja s tem, da od časa do časa obri&e prah in vtakne nekaj svežih cvetk v vazo, ki vedno stoji v kotičku, brez katerega si ne moremo predstavljati nobene japonske hiše. Dvakrat na leto prezračijo in stepejo slamnate preproge, tatanis imenovane, in večje pospravljanje je za naslednjih šest mesecev v kraju.
Tudi za pečj se Japonki ni treba brigati, ker jih sploh ni. Kadar postane v tej mili deželi tako mraz, da ni več mogoče sedeti pri odprtih premičnih stenah, takrat oblečejo vse svoje kimoue, drugega vrh drugega in si grejejo roke nad žarečim ogljem, ki izžareva prijetno toploto. Komur to ne zadostuje, se pokrije ponoči še s prešito odejo in si vzame velik termofor.
Japonkino »domače ognjiščec predstavlja lonec z žarečim ogljem, ki ni večji od naše srednje posode za juho. Tudi nobene medenine ni na takem štedilniku in je tako prihranjeno čiščenje ki nam vzame toliko časa. Tudi dimnikarja, kj nam razen sreče prinaša včasih cele ure dela, ne poznajo na Japonskem.
Seveda ni mogoče na takem štedilniku pripravljati stvari, za katere je potrebna dolgotrajna peka, pripravljanje zelenjave in nešteto kuhinjskih ceremonij. Vse kosilo je pripravljeno v trenutku: riž samo dušijo, ribo skuhajo ali spečejo, perutnino in meso povečini spražijo kar med obedom v sobi. Vsakdo si potem vlovi iz ponve, kar mu najbolj tekne: meso ali zelenjavo ali ,začimbe — to se imenuje sukijaki. Večkrat peče celo oče za svojo lačno družino po lastnem okusu.
Veliko več kakor pri nas jedo tam surovo ali vloženo v kis. Taka jedila dajejo gospodinji kaj malo dela: ribe, zelenjava, morske rastline. Toda pred serviranjem vse lepo razporede, da je mnogo videti. Pred vsakega postavijo mizico, na kateri so že naložena vsa jedila. Tako si prihranijo namizne prte in ponujanje jedi. Vsakdo si vzame kolikor hoče juhe, zelenjave, ribe, prikuh, vse povprek. Praznino, ki ostane po jedi še v želodcu, si zadelajo z rižem. Za omake Japonki ni treba skrbeti, zakaj pripravljena in kupljiva sojina omaka je uporabna na najrazličnejše načine in nadomešča vse ostale omake.
Tako je življenje Japonk — razen tistih, ki morajo njih možje delati na polju ali v tovarni — vee prej kakor neprijetno.
Lakmusov papir v kuhinji
V vsakdanji kuhinji mnogokrat ne vemo, ali se je kakšna jed skisala ali ne. Navadno preizkušamo z okusom ali vonjem, a se prečesto zmotimo. Ko tekočino skuhamo, šele opazimo, da je kisla. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da bi imela vsaka gospodinja med svojimi pripomočki nekaj koščkov mo drega lakmusovega papirja, da bj laže in zanesljiveje preizkušala jedila.
Lakmusov papir se uporablja v kemiji: z modrim lakmusovim papirjem preizkušamo, ali je tekočina kisla, * rdečim pa, ali je lugasta. Moder lakmusov papir se ob dotiku s kislino izpremeni v rdečega, rdeč v modrega
Nesrečno smrčanje
Lahko rečem, da se skoraj vsaka druga žena pritožuje, da njen mož ponoči smrči. Če ga še tako lepo prosi, naj pazd, da ne bo smrčal, nii ne pomaga, ker sp; in ne sliši svojega smrčanja. Vendar še ne smete obupati, če ste tudi vi ena izmed nesrečnic.
Ko se boste ponoči zbudili zaradi moževega smrčanja, najprej poglejte, kako leži;, ali na hrbtu, ali postrani ali mu glava visi nazaj, ali ima previsoko zglavje. Opazujte potem večkrat, v kateri legi najčešče smrči, in mu na podlagi teh svojih ugotovitev tako uravnajte posteljo, da ne bo mogel ležati v kritični legii.
če ste pa ugotovile, da smrči v vsakem položaju, potem je najboljše, č* ga napotite k zdravniku-specialistu z* vratne, ustne in nosne bolezni, da b« ugotovil, ali je vzrok v kakšni organski napaki. Če zdravnik ničesar ne najde, si pomagajte še na ta način; spečemu večkrat prav nalahko potegnite 8 kazalcem preko jabolka n» vratu. S tem bo ponehal krč v goltancu in mož ne bo več smrčal.
/MKslTm
jr ji
DARMOL
■Mi MtatelM sredstvo i
KRZNENE PLASCE
bele kožuščke, flslfle, boe. dobio ohranjene In kože domočih živali kupuje
Rot, krznarstvo, Mestni trg 5
Gospodična ali gospa, ki_ jo i*gubil» ovratno ruto ▼ Nunski ulici, n«.
Sv. Treh Kraljev, jo dobi ▼ uredništva »Družinskega tednika«.___________
Varčujte z elektriko!
»Kako je »ogoče, da s* vozi z
nami na isti ladji, ho ni nihče opazil, da bi se bil vkrcal, in ga do lega trenutka iudi sicer še nismo opazili,’« je pomislil. »Ali pa moraa ^cane in Paul vesia za njegovo navzočnost na ladji? Ne, io ni mogoče,« si je dejal, »če bi vedela, bi mi bila goiovo že povedala. Ka) se skriva za vsem tem? Čemu čutim vselej tak nemir in strah, kadar vidim ali samo slutim tega človeka v bližini?«
Nešteto je bilo vprašanj, ki so se mu porajala, a na nobeno si ni vedel odgovora. Odhitel je v pedkrovje, da bi poiskal Jeaneo. Srečal jo je na stopnicah.
