List 48.
Skrb za ptice,
kmetijstva najbolje prijatlice.
Ce tudi ne brez težav, vendar je prijetno kmetiško življenje. Vzhajoče solnce zbuja na delo, in zdajci ptički zažvrgole po drevju, ter poljedelca razveseljujejo z mič-nim svojim petjem. Al žalibog! da čedalje manj vidiš milih ptičkov po drevju in grmovju skakljati; kajti njih neusmiljeni zatiravec — od Stvarnika z umom ob-
darovani Človek — povsod jim zanjke nastavlja , češ, da par soldov za-nje vgrabi, da si more tobaka ali kanček smrtnostrupne žganjice kupiti, zraven pa ne pomisli, da tako ravna proti namenu modrega Stvarnika, ki je ptice stvaril nam na prid; ne spomni se, da Bogu in sebi z lovljenjem ptic dragi čas krade, kajti pogostoma celi dan čepi za grmovjem, predno kako ptičico vlovi, pozabivši, kako koristne so mile ptice poljedelstvu in obče kmetovanju. Brez ljubih ptic bi se rastlinstvo le slabo gleštalo, ker ptički pospešujejo kmetovanje , tako kakor ga tisuč in tisuč ljudi ne more. Zatoraj vsakteri umen kmetovavec skrbi, da se zelo koristne lastovice, zebe, senice, kraljički pod njegovim poslopjem ugnjezdijo, snaži votline na drevji, deva dilice nad luknjo tako, da va-njo ne dežuje. Kmali se ptičice v tako osnažene in pripravljene votline vgnje-zdijo, pa svojemu dobrotniku trud stoterno poplačujejo. V potrjenje, da noben še toliko umen človek z vsemi svojimi napravami in naredbami nikoli ne bo pokončal toliko mrčesev, kakor ptički, pripoveduje slavni Friderik Čudi to-le: „Na nekem vrtu je bilo na treh vrtnicah blizo 3000 listnih uši; spustijo na nje senico, ktera je v malo urah vse mrčese do dobrega pobrala, ter vrtnice popolnoma osnažila. V neki hiši so opazovali, da je penica — Rothkelchen — v eni uri nad 900 muh polovila. — Dve ponočni lastovici ste zvečer v četrt ure pokončali trume in trume sitnih komarjev. In kako zelo hasnovite so senice sadnemu drevju pa tudi drugemu lesu, ker pokončevajo jajca istih mrčesev, ki se prejci imenujejo, in ki drevje po lesu vidoma ugonobujejo. Ena sama predica v enem poletji blizo SOOjajic zleze, kterih senica s svojimi mladiči več tisuč en dan pokonča. Zlatoglavčki poleti in pozimi preiskujejo drevje , ter mrčese iz najglobokejih škorje-vih poklin najdejo in požro. — Sosebno so pa senice vrtom na veliko korist. Grof Kazimir Wodzicki to-le pravi: „Leta 1848 so bile gosenice — imenovane Bom-byx dispar — vrtno drevje tako oglodale , da je čisto golo bilo. Jeseni vidim po drevji milijone in milijone jajic, ktere so bile vse kosmate. Zaukažem tedaj, naj jajčica obirajo; al kmali se prepričam, da tako obiranje me bo drago stalo, in da še toliko ljudi ne bo moglo jajčic obrati. Bal sem se, da bode vse drevje usahnilo. Al pozimi pridejo trume in trume senic in zlatoglavČekov; goseničinih zaleg je čedalje menj , in leta 1850 so bile marljive ptičice vrtno drevje tako že očedile, da je v vigredi jako živahno ozelenelo."
In kako zelo uboge vrabce črtimo, preganjamo in lovimo, in vendar so nam jako koristni. Dva vrabca s svojimi mladiči v tednu nad 20.000 gosenic vlovita, toraj jim noben pravičen Človek ne bo zameril, ako si včasih v poboljšek češinj ali prosa poiščejo ali se pa v rež in pšenico^ zaletijo, saj te zrna kmetu stoterno poplačajo. — Se groznovitneje pa ljudje sove preganjajo. Divji hruš in truš po vsi hiši, celo po soseski gre, kadar kak neusmiljenež sovo usmrti; z veliko slovesnostjo jo na kastne vrata pribijejo. Al je ta, dasitudi ostudna živalica, vredna tacega zasramovanja za veliki hasen, kterega nam podeli s tem, da toliko hostnih žužkov, nočnih lepirjev in miš pokonča? Angležki naravoslovec Whiti je opazoval dve sovi, ter je vidil, da ste vsakih pet trenutkov v gnjezdo eno miš prinesli. Ali ni potem takem sirov, neotesan in nehvaležen vsakteri, ki take zelo koristne živalice muči in pokončuje? In koliko je ptic, ki le od mrčesev, polžev, pajkov živijo, ki torej nikomur škode ne učinijo; taki ptički so: penice, škorci, drozgi, senice, zebe, lastovice, strnadi, žolne itd. Eni mrčese po drevji pobirajo, drugi jih iz škorij izkljuvajo, eni v zraku med letanjem lovijo, drugi spet   iz   tal   ali   iz zemlje rijejo.    Tako je modri
Stvarnik vsaki živalici zaukazal po svoje se živiti; al krona vseh stvari Božjih je človek; le njemu je Stvarnik dal pamet, po kteri se od vseh drugih stvari loči, postavil gaje gospoda nad vse stvari, naj bi mu na prid in korist služile. Al nehvaležni človek preganja , muči in mori stvari, ktere je Bog na svet postavil , naj bi človeka razveseljevale in pri delu podperale. Toraj, vi duhovni in učitelji! ne opuščajte nobene prilike, ljudstvo podučevati, da je znamenje največe nehvalež nosti do Boga, kadar kdo mile ptice preganja, — vi županje! pazite dobro po svojih županijah , da se ptice v miru puščajo , ter kaznujte njih lovce , — vi starisi ! nikdar ne dovolite otrokom svojim ptičicam zanj k nastavljati, ter jih resno svarite, da kaj tacega ne trpite. Iz Pliberca.
V                                                         -v-
T. M. Štantetov-Šentvi d s ki.
388