?<85TO IV,	LJUBLJANA,	dna	1	decembra	1921.	ŠTEV.	130.
ptmtmamm % golmritei.	t*lk»3* *sak tmrtft, £a&fM& te	Cesas	itevSI&l	K	1-50.
■■_____ijuijMuiijj«jMBiMaBMMMMWaWMMWWWWWl«WWWWWWWWWWI»>»»iWiwiii	Wi«Wii|iMII>awii	■!	II	«11»	lil	r -Trm—n~r~TiirTi~nrn-T|-T)-mii n —htt—~T-~iTnir~-|inrminn~‘ n r~ min ' " n t~ -ti—mirni - - - —rrm iirn ii i irni - mmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRV
lJtft$ta4L OnuOR* itr». fl/l - Dopisi st os vračaj*. - Storilka pri E*k»v»»*~	—	ftteriDts	telefona	KS*.
K 1Mt u pol tet* K 95. <• Istri Iris K H. assssfao K M, n tnor* , e^V^a -**• " W*** Ib toll se ▼ UubljaaL
‘e K Današnji dan«’je (najvažnejši dangv naši skupn; zgodovini, kajti ta dan po ■ menja zmago narodne zavediiosti nad vsemi zaprekami, nad vsemi razlikami, bodisi v kulturi, politiki, veri ali običajih. Današnjega dne so predstavitelji celokupnega naroda s prosto voljo, svečano proglasili uedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno kraljevino pod žezlom di-.astije KaradžordževiČev.
Zmago, katero slavimo 1. decembra, si je privojeval naš narod v težkih stoletja trajajočih borbah. Kdaj pa je bila v zgodovini prvikrat izražena misel narodnega edinstva vseh Jugoslovanov? .L S-Zgodovina nas uči o mogočnem srbskem, hrvaškem in bolgarskem carstvu. Vsako je imelo svoj vek, in vsako se je razprostiralo črez druge sosednje dežele: enkrat so hfgemonirali Srbi, potem Bolgari, potem zopet Hrvati. Drug je vladal nad drugim in to le s pomočjo sile, zato je morala taka država prej ali slej razpasti. Od tod so tudi izvirale večne bratoubnstvene vojne med nami.
Iz tega je jasno razvidno, da v tej dobi še ne more biti govora o jugoslovanskem narodnem edinstvu, ker vse naštete države so bile osnovane ra sili, na hegemoniji enega naroda nad drugim, a ne na prostovoljnem združenju, ne nn načelu jednakopravnosti vseh Jugoslovanov. Boje za idejo narodnega edinstva najdemo v poznejši dobi, in smelo lahko trdimo, da smo mi Slovenci že pred 350 leti napravili mogoče med Jugoslovani prvi poskus uedmiti se z drugimi Jugoslovani ne potom meča in nasilja, ampsk potom prostovoljnega dogovora in bratske zveze. Zgodovina nam priča, da so že leta 1576. poslali voditelj-, ki so pripravljali največji slovenski upor, svoje odposlance na Hrvaško, da bi sklenili bratsko zvezo s Hrvati. Naša največja vstaja proti nemški nadvladi, je bila tedaj krvavo zatrta in Nemci so ubili na tisoče in tisoče slovenskih upornikov. Toda ideje o slo-vensko-hrvaškem edinstvu niso mogli, vzlic vsej krvoločnosti, nikdar več zatreti, kajti to ni bila misel posameznika, ki bi legla ob enem s človekom v grob, ampak to je bila misel, ki se je rodila
Kronika razvoja hranilnic.
Sestavil: I. Mohor It (Nadaljevanje.)
Druga najširša poslovna panoga hranilničnih investicij so javni papirji, ki uživajo sirotinsko varnost. Avstrijska vzorna pravna naštevajo kot hranilnicam v nakup dovoljene effekte :
a) avstrijske državne zadolžnice in njim enakovredni kreditni papirji, med njimi predvsem zemljiškoodvezne obligacije, salinske in davčno-restitučne nakaznice;
b) delne zadolžnice, katere so izdajale posamezne kronovine, okraji ali občine na državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel na podlagi zakonitega dovoljenja;
c) ostali vrednosti papirji, za kater.h obrestovanje in amoitizacijo garantira ena izmed kronovin;
d) delne zadolžnice vodnih zadrug na podlagi zakona % dne 30. junija 1884 drž. zak. štev. 116 glede pospeševanja deželne kulture z ozirom na vodne stavbe;
iz globoke ljubezni enega bratskega naroda do druzega, in t?. ideja je postala okslej vogelni kamen vsel^JugosIo.anov,
V XVII. veku so sanjali o takšnem edinstvu Dubrovničani. Ta prosvetljena hrvaška republika v južni Dalmaciji je predlagala celo novo ime za vse Jugoslovane »Sloveni«.
V razvoju na'ega narodnega ue-dinjenja igra veliko vlogo tudi turška nevarnost. Turki so zavzemali zemljo, kjer je prebival nsš narod polagoma od sela do sela, od oblasti do oblasti. Ta veliki razvoj od podjarmljenja naših zemelj, do njih popolne osvoboditve od turškega jarma (1912 let*) je trajal uprav 500 let. V teku teh 500 let so se izvršile velike preselitve in tedaj se je srbo-hrvaški narod tudi uedinil, kajti oni del naroda, koji je v begu pred Turki zapustil svoje domače ognjišče, se je naselil v polusvobodnih avstro-ogrskih pokrajinah, na Hrvaškem, v Slavoniji in Vojvodin’. Tedaj so nastale stalne vezi med Srbijo in drugimi Jugoslovani, kajti Srbe v avstro-ogrskih pokrajinah, pri katerih je bila uprav vsled turških bojev narodna zavedrost visoko razvita, je zanimalo vse, kar se je dogajalo z ostalim delom naroda v Srb ji. Pod vplivom teh dogodkov je postala Hrvaška ono zavetišče, kjer se je ideja narodnega edinstva vzgajala in okrepila. Osobito silno se je izrazilo to edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev v ibrskem gibanju. Ljudevit Ga| se ni v svoji borbi proti madžarskemu in latinskemu jeziku zadovoljil samo s tem, da je zahteval za naš narod skupni jezik, zahteval je tudi skupno ime, ter nas imenuje Ilire. Gaj je dal celemu gibanju političen značaj: C Ij ilirskega pokrtta je bil uedinjenje srbo hrvaških in slovenskih pokrajin, ki so bile tedaj v sestavi avstro ogrske monarhije, toda politični pokret ni imel zaželjenega uspeha. Ideja ilirizma je pa živela še nadalje.