»Kakor da sva se dogovorila,« je rekla in se mu nasmehnila. »Prav ta trenutek sem te hotela poiskati. Pojdiva na krov.«
»Jeane,« je vzkliknil, »ali veš, kdo se še vozi z nami na naši ladji?«
»Mnogo nas je,« je odgovorila »Koko naj bi vedela za vse.«
»Toda za enega se-boš gotovo zanimala.«
»Za koga?«
»Za onega neprijetnega Spanca iz Sansibara.«
»Da, da,« je vzkliknila nekako v zadregi m pohitela pred njim naprej, »za jega že vem, da se vozi z nami Povedal mi je Paul. )az sama ga še nisem imela čast videti. Jose Duero je postal trgovec s krokodiljimi kožami in potuje iudi na Madagaskar. Gotovo ima tam kupčijske opravke. Ta druščina meni, in zlasti še Paulu, ni prijetna. Duero sovraži mojega brata in prav nič čudnega ne bi bilo, če bi zasnoval proti njemu kakšno svojo lopovščino, ali pa bi potegnil vanjo tudi še naju dva. Najbolje bo, da se mu čimprej izmuznemo izpred oči. Sicer se pa po vsej priliki )ose Duero ne bo ustavil v Diego Sua-rezu, ampak bo odpotoval dalje v Tamaiave. Tam bo imel boljšo kupčijo.«
»Ali mu ne bi mogli na kak zanesljivejši način onemogočiti stikanja za nami?« je vprašal Vinko.
»To m mogoče,« je rekla Jeane. »Svoboden človek je, kakor mi, in ima zato pravico voziti se s katero koli ladjo in v kateri koli kraj na svetu.«
»Ta človek je eden najnevarnejših zločincev, kar sem jih kdaj videl,« je
MARIJ
NAPISAL
ROMAN
se je itak že bližala Madagaskarju in Vinko je bil prepričan, da bo Spanec tam izginil, prav gotovo pa jim ne bo sledil v tsaraianaske pragozdove. Ko pa ie zvečer prišel v svojo kabino, jo je bolj skrbno kakor sicer zaklenil in dolgo ni mogel zaspati. Ko ie zaspal, se mu je sanjalo o Joseju Dueri in samih zločincih, ki so ga zalezovali in sc jim je v smrtnem strahu umikal. Zjutraj je bil utrujen in slabe volje. Ostal je v kabini vse do kosila in nihče ga ni molil. Niti Jeane ni potrkala na njegova vrata, kakor je sicer imela navado. Pri kosilu je opazil, da sta tudi Jeane in Paul nerazpoložena, kar mu je celo prijalo. Ni mu bilo treba govoriti nepoirebnih stvari in pretvarjati svojega obraza v hlinjeno smehljanje. Po kosilu je pa dejala Jeane, da ji ni povsem dobro in je, prej ko navadno, odhitela k popoldanskemu počitku. Vinko je šel na sprehod po krovu, upajoč, da bo spet kje iztaknil dolgina z brazgotino, n ni ga bilo na izpregled.
Končno se je ladja južnozahodno od rta Amberja le približala obali otoka Madagaskaria, obplula rt in krenila v južni smeri proti Diegu Suarezu, najpomembnejšemu pristanišču na severu otoka in glavni voini luki vse francoske kolonije.
Vinko je s krova opazoval gore, ki so se dvigale v notranjost otoka in so bile vse porasle s tropičnimi pragozdovi. Prav v trenutku, ko so zavili z odprtega morja v zaliv in sc je pokazalo v daljavi mesto Diego Suarez, jo prišla na krov tudi Jeane in se poleg Vinka naslonila na ograjo Njena levica se je mehko dotaknila njegove desnice in zamišljeno je dejala:
»Bližamo se prvemu cilju. Kdo ve, kaj nam prinesejo te divje pokrajine, ki se širijo od tu dalje doli proti jugu? Srečo ali nesrečo?«
»Človek mora vedno verovati v srečo,« je rekel Vinko in jo nežno poaledal.
bodo nekaj dni počakali. S teboj bom delila vse prijetno, a tudi neprijetno«
»A če se prav tebi kaj zgodi?« je vzkliknil vznemirjen.
»Se bo tudi tebi.«
»Ti bi šla z menoj tudi v smrt?«
»Eno sva v življenju in eno morava biti v smrti.«
Vinko se je ginjen sklonil k njenemu obrazu in jo poljubil.
»Si torej zadovoljen z najinim sklepom?«
»Sem.«
»Hvala ti!«
»Ponosen sem nate, Jeane. Nikoli si ne bi bil mislil, da bom našel tako plemenito družico.«
Pogledala ga je in se mu nasmehnila.
Ladja se je bližala pristanišču, v katerem je bilo zasidranih nekaj vojnih ladij, še več pa manjših parnikov, jadrnic m čolnov. Potniki, ki so se nameravali izkrcati v Diegu Suarezu, so razburjeni od pričakovanja prihajali na krov, urejevali še zadnjič svoje stvari in obleke ter se v naglici poslavljali od onih, s katerimi so sklenili znanstvo ali prijateljstvo za časa vožnje. Počasi se ie parnik približeval obali. Vedno bolj so rasla pred potniki pročelja hiš v pristanišču, obdanem od mogočnih trdnjav. Na obali so se pričeli zbirali ljudje, Ev-ropci'in domačini, nekateri da sprejmejo svoje sorodnike, prijatelje ali znance, drugi da napasejo radovednost. Pričelo se ie pregledovanje potnih listov, in ko ie bilo končano, se jc dvignil most in prvi potniki so stopili na madagaskarska tla. Med njimi so bili tudi Vinko, Jeane in Paul Landec. Po madagaskarskem domačinskem običaju so se dali v nosilnicah odnesli v svoj hotel.
Vinko se je že na ladji, še bolj pa na obali, oziral na vse strani, da bi videl, če se je ali se bo izkiciil tudi Jose Duero, a ni ga opazil,
»Gotovo je ostal na ladji in se pelie dalje v Tamateve.« ie dejala leane.
Vinko se vendar ni pritoževal, a tudi Jeane je kazala veliko potrpežljivosti jun samozatajevanja, samo Paul Landec ni mogel popolnoma skriti svojega nezadovoljstva in je često nezadrievano zabavljal čez razmere ter se kregal s starim, zapitim kapitanom.- Parnik je vozil mimo tega večinoma le raznovrstno blago, med redkimi gosti pa so bili razen nekega francoskega trgovca iz Diega Sua-reza sami domačini, Hova in Saka-lavi.
Mesto Antsirane je bilo že čisto madagaskarsko, obala za njim pa je bila obraščena s pragozdovi, ki so se zdeli s krova starega parnika enolični in dolgočasni. Potovanje je bilo nekako mrko in brez razvedrila, samo Vinko je užival ob opazovanju neznanih mu hijih krajev in ljudi. Končno je pa bilo tudi tega potovanja koncc, in pred njimi se je prikazalo na prijazni obali malgaško mestece Vohemar s hišami iz rdeče opeke in dokaj lepo protestantsko cerkvijo na koncu. Ležalo je sredi gaiev palm, nasadov banan, pomaranč, limonov, kave, vanilije in riža.
V	mestecu so našli le eno samo primerno prenočišče, pa še tisto je bilo skromno in malo udobno. Spali so za zamreženimi okni in na prav tako zamreženih posteljah, da jih ne bi dosegli komarji, ki prenašajo zloglasno mrzl;co Ponoči so jih motili drobni klici malih kuščaric, ki jim pravijo domačini »geko« in žive kot nek :kšne domače živali skoraj v vsaki hiši nižinskih madaaaskarskih naselbin, da love po stenah muhe in ostali nadležni mrčes Kmalu pa so. se z geki spoprijaznili in spoprijateljili. Jecnc se je z njimi celo igrala. Tudi njihovi drobni glasovi jih niso več motili in zaspali so, utrujeni od potovanja in novih utisov, prav trdno in krepko.
V.
Naslednjega dne so se pogodili s starim maluaškim prevoznikom. da iih
razburjeno vzkliknil Vinko. »To slutim tako razločno, kakor vidim zdaj tebe pred seboj.«
»Slutnja še ne more biti dokaz,« ie rekla Jeane. »Nobeno sodišče na svetu še ni zaprlo ali obsodilo nikogar na podlagi slutnje. Za to bi morali imeti dokaze, a teh ni.«
»Dokaz je že on sam z vso svojo poiavo,« je dejal Vinko.
Jeane se je zvonko zasmejala.
»Koliko ljudi je na svetu,« je rekla, »ki z nobenim koščkom svoje zunanjosti ne izdajajo, da so zločinci, pa imajo morda več na vesti kakor Jose Duero.«
»Jaz sem pa trdno prepričan,« je vztrajal, »da je mogoče pravega zločinca spoznati že po njegovi zunanjosti.«
»Slabo si študiral pravo, če to trdiš,« je dejala. »Dobro si zapomni, da se samo mali, nerodni in neinteligentni zločinci že po zunanjosti izdelajo. Resnično veliki so na videz bolj poštenega izgleda kakor členi najvišje plemiške družbe «
Vinko je utihnil. Ni sfe hotel prepirati s svojo nevesto, toda njene besede ga niso niti prepričale niti pomirile. Najrojšc bi bil stopil h kapitanu in mu povedal svoje odkritosrčno mnenje o Joseju Dueru, a nazadnje si je tudi to premislil. Ladja
Njen obraz se mu zazdel v tistem trenutku nekako tuj. Izraz, ki ga je opazil na njem, ni bil skoraj nič podoben tistemu, ki na ie bil vaien
videti pred seboj od Poit Saida dalje. Nenadoma sc je pa spremenil in Vinku se jc zazdelo, da bere z njega zaskrbljenost. Takoj nato se ie primaknila bliže k niemu in dejala:
»Povedala sem Paulu, da hočeš v tsaratananske pragozdovi. Zgrozil se je in dejal, da te ne smeva pustiti samega. Odgodil ie svoje potovanje v Tamaiave, zato se bova izkrcala s teboj v Diegu Suarezu.«
»Ali naj to pomeni, da hoče iudi on z menoj v pragozdove?«
»Da, spremil te bo in tudi jaz pojdem s teboj.«
»To ni mogoče. Zate bi bil to prevelik napor.«
»St6ri kar hočeš,« ie rekla odločno in se še bolj privila k niemu, »toda samega te ne pustim nikamor, najmanj pa v te divje samote tu gori In posebno še ne sedaj, ko nam je za petami Jose Duero. Tako mn bomo zameSali sled za nama in za teboj. Tvoja nevesta sem in bom, upajmo, kmalu iudi tvoja žena. Nikoli si ne bi mogla odpustiti, če bi sc tli ločila in bi se ti kaj pripetilo Bratovi opravki so dosti manj važni, kakor je tvoje življenje. Prav lahko
ki je po Vinkovem oziranju spoznala, koga išče med izkrcanimi
»Vrag ga vzemi!« je vzkliknil Paul Landec.
V	hotelu so odšli vsak v svojo sobo, se umili, preoblekli ter napotili v jedilnico, katero so ohlajevale velike vetrnice na električni pogon Med gosti j,e bilo največ mornariških častnikov, uradnikov, pa tudi nekaj domačinov in Indijcev
Po popoldanskem odpočitku so si ogledali mesto, ki pa ni nudilo posebnih zanimivosti, v'kolikor ni pritegovala njihove pozornosti nase posebnost madagaskarskega rastlinstva in živalstva. Zato so sklenili, da ne bodo izgubljali časa v Diegu Suarezu Ker pa v goratih notranjih pokrajinah južno od Diega Suareza, ki so najgosteje poraščene s tropičnimi pragozdovi, ni cest, in po veliki večini tudi ne skromnih poti, sO sklenili Vinko, Jeane in Paul Landec po kratkem odpočitku odpotovati s prvim primernim obalnim parnikom mimo Antsirane v Vohemar. V prometni pisarni so izvedeli, da se jim bo nudila prva taka priložnost že na-slednjeoa dne zjutraj. Odločili so se in kupili vozne listke.
7'utraj so se našli že ob prvem svitu na malem, starem, z drvmi kurjenem in nič kaj udobnem parniku
prepelje s svojo malo jadrnico okoli devetdeset kilometrov bolj proti jugu, od koder bi po označbah na Vinkovem zemljevidu morali kreniti skozi pragozdove v notranjost otoka in proti vznožju Tsaratane. Z njegovo pomočjo so našli iudi osem nosačev in jih naieii, da odidejo z njimi na nevarno in neznano pot. Potrebovali so jih, kajti sami sc niso mogli podati v pragozdove, kjer ni hotelov ne hiš, m so morali zato nositi s seboj, razen vsega potrebnega za prenočevanje in prehranjevanje tudi še razne druge poirebne stvari.