V minolem veku najdemo celo vrsto primerov, kako so se zbirali okoli te ideje vedno širši in širši narodni krogi, toda avstrijski pritisk, ki je bil osobito občutljiv po revoluciji v letu 1848 je vničil vse naše politično-nacijonalne uspehe. Gaj je padel skupno z Jelačičem;
e) zastavna pisma, ki so bila no-tirana na dunajski, praški ali tržaški borzi In privatne srečke, ki so bile emitirane z oblastvenim dovoljenjem proti hipotekarni varnosti;
f) delnice, avstroogrske banke, dalje polnovplačane delnice in prioritetne ob-igacije podietij, ki nudijo pod državnim ali deželnim jamstvom vsaj 4o/0 dividendo za delnice in pogojno obrestovanje obligacij ter se po določenem načrtu amoitizirajo;
g) prioritetne obligacije polnovpla-čane prioritetne delnice onih železniških podjetij, ki so v zadnjih petih letih obrata po polnem kritju statutarnih letnih bremen predvsem za najeta prioritetna in druga posojila dosegle čisti dobiček, ki zadostuje, da se izplača za ves delniški kapital vsaj 4°/» dividenda in predpisana amortizacija ;
h) v vrednostnih papirjih sploh, ki jim je potom posebnih zakonov in odreb jamčena varnost za nalaganje ustanovnih, slrotinskih, fideikomisnih in hranilničnih kapitalov.
Lombarde dovoljujejo vzorna pravila na najdaljšo dobo šestih mesecev do višine iU borzne vrednosti effektov na dan zastave, oziroma pri nekotiranih do */<
to obče razočaranje je pa prebudilo narodno zavednost na Hrvatskem. Ilirsko gibanje je našlo svoje nadaljevanje v jugoslovanskem gibanju
Biskup Strossmayer je ldejnorstran jugoslovanskega gibanja jasno in točno načrtal. V težkih letih 1861—1867 je postalo jasno, da nacijonalne ideje tega časa ne bodo mogle vzdržati avstro-ogrskega pritiska in tedlj se je biskup Strossmayer lotil tega dela na kulturnem polju, da bi na tak način uresničil svoje načrte. Med tem Časom, to je v letu 1867, je bila priznana Srbija za neodvisno državo. To je bil eden najvažnejših momentov v zgodovini uedinjenja, kajti tedaj so se oči vseh Jugoslovanov uprle
v	to državo, ki je postala naš »Piemont«. TeJaj se je jugoslovanska ideja, težišče celega gibanja preneslo v Beograd. Narodna stranka na Hrvaškem je stala v tesmh odnošajih s Srbijo in knezom Mihaelom, katen se je tako živo bav* z idejo ustvaritve jugoslovanske države. Kakor je jasno, je končalo to delo z nasilno smrtjo kneza Mihaela in predajo Hrvaške na milost in nemilost Ogrski.
Jugoslovansko gibanje je tedaj prešlo
v	vrste omladine, koja jč od 1896 leta do osvobojenja služila ideji uedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska omladina je spojila s svojim neumornim delom v jedno misel, misel osvobojenia in uedinjenja, vsa naša središča: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo in Cetinje. Iz kulturnih centrov se je širilo jugoslovensko gibanje širom vseh naših pokrajin in začela se je krvava borba z našimi neprijatelji. Težka je bila ta borba, toda zavedni Jugoslovani niso podlegli, vzdržali so ta boj do svetovne vojne, do končnega obračuna. Po težki in krvavi borbi slavi naš narod svojo zmago nacjonalno osvobojenje in uedinjenje. Lep je ta praznik, tada še lepši bo, ko ga bomo praznovali vsi Jugoslovani, ko bodo stali pod okriljem naše matere Jugoslavije tudi oni, za koiih jjomenja današnji dan, le dan prehoda iz jednega jarma v drugega.
Razširjajte Trgovski list!
imenske vrednosti in pri srečkah maksimalno do */« najnižjega dobitka. Lom-bardni posel je imel zadnji čas pred vojno vedno padajočo tendenco in predstavlja 1.1910 že samo povprečno 1.15°/0 vseh aktiv. Pri Kranjski hranilnici v Ljubljani se je od srede šestdesetih let z višine 668 985 fl. skrčil do l. 1911 na borih 7.575 kron.
Posest vrednostnill papirjev pri hranilnicah je medtem pred vojno kljub neugodnim razmeram na effektnem trgu vedno rastla do leta 1910 povprečno na 25 3°/o aktiv. Glede investicij aktiv v effekte so se vodili dolga leta ostri boji. Regulativ in vzorna pravila stojita glede effektov na stališču, da se smejo kupovati le oni, ki so v prometu na notranjem trgu. Ona vidita v hranilnicah predvsem močno denarno organizacijo za notranja državna posojila. Vendar ne predpisujeta meja med državnimi in privatnimi efekti drugih skupin. Prusija je v tem oziru predpisala hranilnicam obveznost, da morajo prevzeti vsaj za polovico vrednostne listnice državnih papirjev, medtem ko so hra-niln ce nekaterih zveznih držav že vpeljale v prakso nakup inozemskih državnih posojil, katerih kurzi ostanejo od notranjih kriz nedotaknjeni in v slučaju lokalne katastrofe niso primorane vreči
Zunanja politika.
Zadnjič smo govorili o razorožit-
vi	in danes se moramo povrniti k temu vprašanju, ker je italijanski delegat stavil na washingtonski konferenci predlog, naj bi se razorožitveni problem rešil na tak način, da bi sodelovale tudi one države v centralni Evropi, ki niso zastopane na konferenci. Briandovim izvajanjem, ki so imela pred očmi predvsem Nemčijo, ker je nasledstvene države smatrala za zavezniške sile, je Schanzer diaponiral italijansko stališče, da je treba izvesti razorožitev tudi v Jugoslaviji, Čeho-slovaški, Rumuniji in na Poljskem. Iz njegovih besed je jasno razvidno, da je imel pred očmi predvsem nas, ko je izjavil, da znaša efektivno stanje naše vojske 180.000 mož, in da bo morala pri razorožitvi sodelovati tudi Jugoslavija. Že zadnjič smo povdarili, da se nam je dozdevalo, da čujemo iz italijanskih ust izraz bojazni pred našo oboroženo silo. Da spravi svoj predlog v sklad s francoskim stališčem, je predlagal, naj se Francija pridruži njegovemu razorožitvenemu načrtu šele, ko ji bodo razmere to dopuščale. V teh besedah pa je tičala precejšnja ost proti Franciji, ki v taki kombinaciji izgleda kot militaristična država, ki se z razorožitvenim problemom peča le s skrajno previdnostjo ter prepušča inicijativo manjši evropski velesili na kopnem.