Ko jc bilo vse urejeno in dogovorjeno, so se vkicali Vinko, Jeane, Paul in nosači na malo jadrnico in krenili pod vodstvom starega prevoznika na pot. Jadrnica je imela ugoden veter in je plula dokaj naglo proti jugu, vedno v dogkdu obale, na kateri so bile ' zelo rcdkoi:^ posejane male malgaške vasica., iši so pa krenili na poi že zgodai Zjutraj, so dosegli zaželeno meslo še le proti večeru Ustavili so se ob ustju gorske reke. Obala je bila tu položna in pokrita s peskom. V ozadju jc dvigalo od bregov reke nekaj starih palm svoje velike krone; nadalje naprej so se med visokim bambusom dušile divje banane; zadaj se je pa širil gozd s svojim stoletnim drevjem, ovijalkami.
HUMOR
KULTURNI TEDNIK
 ■«■■■—i«W lili Ul I ■ H ,1111--
Ravljenov »Mrtvi ognjenik«
Ivot svojo šest in dvajseto edicijo je izdala Dobra knjiga tretje slovensko izvirno delo, Davorina Iiavljena »Mrtvi ognjenik«, povest iz nedavnih dni. Ravljen, ki se kot pisatelj ne rine v ospredje in je bil doslej znan bolj kot obujevalec spominov na prvo svetovno vojno in mladinski pripovedovalec, je tokrat ustvaril obsežnejšo povest, ki ima ponekod že značaj romana. Postavil jo je v savinjski planinski svet in v slovensko središče Ljubljano. Tako je prepletel podeželje z^ mestom in grčave deže-lane z meščani. Glavna vez med obema svetoma sta slikar Mirt jn Artni-kova Lenka, med katerima se vname preokretov polna ljubezen, ki se konča s tragično Mirtovo smrtjo na cvetno nedeljo leta 1911.
Pisatelj je postavil svojo povest v tisto obdo'je tik pred časom, ko je vojna vihra zajela tudi našo domovino, njen konec se pa dot;ka , spopada samega. »Mrtvi ognjenik« je nedvomno najpomembnejše delo v '1! a v! j en o vem dosedanjem pisateljskem razvoju.
Ivan Mrak: M ur at. Dramatik Ivan Mrak jc izdal za božič v samozaložbi svojo najnov.„.>o dramo »Marat*. tragedijo v treh dejanjih iz francoske revolucije. Francoska revolucija s svojimi tvorci, tudi % Maratom, je doslej prikazana že v neSletih lite-
raturnih delih; romanih, povestih, dramah, komedijah in v najrazličnejših slovstvih. Vendar se je Mraku posrečilo, da je vnesel v ta svoj izrezek iz nje nekaj svojskega in takega, kar more neposredno zanimat: tudi našo sedanjost, ki ima mnogo podobnosti s francosko revolucijo. Tudi v naših dneh nastopajo — ne na !ru, ampak v življenj’u — Ma-' rati, Dantoni, Robespierri, Vergni-aud:, d’Artoisi, Barbarouxi in njim podobni ljudje. Posrečilo se mu je tudi pravilno zagrabiti in obdelati idejo, ki je položena v to tridejansko tragedijo. V tem je zato tudi poglavitni pomen Mrakove drame, ki zasluži, da jo vzamemo v roko in preberemo. Prav tako bi bila tudi vredni, da bi prišla na oder, morda z nekaterimi dramaturškimi in režiserskimi korekturami. Pomanjkljivosti namreč niso tako bistvene, da jih ne bi bilo mogoče sorazmerno lahko in naglo odstraniti. Knjižna 'izdaja Mrakove drame obsega štiri pole in jo priporočamo vsem, ki jih zanimajo problemi množičnih revolucij z njihovimi izrodki.
Grimmove pravljice. V novem prevodu Alojzija Bolharja je izdala Ljudska knjigarna za božič na 244 straneh znamenite pravljice bratov Jakoba in Viljema Grimma z ilustracijami Milka Bambiča. Menda niso dosegle še nobene pravljice tako velikega uspeha, kakor te, izhajajoče iz nemškega folklornega gradiva. Postale niso namreč le last vse nemške mladine vseh obnavljajočih se generacij, ampak tudi mladine vseh
drugih evropskih in mnogih izven ev* ropskih narodov. Saj so med njimi tudi pravljice o Janku in Metki, Pe-pelki, Rdeči kapici, Trnjulčici ter Snegulčici, ki so služile najrazličnejšim pisateljem za predelave in neštetim slikarjem za podlago zanimivih ilust: .cij. Na njih podlagi so prirejeni tudi žs mnogi odrski prikazi in filmi, da omenimo izmed slovenskih le najnovejšo Gorinškovo >Rdečo ka-P'c°f >n film Walta Disne.va »Sne-gulcco«. Nova slovenska izdaja je tudi po zunanjosti in notranji opremi taKo okusna, da se bo nedvomno prikupila novemu slovenskemv mlademu rodu, kateremu je v prvi vrsti namenjena.
T. J. H o inski: *Poslednji Rimljani*. Med novejšimi izdajami Slovenčeve knjižnice je vreden posebne pozornosti obsežni zgodovinski roman »Poslednji Rimljani«, delo poljskega pisatelja Teodorja Joška I-Ioinskega. Pozornosti je vreden že zaradi svoje zgodovinske podlage, iz katere spoznamo bolj nazorno kakor v zgodovinskih knjigah zadnjo dobo rimskega imperija in njegov dokončni propad. Za nas Slovence pa ima roman Iloinskega še poseben pomen. Odločilna bitka, ki je v tem romanu opisana, se je namreč bila na naših tleh, v Vipavski dolini. Slovenci tedaj sicer še nismo prebivali tu, toda ter tor!alno smo vendar zvezaiv s tem velikim zgodovinskim dogodkom.