Francoski ministrski predsednik je italijanski predlog zavrnil z vso e-nergijo in, kot je podoba, tudi z uspehom. Predvsem je povdarjal, da je Francija prva, ki je pripravljena, izvesti razorožitev, in da jo edina velika odgovornost, ki jo nosi pri ohranit-
vi	evropskega miru, veže, da ne zniža armadnega stanja v večji meri, kot je storila, ko je z zmanjšanjem vojaške prezenčne službe na dve leti število svojih aktivnih vojakov znižala za 33 odstotkov. Primerjal je to znižanje z nameravanim znižanjem pomorskih edinic za 39%, kar je malone isti rezultat, ter je pripomnil, da so navedeno mero pomorske razorožitve sklenile med seboj tri zavezniške države,
domače devaJorizirane effekte na trg. Še kritičnejše perspektive so se odpirele že koncem I. 1910, ko so posebni rezervni zakladi za kurzne razlike investiranih 1.651 milijonov kron dostgd nasproti maksimah I. 1896 odstotkov
8	31 najnižjo mejo 1.95«/o in Že takrat jasno kazati, da pri najmanjšem padcu ne morejo več kriti zahtev, da prihajajo po njih izčrpanju splošni rez fondi ali del čistega dobička v poštev. Naslednja leta so ne samo razbila vsako nado na izboljšanje kurzov, izgube so se v mnogih bilancah potrojile, desetkratno zvišale. Vojna je z vojnimi posojili dala zadnji udarec in prinesla našemu hranilništvu katastrofo.
Tretjo najvažnejšo nalogo vrše hranilnice na polju komunalnega kredita. Statistika izkazuje, da je bilo v tej smeri koncem Itta 1910 na Kranjskem elociranih od strani hranilnic nad 10 miliionov kron, na Koroškem 5, v Trstu
4	in na Štajerskem 24 milijonov kron kljub uspešni konkurenci javnih komunalnih kreditnih zavodov. V tem ozbu igrajo hranilnice pri nas največjo vlogo za uresničenje komunalnega gospodarskega program?.
(Dalje prih.)
Trgovci, industriiald in obrtniki! Ne pozabite, da ie »TRGOVSKI UST“ Vale stanovsko glasilo-
dočim stoji Franclja nasproti sosedu, ki venomer skuša obiti versaillesko mirovno pogodbo in ima še vedno neizčrpna sredstva za briskiranje zavezniških zahtev. Briand je s tem več ali manj odbil proti njemu naperjeno ost in je zmanjšal učinek Schanzerjevega predloga, ki se je zanj ogreval tudi zastopnik Kanade. Vendar se je veliko priznanje, ki ga je žel v prvi seji za razorožitev na kopnem, ohladilo, in del angleškega časopisja že trdi, da bi bilo treba tudi vprašanje razorožitve na kopnem narezati z isto iskrenostjo, ki so jo pokazale Anglija, Amerika in Japonska pri pomorski razorožitvi.
Nam se zdi francosko stališče mnogo bolj utemeljeno kot italijansko, ker ima glavno nevarnost pred očmi, dočim se je Schanzer brezdvom-no 'zavaroval predvsem pred jugoslo-vensko oboroženo silo ter je hotel potom vsiljene nam razorožitve kronati rapalsko pogodbo. Francoski publicist Auguste Gauvain se je pri tej priliki postavil na naše stališče ter je Italijo opozoril na to, da sta pri drugem Karlovem povratku na Madžarsko rešili situacijo baš čehoslovaška in jugoslo-venska mobilizacija in da bi ukazi ambasadorske konference in italijanska intervencija v Budimpešti imeli mnogo bolj problematičen uspeh, da niso bile na madžarskih granicah postavljene čehoslovaške in naše divizije. Gauvain je s tem brez ovinkov priznal, da sta slednji dve državi v glavnem pripomogli k rešitvi tedanje preteče vojne krize, in jih je zato smatrati vsaj v isti meri za varuhe evropskega miru kot Italijo. Po njegovih izvajanjih je pri razorožitvi treba rav-notako slišati mnenje držav v centralni Evropi, in da tukaj velesile ne smejo nastopati preveč samolastno.
Italijanski zastopnik je na wa-ehingtonski konferenci stavil predlog, ki pomeni za Jugoslavijo nevarnost, da nam velesile po italijanskih željah določijo, do katere meje smemo razviti svojo vojaško silo. Mi vsi pozdravljamo misel razorožitve, ali zahtevati moramo, da se izmirjenje med narodi izvrši po pravičnih načelih in da se pri tem čuje tudi naš glas. Odklanjamo vsako sumničenje militarizma in bomo pri tem velikem delu vedno sodelovali. Ali da nam nenaklonjena in v zavesti storjene krivice živeča velesila z mednarodno sankcijo naloži dolžnost, gledati 9 prekrižanimi rokami pogin naše iredente, te sramote nam Italija ne bo mogla vtisniti. Veseli nas, da ima naša pravična stvar še nekaj zaveznikov in da celo drugi demaskirajo zahrbtnost italijanske politike, ki ji je evropski mir dalje kot osiguranje izključno italijanskih interesov.
V	splošnem pa vprašanje razorožitve na kopnem ni stopilo v odločilen Stadij, ter so se konstituirali samo trije odseki, za omejitev zračnega boja, uporabe strupenih plinov ter ta proučevanje bojnih sredstev in metod sploh. S tem je rezultat konference zdrknil na isti niveau, do katerega so se povspele konference v Haagu. Problem razorožitve gledamo s skepso, ker nasprotuje naravi posameznika in narodov, ter bo vedno ostal problem.
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevanj«.)
Medpostaje stalnih plovnih zvez se je določalo v sporazumu s trgovinskim ministrstvom. Hitrost je bila določena na 14 morskih milj na uro do 10 milj z ozirom na lazličnost zvez. Subvencije so bile lestvično določene in sicer za levantno službo 4 80 kron na nvljo pri najmanjši hitrosti 10 milj, in 7 10 kron za vožnje s hitrostjo 12 do 14 milj na brzovoznih zvezah v Carigrad in Aleksandrijo. Za prekooceanske zveze 3 40 na miljo oz roma 5 60 kron. kot brzovozna zveza v Bombay Maksimalna svota letn h subvencij v obliki refakcij za prevožene razdalje ]e bila določena na K 7,234.412. Izredni dogodki, ki bi promet na gotovih
linijah uničili ali vsaj momentano ovira!!, niso smeli biti povod, da se zniža državno subvencijo pod 4,700.000 kron. Dr?ava je vračala Lloydu pristojbine za prehod skozi Sueški Kanal in je dajala za obnovo ladjinega parka 6 milijonov brezobrestnega posojila v petih letnih obrokih.
Prvotni kapital Tržaškega Ltoyda kot maritimne sekcije in zavarovalnega podjetja je znašal 1 milijon fl., in je bil polagoma zvišan na l1/* in dalje na 3 nvljone fl. Prvotnim podjetnikom je moralo mesto Trst jamčiti za obresti. To garancijo je po letu 1845 prevzela država in prva podpora iz leta 1855. je znašala 1 miljon flor.
Nadaljni park se je razvijal do I
1875.	na sledeči	način:	
'Leto	Števila ladij	Konjskih sil	Ton prostorniBB
1838	10	860	2.889
1845	20	2.110	7.006
1850	30	4 510	12.335
1855	65	12.040	35.955
1860	62.	12 200	36.260
1865	63	13.190	44.970
1870	64	15.460	66.550
1875	71	17.460	83.925
Statistika izkazuje pri številu ladij neznaten prirastek po letu 1860 namreč
9	ladij ali 14%; medtem pa moramo uvaževati razvoj gon lnih sil in depia-cementa (5260 konjskih sil ali 43°,o in 47.665 ton, toraj 113 °/o. Ob otvoritvi druge zveze * Trstom (1906) je štelo Lloydovo ladjevje 67 parnikov s prostornino 265.000 ton in 147.000 konjskimi silami. Pozneje je prirastlo
leta parnikov HP Deplacement
1908	6	20.800	19820
1909	5	10.100	15 624
1910	6	9.600	12.257
Razen tega še vrsta parnikov za
prosto plovbo na razpolago, deloma v stavbi. Stari arzenal je prepust i Lloyd Stabilimentu tecmco za odškodnino
6,850.000	kron, katere mu je izplačevala avstrijska vlada s 4°/o obrestmi v 20 enakih obrokih. Obdržal je samo doke za reparaturo in ustanovil skupno s »Stab;limento tecnico« novo ladjedelnico pri Sv. Roku.
Razen desetih malih lokalnih podjetij, ki so igrala v paroplovnetn vprašanju, le podrejeno vlogo, je bilo poleg Lloyda največje podjetje »združena avstrijska paroplovna delniška družba«, znana pod imenom »Austro Američane«, ki je bila zvezana z Hambu g- Amerika-linijo in Severonemškim Lloydomod 1904. Družba datira iz leta 1903 in je bila na-meniena predvsem avstrijskemu izseljenstvu v Severno in Južno Ameriko.
Subvenčne predpogoje takozvane proste plovbe določa zakon z dne 27. decembra 1893, ki razločuje dvoje vrst premij, za obrat in za vožnjo. Prva znaša na tono in leto za železne parnike 12 kron, za železne jadernice 9 kron in za lesene 6 kron. Letno se zmanjša za 5°/o in preneha po 15 letih sploh. Zveča pa se za 10'/«, ako je bila ladja doma zgrajena; in za 25 °/» ako je bila polovica drla tuzemska. Obe določbe stremite po tem, da se ustvari in vzdrži domačo Ud|ino industrijo in prepreči kolikor trngoče naročanje ladjimh potrebščin iz tujine. Druga vrsta premij pa določa 5 krajcarjev na tono in 1000 prevoženih milj. Pogoj' tega zakona so bili prenizko stavljeni, da bi se bila mogla razviti trgovska mornarica v pričakovanem obsegu. Bila je potrebna revizija sub-venčnega zakona in obenem z novimi železniškimi zvezami in po dolg h tarifnih in eksportmh anketah od 1904 do 1907.1. je izšel rov zakon z dne 23 februarja 1907, h kateremu se Se vrnemo.
Prošnje in pritožbe o davčnih zadevah.
(Konec.)
Rentnina.
Prošnja za podaljšanje roka » vložitev napovedi: kolka prosta.
Prošnja za podaljšanje roka za vložitev pritožbe: 2 din.
Prošnja za naznanilo odmera« podlage: 2 din.
Prošnje bank, hranilnic, posojil nic in drugih podobnih zavodov, da bi se jim dovolili za plačilo rentnine daljši roki: kolka proste.
Rekurzi proti odmeri davka, proti zavrnitvi prošenj za odpis ali znižanje, rekurzi proti uveljavljenju jamstva: 5 din.
Naknadna izvajanja rekurza k že vloženemu in še ne izpeljanemu rekurzu: 2 din.
Pripomnja: Izjave, napovedi itd. za odmero davka, dokazila o odbitkih, dokazila, da ni rentnini zavezanih prejemkov, dokazila o pričetku in koncu davčne dolžnosti, so sploh kolka prosta.
Dohodnina in plačarina.
Prošnja za podaljšanje roka za vložitev napovedi: kolka prosta.
Prošnja za podaljšanje roka za vložitev priziva: 2 din.
Prošnja delodajalcev, da smejo vložiti naznanila o službenih prejemkih pri drugih davčnih oblastvih, ali pa, da smejo odpremljati davek na druge blagajne: 2 din.
Prošnja delodajalcev, da smejo odpremljati dohodnino uslužbencev v daljših rokih: 2 din.
Prošnja za naznanilo odmerne podlage, ako se priziv ne prijavi: 2 dinarja.
Prošnja za vpogled v odmerne spise: 2 din.
Prošnja za naznanilo odmerne podlage, ako se obenem prijavi priziv: 5 din.
Prošnja za odpis dohodnine po § 229 zakona o osebnih davkih: kolka prosta.
Prošnja za popust in znižanje davka po § 232 zakona o osebnih davkih: kolka prosta.
Prizivi proti odmeri dohodnine in plačarine, prizivi službodajalcev proti plačilnemu pozivu ali pa službo-jemaleev proti odtegljaju plačarine:
5	din.
Prizivi proti odklonitvi prošenj za znižanje in popust davka: 5 din.
Naknadna prizivna izvajanja k že vloženemu in še ne izpeljanemu prizivu: 2 din.