Ja n ko Prikošin: Tone sonce tone. Zbirka štirih zborovskih p^snii za i moški zbor je pred kratkim izšla v! samozaložbi komponista.	ju
Da ne b« pozabil
Qna: »Kaj ne, ljubi, da ne boš pozabil name?«
On: »Seveda ne, draga žena! Napravil simi si voze l na robce' -
Preslišal
»Posodi mi sto liri«
»Jih nimam pri sebi.«
»In doma?«
»Hvala za vprašanje — vsj zdravi!«
Dolžnik
»Oh, tamle ere gospod Skopuh. Dolžan sem mu 130 lir. Kaj naj napravim. da me ne bo spoznal?«
»Naredi pameten obrqz!<
Pii brivcu
0<>9t svojemu brivcu: »Ko me boste brili, morate paziti, ker sem pijan.«
Brivec: »Nič ne de, aaj tudi jaz nisem trezen!«
Zdravniška
Zdravnik: »Kako je z bolniki?«
Strežnik: »Hevei jih je umrlo to noč!«
Zdravnik: »Res? Saj sem vendar vs< m desetim predpisal isto zdravilo!«
Strežnik: >2e! Toda deseti ni hotel zdravila vzeti!«
Smola
Paznik; »Zakaj ste v zaporu?«
Jetnik: »Zato ker *em zamudil vlak!« j Paznik:. »To pa že ne bo držalo!«
' Jetnik: »Pač! Če b| ga ne bil za-. mudih bi io bil pobrisal čez mejo!«
Ščebetajočimi pticami ra vreščečimi poiopicami. Nosači so sklenili pre-»očiii no jadrnici, svojim gospodarjem so pa postavili na obali šotor i« jim pripravili pripravna ležišča. Jeane se je sprva branila prenočili v šotoru, ko pa jo je stari malgaški prevoznik prepričal, da na Madagaskarju ni nevarnih zveri, in celo ne strupenih kač, se je sprijaznila tudi s to usodo.
»Na našem otoku imaie vse, česar si poželite«, je rekel stari Malgaš, samo zverin nam nebo ni naklonilo. Naša največja zver je mačka cibetovka; toda ie se vam ni ireba bati. še nikoli ni nikomur storila žalega. Naše kače so pohlevne in nenevarne živali, med kuščarji pa prevladujejo kameleoni, ki dosežejo včasih iako velikost, kakor nikjer drugje na sve-iu. Sam sem videl že kameleona, ki ie meril od gobca do konca repa skoraj en meter. Toda tudi ti so nedolžne živali. A kar se vam bo zdelo morda najbolj čudno, je io, da tudi opic ne poznamo, pač pa je Madagaskar domovina večine polopic«
»Bral sem,« je dejal Vinko, »da je Madagaskar, kar se tiče rastlinstva, in posebno živalstva, cclina zase, ki ne pripada v tem oziru niti Afriki nit: Avstraliji, kakor bi človek pričakoval, temveč morda prej južni Aziji.«
»Gospoda so gotovo naravoslovci,« je menil stari Malgaš, »kajti kaj bi sicer iskali v ieh odljudnih pragozdovih? Nekoč sem že vozil na svoji jadrnici po teh obalah nekega pariškega profesorja, ki je lovil mrče* in vse, kar mu je prišlo pod roke. Tedaj njegovega početja se nisem razumel in sem se mu smejal, pozneje sem pa izvedel, da se učeni ljudje radi ukvarjajo s takimi posli «
»Uganili ste« je rekel Vinko. »Re? smo prišli sem za to, do bi preiskovali rastlinstvo in živalstvo teh vaših pragozdov.«
Jeane se je hudomušno nasmehnila todn razumela je takoj, da je bolj« domačine nalagati, kakor pa jim odkriti pravi namen potovanja.
Po večerji, ki so si jo pripravili ob taboriščnem ognju, so zlezli v svoje postelje v šotoru in se pokrili z mrežami proti komarjem. Jeane je dejala, da se ji zdi, da ie kakor metulj v veliki metuljnici, kar jo je neznansko zabavalo, da se ie smejala teko odkritosrčno, kakor je Vinko prej še ni bil slišal. Poiem pa je utihnila, voščila zemnu in bratu lahko noč ter zaspala. Vinko pa ni dolgo zatisnil oči. Prisluškoval je šumenju morja ir glasovom noči, kj jih jc prinašal rahel, vroč veter iz pragozdov. V sebi jc čutil temen nemir in nehote se je vedno znova spominjal Joseja Duere. Z vso razsodno odločnostjo je hotel odpoditi od sebe misli na dolgina z brazgotino, dopovedujoč si, da se pelje s parnikom v Tamatave, toda neka skrivnostna sila mu iih je kljub temu vedno znova vračala v zavest. Mimo Joseja Duere ie pa motil Vinka tudi strah, da se bo končalo io pustolovsko potovanje v neznano z razočaranjem in celo osramotitvi-io pred Jeaneo in Paulom. Če bi bil tisti večer mogel, bi sc bil na vrat na nos vinil v Diego Suarez in od tam nazai v Evropo. Toda zdaj ie bil žc na robu pragozda in na začetku tiste poti, katero je pred več ko pet in dvaisetimi leti začrtal očetov mal-gaški prijatelj v svoj zemlievid. ^Stal je na vratih skrivnosti in moral je, hote ali nehote, prestopiti prag A dasi dotlej nikoli ni poznal strahu, mu je bilo tisti večer pod šotorom na pragozdni obali vendarle tesno pri srcu. Zdelo se mu je, ko da sluti nekje v neposredni bližini veliko nevarnost.	Dalje vrihodniit.
Optimizem
Sodnik; »Vaše ime?«
Priča: »Meta Suhljafa.«
Sodnik: »Koliko ste stari?«
Priča: >64 let.«
Sodnik: vSto poročeni?«
Priča: »?>e ne.«
Očetovska skrb
Oče svojemu s;inu: »TaJto, da boš vedel. Ker moram odpotovati in ker vem, da med tem časom ne boš priden, ti jih naložim kar zdajle.«
Med prijateljicami
»Kako dolgo si bila zaročena * njim?«
»Tega ne vem natanko. Ura se mi je bila ustavila.«
Sožalj«
Gospod Pisarnik sreča svojega prijatelja črnilnika.
»Moje sožalje, dragi prijatelj.«
»Kako? Zakaj?«
»Moji ženi sem moral kupiti srebrno lisico!«
»No, in zakaj meni sožalje?«
»Pred pol ure je odšla moj« žena k tvoji na obisk!«
Kdo je gledal?