Pripomnja: Napovedi, izjave itd. za odmero davka, naznanila o pričetku in koncu davčne obveznosti, naznanila o izplačanih službenih prejemkih, so sploh kolka proste. Ravno tako je kolka prosto dovoljenje službodajalca, da se smejo zaslišati nameščenci kot pojasnilniki in izvedenci. Kolka prosta je tudi ponudba za vpogled v trgovske knjige ali pa predlog na zaslišanje izvedencev.
C. Splošne določbe.
Priziv proti odločbi, s katero se je naložilo plačilo stroškov za vpogled v trgovske knjige: 5 din.
Vloge in priloge v kazenskem postopanju: kolka proste.
Pritožbe proti kazenskemu raz-sodilu: 6 din.
Prošnja za znižanje davčne kazni ali pa odpust redovne globe:
a) pred pravomočnostjo obsodbe: kolka prosta.
b) po pravomočnosti obsodbe: 2 dinarja.
Odklonitev izvolitve v davčno komisijo: kolka prosta.
Prizivi v volilnem postopanju v davčne komisije: 5 din.
Priziv proti predpisu zamudnih obresti: 5 din.
Prošnja za odlog plačila: 2 din.
Prošnja za pojasnilo glede terjanega zneska, ki je označen na dopo-slani poštni položnici: 2 din.
Pooblastilo za vložitev napovedi in izjav: kolka prosto.
Prošnja za povračilo preplačanih davkov in za povračilne obresti: kolka prosta.
Pritožba zoper odklonitev te prošnje: 5 din.
Pritožbe zoper predpis davkov katerihkoli v obče: 5 din.
Priloge k onim prošnjam, prizivom in pritožbam, ki so podvržene kolku, morajo biti kolkovane že po morebitnih drugih predpisih kakor
listine, na vsak način pa najmanj s 50 parami, ter je eventualno razliko dopolniti z dodatnim kolkom, ki se prilepi na prilogo, ne da bi bilo treba kaj čezenj pisati.
Na nekolkovane priloge je prilepiti torej kolek za 50 par, in sicer brez ozira na število in velikost pol.
Ako niso originalni spisi, ki se dodajajo kot priloge, po zakonu zavezani taksi zato, ker se izdajajo uradoma (vojaške objave, vojaške listine itd.), niso niti kot priloge zavezani nobeni taksi. Toda prepisi teh listin so zavezani taksi, ako se predlagajo kot priloge.
Dokler se za priloge, ki niso opremljene z zadostno takso, ne pobere ostanek takse po predpisih, ki veljajo o tem, se predmet ne sme jemati v razpravo.
Tar. postavka 5, zakona o taksama kraljevine Srbije določa tudi takso za rešitev vloge (rešenje, odločba).
Te določbe so pa od 1. septembra
1921	naprej omejene, tako da je plačati to takso le v pojedinih slučajih, čajih.
Kot načelo velja za rešitve vlog v davčnih zadevah sledeče:
A. Rešitev vloge je kolka prosta:
1. pri prizivih (pritožbah, rekur-zih), ker so ti že sami podvrženi taksi 5, 6, ali 10 dinarjev.
2. pri kolka prostih vlogah, ako se strankinemu zahtevku ugodi.
3. pri vseh drugih vlogah (ki se kolkujejo samo z 2 din.) takrat, kadar:
a) rešitev nima naredbe, tla ima stranka pravico do pritožbe, ter se
b) stranka tudi faktično ne pritoži in
c) stranka v svoji vlogi fploh ni izrecno zahtevala, da bi se ji bila dala proti običajni praksi pismena odločba.
B. Za rešitev je plačati takso 5 dinarjev še posebej:
1. pri vseh kolka prostih vlogah, ako se strankina zahteva povsem ali deloma zavrne in
2. pri vlogah, ki so podvržene samo taksi za 2 din., tudi takrat, če se strankinemu zahtevku ugodi; v obeh slučajih (pod 1. in 2. pa le takrat, če je v rešitvi navedeno, da se stranka lahko pritoži, ali pa če se sranka kljub temu, da ni bilo te na vedbe, potem vendarle pritoži, ali pa če je stranka v svoji vlogi izrecno zahtevala, da se naj bi ji dala izjemno, proti običajni praksi, na njeno vlogo pismena odločba.
Kolek za rešitev (5 din.) je prilepiti na vlogo; lahko se pa samo priloži ter ga oblastvo potem prilepi na pismeno odločbo samo.
Ako ae kaka kolka prosta vloga kot neutemeljena zavrne, se izterja poleg takse 5 din. za rešitev tudi taksa 2 din. za vlogo.
Če je stranka v onih slučajih, kjer je plačati takso tudi za rešitev, kolek za 5 din. že sama predložila, je zadeva v redu; če ga pa ni predložila, ga potem oblastvo od nje še posebej zahteva. Temu zahtevku mora stranka na vsak način ustreči, sicer se rešitev sploh ne izvrši. Če se je pa rešitev že izvršila, pa stranka kolka za rešitev (in eventuelno tudi za vlogo) ne bi hotela predložiti, bi nastopile za stranko kazenske posledice ter bi morala plačati poleg red-J10 takse še petkratno kazen in takso za kazensko razsodbo.
Izvoz in uvoz.
Iitoi lesa, ii katerega bi se mogli delati železniški pragovi, je prepovedan,
ker bi se sicer izigraval odlok prepovedi izvoza železniških pragov, kar bi bilo v škodo našim železnicam.
Izvoz konj in ovc. Ministrstvo poljedelstva in vode je odobrilo predlog za izvoz 3000 lahkih konj in 50.000 ovac.
Sviea zabranila uvo* avinj. Švica je zabranila uvoz živih svinj iz naše in drugih držav.
Nobeno podjetje naj ne bo brez trgovskega Lista'!
narodno žospodarsKe zadeve.
Trgovina.
Trgovinska pooblaščena agencija kraljevine SHS v Pragi je začela poslovati ‘20. t. m. pod vodstvom g. Milana Maksimoviča. Naslov agencije je sledeč: Praga III, Komensliehi nam. č. 4.
Bolgarski trgovski konzulati. Iz Sofije poročajo, da namerava notranje ministrstvo otvoriti v večjih trgovskih in industrijskih središčih v Evropi konzulate.
»Astra« d. d. V Zagrebu je protoko-lirana tvrdka »Astra« d. d. v Zagrebu, ki se bo bavila s trgovino kemičnih proizvodov, posebno naftinih proizvodov.
Nov trik. Po Hrvatskem so začeli razni temni elementi in nelegitimni trgovci širiti vest, da bo naša vojska re-kvirirala razno blago in konje brez vsake odškodnine, zato da Je najbolj pametno, če se tako blago proda »pošto po to«. Očevidna je tendenca teh novic, da hočejo taki brezvestni ljudje le poceni priti do blaga, na katerem bi imeli pri izvozu v inozemstvo velikanske dobičke na račun lahkovemežev. Ker ni izključeno, da pridejo podobni goljufi tudi k nam na deželo, opozarjamo naše čitatelje, da o kaki rekviziciji ni govora in da bi država v slučaju rekvizicije dala lastnikom odškodnino za oddane predmete, ki je gotovo višja, kot bi bila cena takih pijavk, ki se ne plašijo pred največjimi nesramnostmi, da- polnijo svoje žepe. Če bi se taki elementi pojavili tudi pri nas, naj jih poštenjaki takoj ovadijo, da se podobne agitacije, ki škodujejo ne le posameznikom, marveč tudi državi, še v kali zatro.
Industrija.
Nova tvornica v Osijeku. V Osijeku se je osnovala tvornica »Siva«, ki bo izdelovala ščetke, metle, čopiče itd. Z obratom se začne 15. t. m.
Rudarska kriza na Češkem še ni odstranjena. Med lastniki rudnikov in delavci se je vršilo več pogajanj, pa so se ena za drugim razbila.
Denarstvo.
Finančna konferenca v Beogradu.
Začetkom decembra se bo vršila ob prisotnosti delegatov iz Hrvatske, Slovenije in Vojvodine v finančnem ministrstvu generalna finančna konferenca, ki bo pretresala finančno stanje v državi.
Naš vojni dolg v Ameriki znaša 51 milijonov 153.160 dolarjev, kar znaša okrog 3.500,000.000 dinarjev ali 14 milijard kron.
Stinnes je odpotoval ii Londona. 25. t. m. je Stinnes odpotoval iz Londona, ne da bi bil dobil denarna sredstva, za katera se je pogajal. Angleški financisti čakajo, da se izboljša tečaj marke, prodno se spuste v pogajanja.
Nova nota Nemčiji. Francoski listi pišejo o novi noti, katero pripravlja Francija za slučaj, da Nemčija ne izvrši plačila za reparacije, ki v kratkem zapadejo.
Tečaj zlata v Nemčiji. Službeni tečaj za 20 mark zlata v Nemčiji je odrejen z 850 markami v papirju.
Ccrlna.
Bencin, ki ima manjšo gostoto od 770 in toplote od 12 do 15 stopinj, je prost plačevanja državne trošarine, ako se vporablja za industrijske stroje, v tekstilni industriji, za topljenje stekla, čiščenje petrolejskih jam, za pogon motorjev, poljedelskih strojev, za proizvajanje sploh, pod pogoji, ki se še natančnejše določijo.
Carinska tarifa t Španiji povišana. Z dekretom z dne 17. maja 1.1. je špansko ministrstvo financ povišalo carinsko tarifo za ca 100 odstotkov, če se pa vzame v obzir plačevanje carine v zlatu, se zviša carina še za ca 45—50 odstotkov. Poleg povišanja carinske tarife je ministrstvo financ uvedlo z dekretom z dne
3.	junija t. 1. še posebna doplačila, tako-zvane koeficiente, za vse ono blago, ki Prihaja iz držav z manj vredno valuto, la mera naj bi ščitila domače proizvode pred tujim uvozom. Koeficient ni za vse blago enak, marveč se giblje med
10	in 70 odstotki. — Za sveže meso n. pr. se plača po maksimalni tarifi 36, preje 20, po minim. tar. 24, preje 10 pesetov. Za soljeno meso, mast in
slanino (100 kg) po maks. tar. 129, preje 43.25, po minim. tar. 64, preje 43.25 pesetov. — Za pšenico (100 kilogramov) po maksimalni tarifi 12, preje 8 pezetov, po minimalni tar. 8, preje tudi 8 pezetov. Za jajca (100 kg) po maks. tar. 30, preje 20, po minimalni 15, p raje tudi 15 pezetov. — Za alkohol in žganje (100 litrov) po maks. tar. 320, preje 160, po minimalni tarifi 160, preje 160 pezetov. — Za les je carina povišana za 100 do 150 odstotkov, za kože pa za 50—100%.
Davki.
Davek na biljarde. S 1. januarjem
1922	se vpelje davek na biljarde, ki bo znašal za prijavo biljarda 20 din., letno pa 50 din. Od tega davka so izvzeti le biljardi v privatnih hišah, ki služijo le kot domače razvedrilo. Vsak lastnik biljarda je dolžan naznaniti številko biljarda in tvornico. Če se menja lastnik, se plača pristojbino znova.
Promet.
Prometne omejitve. Ravnateljstvo južne železnice poroča: Sprejemanje in odpošiljanje pošiljk v vozovnih nakladih za postajo Mimchen loko in tranzit je zopet dovoljeno. Celokupni brzovozni in sporovozni promet v postaje sledeč, prog v Bruck — Neudorf — Nickelsdorf, Parn-dorf, Pamhagen, Parndorf — Wolken-prodersdorf, Parndorf — Kitisec, Eben-furt — Baumgart in Wiener Neustadt — Loipersbach — Schadendorf je dovoljen. Tovorni promet preko teh prog na Madžarsko je še nadalje ukinjen. Reekspe-dicija pošiljk brez prekladanja iz postaj Burgenlanda na Madžarsko so prepovedane. Za postaje v Burgenlandu se sme toraj sprejemati samo take pošiljke, katere bodo brezdvomno v namembni postaji razložene.
Železniški promet na Hrvatskem. Vsled silnega snega, ki je zapadel že pol metra visoko, dohajajo vsi vlaki z velikimi zamudami.
Nov šolski vlak. Od 24. novembra vozi med Celjem in Zidanim mostom šolski vlak. Odhaja iz Celja ob 13. uri 20 minut. Ta vlak smejo uporabljati samo šolarji z mesečnimi kartami, drugemu občinstvu je vožnja s tem vlakom zabra-njena. Vozi samo ob šolskih dneh.
Nove poštne pristojbine v Nemčiji. Državna poštna uprava v Nemčiji pripravlja zvišanje vseh poštnih pristojbin. Porto za tuzemska pisma znašal naj bi odslej 1.50 marke. Se bolj kakor vse druge pristojbine se zvišajo telefonske pristojbine, namreč za 80%. Poštna u-prava utemeljuje zvišanje s povečanimi troški, ki jih povzroča zvišanje plač poštnemu perzonalu, podraženje cen ma-terijala ter deficit, ki se je pojavil v poštnem obratovanju.