»To je pa res nesramno! Ves čas med predstavo mi je oni mladi mož gledal v oči!«
»Res? Nisem opazila 1 Kje je pa sedy?«
»hno vrsto za nama!«
Solarnk.i
>Xo, Tinček ker si iako priden ▼ šoli. Da si zdai izberi kai za plačilo.«
»Dobro «>čka. Vzorni me iz Sole!«
HOTinit* vCOD'
Resnica ali pravljica?
Ali je Atlantida res obstojala ?
Vera v resnični obstoj celine Atlantide pridobiva čedalje več pristašev tudi med znanstveniki
Starogrški modrijan Platon nam je ohranil v svojem spisu »Država« »poročilo o celini, ki se je razprostirala pred desettisočletjj onstran Gibraltarja, torej tam, kjer je zdaj veliki Atlantski ocean, med Evropo. Afriko in Ameriko. Njegovi viri so izhajali iz starega Egipta in v svojem spisu je opisal celo življenje in politično ureditev Atlantide. Po njegovem sporočilu pa je Atlantido pozneje požrlo morje.
S tem edinim pisanim sporočilom o Atlantidi se ukvarjajo že dva tisoč let znanstveniki in neznanstveuiki. V prvih časih so Platonu brezpogojno verjeli, pozneje pa so menili, da je vse skupaj samo pravljica in da Atlantide nikoli ni bilo. Toda v novejšem času so se pričeli spet mnogj znanstveniki zanimati za la problem. Pisanih virov — razen omenjenega — ki bi potrjevali ali zanikali obstoj Atlantide, seveda ni bilo mogoče najti, zato so morali moderni raziskovalci tega vprašanja seči po drugih sredstvih; etnolog']', geologiji, zgodovini kulture, zlasti verstev, civilizacije itd.
Na podlagi takih preučevanj so našli mnogo sledov, ki dokazujejo, da Platonovo poročilo o Atlantidi najbrž nj le pravljica. Geologi so n. pr. ugotovili, da leži pod Atlantskim oceanom ogromna visoka planota, ki se je po vsej verjetnosti šele v novejši zemeljski dobi toliko znižala, da jo je prekrilo molj,-. Ugotovili so tudi, da se ta planota spet počasi dvigu. Atlantski ocean postaja tam čedalje plitvejši, in ni izključeno, da bo bodoče človeštvo doživelo dan, ko se bo potopljena Jelina Atlantida spet dvignila nad morsko gladino.
Etnologi so ugotovili, da obstoje globina hitro zmanjšuje in med četrto med raznimi ljudstvi okoli nekdanje in šesto uro spanja je komaj še pol
vso bolj in bolj nagibajo k prepričanju, da Atlantida ni le pravljica, ampak jo bila resnica. Če je pa bila resnica, bi to dokazovalo, da je živelo na svetu civilizirano človeštvo že davno pred starimi Egipčani in drugimi kulturnimi zgodovinskimi ljudstvi. V tem bi našli tudi potrdilo, da šredo-zemeljska civilizacija sploh ni nastala sama iz sebe, ampak je prejela svoje prve pobude in vzore od drugod, od š© starejše civilizacije in kulture, od atlantidske. To pomeni, da bi dobila vsa zgodovina, kakor velja dandanes v uradnih knjigah in šolskih učbenikih, docela drugačno podobo. S tem bi pa bile pojasnjene tudi mnoge uganke, ki sj jih doslej nismo vedeli razložiti.
Ali bo pa sploh kdaj mogoče nedvomno dokazati, ali je Atlantida res obstajala ali ne?
Mogoče bo, če bodo našli raziskovalci kdaj dovolj sredstev in pripo-moč' ov za velika raziskovalna podjetja, posebno na samem dnu Atlantskega oceana, tam, kjer leži zdaj velika potopljena planota, nad katero vozijo ladje med Ameriko in Evropo. Mnogo bo k razrešitvi tega vprašanja prispevalo tudi nadaljnje proučevanje primerjalnega verstva, ki je še v povojih. etnografije, geologije itd. Na tem področju čaka torej znanost še veliko dela in naporov.
Na sv. Miklavža dan so v ljubljanski stolnici slovesno odkrili podobo sv. Miklavža, odlično delo našega priznanega upodabljalca Rika Debenjaka. Umetnino je blagoslovil sam škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. Podoba sv. Miklavža v stolnici je večje delo (9 kvadratnih metrov ploskve). Za našega umetnika pomeni nov, prodoren uspeh in znaten napredek na njegovi strmo se vzpenjajoči umetnostni poti. Naročeno delo je Riko Debenjak izvršil v dveh mesecih v popolno zadovoljstvo vseh.
Zakaj lako težko vstajamo?
V teku normalno prespane noči ni naše spanje nikakor enakomerno globoko. Najgloblje je v prvi tretjini, to
je pred polnočjo; potem &e njegova
-(•line mnogi znaki prastarih stikov, še boljvpa jh je v tein prepričanju potrdilo r; ’ kovanje verstev. Tako je ugotovil n- nški znanstvenik dr. Fischer, da •;> bile osnove vere starega Egipta in \or Peruancev ter Mehičanov (Aztekov) iste. Oboji so molili sonce kol najvišje božanstvo, fz tega boževanja je izviralo potem vse njihovo kultu ■ m mišljenje. Prav tako so bili sorodu; demanti civilizacije starega Egipta in starih ameriških indijanskih narodov. Gradnja svetišč in gradnja pii amid na obeh straneh Atlantskega oceana potrjuje isto.
2 vprašanjem obstoja ali neobstoja Atlantide se je mnogo ukvarja] tudi pred dvema letoma v Parizu umrli znani ruski pisatelj Dimitrije Merež-kovskij. Zbral je vse gradivo, kolikor ga je o tem vprašanju, in našel v njem zelo veliko dokazov, da je Atlantida res obstojala. Navezujoč na Platona, je postavil tudi domnevo, da je prebivalstvo Atlantide doživelo zlom svoje duhovne civilizacije že pred samo ozemeljsko katastrofo celine. Atlantska civilizacija se je izrodila v grozoto, ki je vodila do strahovlade in iztrebljuvanja ljudstva.