Znižanje železniške tarife na Poljskem. Poljska, ki je skor ovsak mesec enkrat zvišala železniške tarife, je sedaj sklenila, da jih zniža, in sicer kar za 60 odstotkov.
Kmetijstvo.
Sprejem slovenskih mladeničev v srbske kmetijske šole. Kmetijsko ministrstvo odda 6 prostih mest za obisk kmetijskih šol v Kraljevu, Bukovu in Sabcu, ki so namenjena sinovom slovenskih staršev. Prosilci imajo nositi le stroške potovanja, dočim prevzame ministrstvo vse druge stroške oskrbovanja in šolanja. Prošnje za sprejem v srbske kmetijske šole, ki pričnejo s 1. marcem 1922 in trajajo po 2 leti, naj Re z običajnimi dokazili predlože zadnji čas do 15. januarja 1922 pokrajinski u-pravi, oddelku . za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost 14 do 18 let, dovršitev najmanj ljudske šole, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se morajo starši zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni šoli na domačem posestvu. Bodi pripomnjeno, da se v Bukovo sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo in Šabac pa učenci iz živinorejskih in poljedelskih krajev.
Produkcija žita na Čehoslovaškem. Po poročilu čehoslovaškega ministrstva za poljedelstvo je letošnja produkcija žita večja od lanske. Višek bo znašal ca.
145.000	vagonov.
Priglasitev zasebnih žrebcev k li-cencevanju. Na podstavi zakonitih predpisov o licencevanju žrebcev se razgla-
ša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. decembra 1921 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnemu magistratu) v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri priglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne dajo bode razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in daja-dopustila za spuščanje. Svoječasno se la dopustilo (licenco).
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Za nabavo najfinejšega jekla vseh vrst se priporoča prvovrstna švedska tvrdka »Hellefors Bruks Aktiebolag, Hellefors«. Reflektira stopiti v stik z največjimi tvornicaini in industrijskimi podjetji naše države.
Dobava mila. Ministrstvo vojne in mornarice, Oddelek za mornarico v Zemunu, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo skleuila 14. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni imenovanega Oddelka v Zemunu pogodba za dobavo enega vagona pralnega mila. Predmetna objava z natančnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dobava cigaretnega papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 29. decembra 1921 ob 11. uri dopoldne v pisarni Uprave državnih monopolov v Beogradu ofert-na licitacija glede cigaretnega papirja. Predmetni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava žvepla. Uprava smodnišni-ce v Kamniku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 12. decembra 1921 ob 11. uri dopoldne v pisarni imenovane uprave v Kamniku tajna ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg žvepla za izdelovanje črnega smodnika. Predmetni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava, prodaja.
Nabava platna in drugega blaga.
Na seji ekonomsko-financijskega komite-ta ministrov 18. t. m. je bil odobren predlog, da se nabavi 500.000 metrov platna za letne obleke vojakov. Istotako je bila odobrena nabava ravnotolikšne količine blaga za zimske vojaške uniforme.
Nabava telegr. stolbov. Ministrstvo za pošto in brzojav bo nabavilo za enkrat 50.000 telegr. atolbov.
Razno.
Imenovanje. Za upravitelja Kmetijske šole na Grmu je imenovan nafi bo-trudnik, kmetijski svetnik g. Bohuslav Skalicky.
Obrtne nadaljevalne Sole v Ljubljani prično s poukom dne 1. decembra letos. Opozarjamo na to mojstre in vajence.
Protest mariborskih čevljarjev. Ma
rlborskl čevljarski mojstri so na zaupnem sestanku v nedeljo sklenili protestno izjavo proti obsodbi trgovca in čevljarskega mojstra Josipa Suliča, katero je izreklo občinsko sodišče. Sulič je bil obsojen na 100.000 K in en mesec zapora, ker je prodal par ortopediš-kih čevljev, ki jih je občinsko sodišče cenilo na 550 K, za 650 K. Čevljarski mojstri so mnenja, da občinsko sodišče ni bilo upravičeno presojati glede takih izdelkov, ker ne spadajo med neobhod-no potrebne življenjske potrebščine, kakor je navedeno v predpisih.
Za čebelarje. Za Ljutomer in okolico se vrši ustanovni občni zbor čebelarske podružnice v nedeljo, dne 4. decembra 1921 ob 8. uri v gostilni Vavpotič v Ljutomeru. Predaval bo državni čebelarski potovalni učitelj Ivan Jurančič od Sv, Andraža v Slov. Goricah.
Tržno porodiš.
Produktna borza v Novem Sadu dne
25. novembra: pšenica: sremska (78 kg 2 odst.) 1340 (blago) 1330 (denar); ječmen: krmilni (65—66 kg, Bačka ladja) 1020 (blago); oves: baški 825 (blago), banatski 800 (denar); koruza: baška stara zaključek 1100, nova 940 (denar) zaključek 945; moka (z vrečami): št. 0 ab Bačka 1880 (blago) zaključek 1880, za kuho 1780 (blago), krušna 1020 (blago); otrobi (z vrečami): baški 620 (blago); fižol: beli novi 1150 (blago) zaključek 1150; svinjska mast: netto ab Bačka 6800 (blago) 6700 (denar).
Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki. Živahno povpraševanje domačega konzuma je na cene vplivalo tako, da so se sedaj ustalile. Pšenica notira na postajah v Vojvodini okrog 1350 K, moka pa okrog 1900 K (nularica). Več mlinov je ustavilo pogon, ker pri tako visokih cenah nočejo delati v izgubo. Promet z staro koruzo je živahen, cena ji je 1100 kron, tudi po novi koruzi je povpraševanje oživelo, ker je z nastopom hladnega vremena prešla nevarnost, da se pokvari. Kakovost nove koruze je izvan-redno dobra, žalibog pa je bila žetev tako slaba, da bomo primorani koruzo u-važati. Uvažala se bode najbrž koruza amerikanskega izvora, ker bi cena kon-venirala. Oves notira 830—840 K, beli fižol 1200 K, mešani pa 1000 K. Železn. promet še vedno ne odgovarja potrebi, zato so tudi cene tako visoke. Želeti bi bilo, da bi železn. uprava dala na razpolago vagone, ker bi se s tem zmanjšalo povpraševanje, kar bi znižalo cene.
Usnje in kože.
Praga: Povpraševanje po kožah je slabo, cene padajo in so sledeče: kože junic do 24y2 kg 21 Kč, od 25-39V2 kg 23.20, od 40 kg dalje 24.40; volovske kože do 241/2 kg 21, od 30—39y2 kg 23.30—23.40, od 40—49y2 kg 23.10 do 23.30; koža slovaških volov od 23 kg dalje 17.40. Kravje kože od 24V2 kg 21, kozje kože 96 Kč po komadu.
Dunaj: Cene surovim kožam se višajo. Za govejo kožo se plača: 770 K po kg, za telečjo 1600, za ovčjo 2200, za kozjo 3200, za konjsko 8000 po kom. — Zenski šivani čevlji (črni boxcalf), stanejo 14.500 K, rujpvi boxcalf 18.000 K, na debelo v tvomici. Moški čevlji, goveji box 7600-8900, naravna koža 7500-8900. Zenski nizki čevlji (Go-o-dyear Welt) chevreau ali boxcalf 10.000, otročji čevlji črni boxcalf 5200, šivani 7150, rujavi 8650 v tvomici.
Budimpešta: Cene rastejo povpre6-no za 10 po kg goveje kože 112—120, telečje 190—200 K za kg surove kože.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 104.50-106, Milan izplačilo 1180—1190, ček 1175, London 1150, Newyork kabel 290—296, Pariz 2000—2025, Praga 309.50—8JL2, fivica 5500, Dunaj 3.70—3.80, Budimpešta 36.50—38, Valute: dolarji 290— 293, avstrijske krone 3.50—3.75, rublji 22—28, napoleoni 1020, marke 110— 115, lire 1160, levi 180.
Trg. obrtna banka 260—265.
Jadranska banka 1450.
Ljub. kreditna banka 910.
Ljub. strojne tovarne in livarne 900.
Beograd, valute: dolarji 72, franki 500, marke 29, leji 30, levi 45, avstrijske krone 1.30, devize: London 295, Pariz 505, Praga 77.50, Dunaj 1.00, Berlin 25.75, Milan 291, Budimpešta 9.
Curih, devize: Berlin 1.99, Newyork 5.26, London 20.98, Pariz 36.30, Milan 21.30, Praga 5.50, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske žigosane krone 0.10.
Listnica uredništva.
A. V. Na stavljena vprašanja Vam odgovarjamo sledeče: Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je v reviziji. Rezultat še ni znan.
Občinska sodišča imajo za enkrat pravico, da pregledajo račune.
Maksimiranje cen je bilo po časopisnih vesteh odpravljeno, kar pa uradno še ni bilo razglašeno.
Zasledujte skrbno poročila v našem listu, ki bo takoj poročal o vsaki izpre-membi. Že št. 129 poroča o tozadevni anketi
4
TRGOV s k; list
Lesna ii&dusstrijs*
ZITUI^ITA.
 —	---— Tolafovnipa 3=L.st a.eloelc	~	~
Lasmik : Konsordj m izoaianje »T/gOvrkegs Uetm«. - QikTDi niednik: Peter Kastelic. -- Odgovorni urednik: Franjo ZebaL - liska tiskam* Makse Hrovatin v Liubljani
M laki. IM fiii.
19
EN OROS	EN	DETAIL
*rn_-jTTimur.*. rr--_i.  - ■ ■ - —-.»
Hedžet Sz ZEšZoritnils: — IL j-ul Tol j sl n. a.
!F^raaa.6išDKa,aELs2ea, "culica- 4=
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, SMetkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien. --------- Zadar,	Zagreb	 —
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in Inozemstvu.
HdKIH
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne* Izrabljive steki, plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo .
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. lloderno urejene popraelintea vseh pisalnih strojev.
Priperota so ivr&ka
Josip Peteline
LloSijanfl, Su. Peirn nasip J
tovarniška zaloga ■ šivalnih strojev
ijti m posameznih delov za vse si- trne Šivalnih slojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljaije in sedlaije t?r galanterijo na drobno m debelo. Cene nizke I	Postrežba	točna
Priporočamo šped. tvrdko
katera izvršuje vse v to stroko spadajoče posle kulantno iti najhitreje. Sprejema blago tudi v ccsrinjenje.
Medič, Rokove & Zanki,
Tovorna liemitnib in rudninskih barv ter lobov.
prefs A. Zanki sinovi.
Centralo: Ljubljano.
D. z o. z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Skladišče: Noulsod.
Telefon: 64.
Englisli varnishes:
Angleški lak!
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. PINE COPAL VARNISH. Pini kopalov lak za znotraj.
SUPERPINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najftn.
PINE COPAL CAR-R!AOEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE TLATTINO VARNISH SPRP. Brusilni fftii prep. ak.
PALE PLATTINO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. Uk.
EXTERIOR COPAL VARNISH PINE. rini »račnl Uk,
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRP. Najflncjši zračni rap. Uk
PALE SICCATIVE PLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE PLUIH SlkaMf, temen.
SPRP. WELLRIQHT VARNISH.
Lak za kočijske sta najfinej&i.
Priznano najboljša In zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (G)ps), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL".
Lak za pode.
«MERAKL». Linoleum lak za pode.
»MERAKL*.
Emajlnl Uk.
«MERAKL».
Brunoline.
Engilsh varnishes:
Anglcikl laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Pini črni japonski Uk.
QUECK BLACK VARNISH Japan. Uk s sikatlvom.
ISOLATINO BLACK VARNISH.
Izolirni Uk.
L1QUID DRIERS PALE Tereblna svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Tereblna temna.
DAMAR VARNISH. Damarov Uk.
ENAMEL VARNISH WHITE Emajl b*IL
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WH1TE. Emajl beli, izredno fini.
jij>j j~LPru~u~f~l~i »~i~i~ ~irixir>ij~‘ “*******■
L C. MAYER
LJUBLJANA
Ustanovlj. 1834.	/
►
MANUFAKTURA
►
O r atje T ti v d a r Centrala Maribor
Telefon 5t. 245.
Podružnica Vuzenica Telefon št. 1.
Ponuja vsakorstni rezani in tesani les.
, . M .E S N A “
(lastniki Bratje Tavčar)
Družba z o. z. za izvoz v Inozemstvo mesa, mesnatih In maščobnih proizvodov.
Maribor
Kopališka ulica 5tev. It.
Interurhan telefon št. 245. Kupuje
po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene)
svinje, govedo itdl.
38E	3SC 36C 38E 3SC	3SE