Č* je to res, in utegnilo bi biti, če verjamemo Platonu, potem so bili vz.rokf propada atlantske civilizacije skoraj natanko isti, kakor jih je napovedal nemški znanstvenik Speugler v svoji zanimivi knjigi »Propad zahoda,*: ki je zbudila kmalu po prvi svetovni vojni toliko pozornost] in debat ne le po Evropi, ampak tudi po ostalem svetu. Tudi Spongler ja napovedal naši sedanji zahodni civilizaciji propad.
Merežkovsktij je pa našel dalje tudi še druge sledove, po katerih je mogoče »klepati, da je tudi aredozemelj-ska (egipčanska, grška, rimska) civilizacija In kultura imela svoj izvor v civilizaciji iti kulturi Atlantide. Odkril je zlasti pota, ki so vodila od »nhoda proti vzhodu, kakor nam doka-mjejo mnoga arheološka odkritja in ittkor nam pravijo tudi Sliko, naj-Jene v nekaterih podzemeljskih ja-aiah, katerih starost cenijo na deset-tisočleija. Na drugi strani pa ja zasledil spet znake, da je prihajala prvotna civilizacija v Ameriko od vzhoda, a tam je ležala Atlantida. Med Azteki je pa bila še do Kolumba in pozneje ohranjena vera, da »o »ploh njihovi predniki prišli ▼ Ameriko od vzhoda. Pripovedovali »o, da je bila nekoč na vzhodu velika dežela, ki pa ie pozneje izginila.
To bi nam potrjevalo, da se je vsaj ned prebivalstvom Srednje Amerike »hranilo ustno sporočilo o obstoju Atlantide, ki je v Afriki in Evropi medtem že davno izumrlo in ostalo ohranjeno potomstvu edino v Platonovem popisu. Ustna sporočila pa so, kakor vemo zdaj, navadno zelo zanesljiv iokaz za dogodke v oelo najstarejših Jobah človeštva. Marsikje se je izkazalo, da je imelo katero v ljudstvu od •odu do rodu ohranjeno ustno sporo-iilo mnogo bolj prav kakor pa celo trditve »lanih zgodovinopiscev in novejših skeptičnih znanstvenikov.
Pa tudi razni drugi znanstveniki se
tolikšna kakor ob začetku. Šele zadnjo uro se spanec spet poglobi, to je tako imenovana jutrnja globina spanja, ki pa doseže komaj dve tretjini predpolnočne.
Toda po izsledkih prof. dr. W. Hell-pacha s heidelberškega vseučilišča se ta »spalna krivulja« mnogim ljudem že v zgodnjih letih precej izpremeni. Njihovo spanje ni ob začetku nikdar trdno, šele proti jutru se močno poglobi. Približno 20 °/o vseh ljudi je takih, še mnogo večji odstotek Pa SP> povsem nenormalno spanje. Povzročajo ga življenjske prilike velemesta in pretežno duševno delo.
Vsakršno spanje čez dan je mnogo bolj površno kakor nočno spanje ob svojem začetku; semkaj spada popoldansko spanje, po katerem čutijo po-
Akademski slikar Riko Debenjak je eden izmed mladih mojstrov slovenske upodabljajoče umetnosti. Njegova življenjska pot je zelo zanimiva. Dasi so bili vsi v njegovi družini dobri risarji, se Riko v svoji rani mladosti ni prav zavedal, da ima upodabljajoči dar. Postal je prometnik pri železnici. V Novem Sadu, kjer je bil v službi, je vselej, kadar mu je čas dapuščal, rad skiciral svoje službene tovariše. Nekoč mu je neki tovariš rekel, naj pusti službo, češ da železnica ni zanj, in naj gre na umetnostno akademijo. Debenjak je, 22 let star, res sledil nasvetu in se je posvetil upodabljal-skemu študiju v Beogradu.
trebo tudi ljudje, ki delajo na kmetih, in celo živali, in pa dnevno spanje ljudi, ki vrše nočno službo.
Vohče spimo v poletnih mesecih manj trdno kakor v zimskih. Vendar so tema in spanec, svetloba in budnost samo v neki splošni medsebojni sovisiiosti, saj naše spanje ni najgloblje ob največji temi; torej nista nočna tema in globina »panja naravnost odvisni druga od druge. »<»«»♦»♦««♦>»»»»♦♦»»»♦«»♦»♦»♦«♦»«♦«
V NEKAJ VRSTAH
Ponekod je kakšne stvari premalo, ponekod pa preveč. V Španiji je bila n. pr. letošnja vinska letina izredno dobra, saj jo cenijo na 18 do 20 milijonov hi. In ker ni izvoza za njo,
M»«M»««««««M»MM»MM»»MM »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦»»»«»♦»♦♦♦♦♦♦♦«♦»♦««»««♦♦♦♦♦«
Na akademiji je bil sedem let. 2e med učenjem je razstavil svoja dela na šolskih razstavah, po dokončanem študiju — bil je zmeraj odličnjak in je z odliko tudi diplomiral — pa je priredil samostojno razstavo v prestolnici. Izkupiček te razstave mu je omogočil pot v Francijo. Tam je svoje znanje izpopolnjeval dve leti in pol, in sicer po muzejih.
Udeležil se je tudi svetovnoznanih razstav v Parizu in Haagu.
Malo pred izbruhom sedanje vojne se je vrnil v Ljubljano, kjer je priredil nadaljnje samostojne razstave svojih podob ter dosegel priznanje tudi doma.
si belijo glave, kaj naj napravijo s tem obilnim vinom. V zvezi s tem je španska vlada prepovedala sleherno izdelovanje žganja razen iz vina. Dober del mošta so shranili v obliki sladosoka, neltaj grozdja so pa posušili za rozine. Tako upajo, da bodo ta pereči problem, kako naj se iznebe dobrega vina, s težavo sicer, toda vendarle nekako rešili.
*
V Pferovu na Češkem imajo društvo prijateljev kanarčkov. Društvo sicer ni veliko, ima samo 41 članov, zato pa nič več in nič manj kakor 1000 milozvočnih kanarčkov. En sam član tega društva ima 93 kanarčkov, drugi jih ima 60, itd. Lahko si predstavljamo, kakšna nervoza vlada med člani
Trije začarani brnijo
PO ČEŠKI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD
Naslednje jutro sla z mesarjem preizmisilu pot., m ..,.) hniu.u ie o y »..tonjana Mipc.jd. Vojko je .veselo žvižgaje odšel s svojimi novimi prijatelji domov. Ko je povedal sesiri, da je namesto denarja dobil za ovce tri pse, je bila silno huda. Šele z zgovornim prigovarjanjem jo je pomiril, o pasjih vrlinah ji pa le ni črhni! besede. Ze nekaj dni potem so knežji lovci opazili, da nekdo lovi divjačino v knežjih loviščih; našli so bili namreč jelenje glave, ki so bile gladko odgriznjene od trupa.
Križanka štev. 1
2 3 4 5 6
Nekega dne je knežji višji lovec na svojem obhodu nenadoma ugledal velikega psa, kako goni j-lena. Pohitel je preko tiAvnika, da bi ga ubil. Vložil je v svoj samostrel oslro puščico in sprožil.
POMEN BESED
Vodoravno: 1. Veznik. Trinog ni v sorodu s to besedo. Njeno škripanja je vozniku opomin. — 2. Za natančno delo je njena luč prešibka. — 3. Pri Ljubljani. Plevel. — 4. Inštrument.
— 5. Simbol plehkosti. Njegovi vnuki uis° imeli pradedov. — 6. Južnoameriški veletok. — 7. Odslavlja mrzli letni cas. Kvartaški izziv, — 8. Evropski narod. — 9. Medmet. Nobeno bitje, nobena stvar ni brez njega. Prešernov veznik.
Navpično:	1. Glasbena kratica.
Naša sreča je, da imamo za slaba čase slabšega kakor za dobre. — 2. Z njim vprašamo, a tudi oporekamo. Muza. — 3. Poslednji boj. — 4. Datumska kratica. Tatarski vladar. Star veznik. — 5. Nespoštljiv izraz za žepno uro. Drugi oče. — 6. Veznik. Vodna žival. Oblika pomožnega glagola. — 7. Žensko ime. — 8. Presoja. Števnik. — 9. Nekoč so jo Izdelovali iz muljega in oslovskega mesa. Umetnikov material.
Rešitev križanke štev. 42
Vodoravno: 1. um; sadika. — 2. Eos; Jakob. — 3. krap; vrt. — 4. ostrina. — 5. me; ali; ar. — 6. stonoga. — 7. tri; Anam. — 8. tlaka; ite. — 9. Damask; an.
Navpično: 1. nekomu; td. — 2. Morse; tla. — 3. sat; sram. — 4. pratika. — 5. aj; ilo; as. — 6. davnina. — 7. ikra; oni. — 8. kot; Agata.
— 9. ab; pramen.
tega društva in njihovimi kanarčki, če pomislimo, da bo sredi tega meseca v Pragi veliko tekmovanje najslavnejših skupin kanarčkov s področja Češke in Moravske.
*
Vojna je na rejo psov delovala dokaj neugodno. Marsikdo, ki je pred vojno gojil čistokrvne pse, jih je zdaj moral opustiti in so takšne žlahtne živali postale danes redke in drage. (Pri nas v Ljubljani pa še posebno, ko smo efelo imel; pasjo klavnico! A tudi drugje- ni dosti boljše.) Mali oglas v nekem kjSbenhavnskem dnevniku je zgovoren dokaz za to. Nekdo ponuja tam čistokrvnega ovčarja. Ponudba sama po sebi ni senzacionalna, tein bolj pa cena. Lastnik psa zahteva namreč za žival 2.800 kron ali pa — avtomobil.
*
Že zadnjič smo poročali o častitljivi dami, ki živi v furlanskem Vidmu in je decembra meseca praznovala svoj 107. rojstni dan. Iz Nemčije poročajo zdaj o drugi dami, ki sicer ni tako stara; praznovala je svoj 102. rojstni dan. Pravijo, da je gospa Kristina Rosemann, tako se piše la dama, izredno Čila, da še vedno bere časopise brez naočnikov in če je lepo, da gre vsak dan na sprehod.
Kdo ugane?
»Oh, ta nesrečna pipa!«
Gospod Komar je strasten kadilec' pipe, a njegova žena tobačnega dima sploh ne prenese. Ker Komar to ve, s© na vse načine trudi, da bi svojo ženo čim manj nadlegoval z dimom. Vse poletje je šlo še kar v redu. Komar je odprl okno, i>oleg katerega je sedel, in ko je P1'111'] dim proti njemu, ga je odneslo skozi okno.
Zdaj pa ie zima in gospod Komar lahko samo sem in tja odpre okno. Toda vsakokrat ko .puhne iz topo sinje oblake proti oknu, ™ zažene dim nazaj v sobo, iui veliko ogorčenje gospe Komarjeve, ki obupno maha s časopisom in vedno iznova pojasnjuje, da leg« ne more več prenašati.
Kdo hi zna) gospodu Komarju svetovati, kaj naj stori, da ne ho gnalo dima nazaj v sobo?
Odgovor;
•bjju.iz BSaplo) BSajofBfBgpo oiasiA a api.id up o>nu ‘o^osia !]oq uii.j pnipul RJoui uS JjndniB ‘fuzuu Jju.rz
l|ZJin B>|SH!jd "2 tlUI .1051 ‘11115(0 031A -OjOd Ofupods IZOJjS Tpupid Ulil!p [11(17 auis au-iimioji p o riso o -aqo« zi nfuipio 5(ujz ijdo) ‘!>p(i;( ju.ioSz o>( mo;
-poul ‘0([0S A 5[RJZ ipjlU ‘!>JZ81 03(AO(od ofupods OAOSofll 1705jS ‘Oj.llipo °fl<* 0uef.in5(uz ouifo af ao ‘ijis Tuiižod
Opozorite na nakupovalnlco Socialne pomoči svoje znance.
Herausgeber; K. Bratuša, Journalisti verantvvortlicher Redakteur: H. Kern, Joumalist: Druckerei: Merkur, A. G. in Ljubljana; fOr dieDruckeret	^mbljanl.
Liubliana. — Izdaja K. Bratuša, novinan odgovarja H. Kern. novinar, tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, za tiskarno odgovana O. Mihalek - vsi * »-mu i