Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'It leta BO din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v LJubJanl.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
Številka 97.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaia vsak ponedeljek, sredo in petek
Liubliana, sreda 7. septembra 1938
Paiia posamezni «>EA ViCiice stevUkj djj, ■ au
Več družabnotti
Bližajo se jesenski meseci in zopet bo oživelo delo v društvih in v stanovskih organizacijah. Priznati treba, da se v naših društvih, zlasti pa v naših trgovskih združenjih mnogo dela in da se dosegajo tudi lepi uspehi. Dosegli pa bi se še večji, če ne bi samo stanovska misel vezala člane združenj, temveč tudi prijateljske vezi. Zato je treba posvetiti nekaj paž-nje tudi gojitvi družabnosti med Slani združenj in ne le onim poslom, ki so v direktni zvezi z nalogami in cilji združenj.
To je potrebno tudi zato, ker je izkušnja žalibog le prepogosto dokazala, da trpi delo združenj zaradi raznih osebnih nesoglasij. Ta nesoglasja so večinoma v začetku čisto malenkostna in bi se mogla z dobro voljo hitro premostiti. Potrebna je le dobra beseda v pravem času in vse nasprotje je odpravljeno. Te dobre besede pa dostikrat ni, ker ni prave prilike, da bi se izrekla. Seje združenj za to niso primerne, drugih pravih prilik pa ni. In tako ostaja nasprotje in se večinoma še veča. Na družabnih sestankih pa je za to dobro besedo ugodna prilika, ker tu se ljudje bolj svobodno raz-govarjajo. Z lahkoto se v prijateljski družbi razjasni kakšna stvar, ki je bila morda skozi leta vzrok stalnih nasprotstev v združenju. Le prepogosto se dogaja, da ostajajo in se večajo osebna nasprot-s'va, ker ljudje niso imeli prilike, da bi se osebno sestali, se pogovorili in se razumeli. Najboljše sredstvo proti osebnim nasprot-stvom so dobri družabni stiki in zato je za napredek združenj važno, da goje med svojimi člani tudi družabnost.
A tudi za samo delo združenj je gojitev družabnosti največje jam-stvo za uspeh. Če vežejo člane združenj tudi dobri prijateljski odnošaji, če se redno sestajajo na prijateljskih tedenskih sestankih, potem kar nehote drug drugega vzpodbujajo k delu in vsaka v združenju začeta akcija more z gotovostjo računati na dober odmev med svojimi člani. Kajti v prijateljskih razgovorih se z lahkoto propagira vsaka misel in dostikrat utihnejo le zaradi družabnih ozirov vsi pomisleki proti začeti akciji. A ne samo to. V prijateljski družbi se porajajo vedno nove misli, vedno novi impulzi in vse delo v združenjih postaja živahnejše in splošnejše.
Poleg tega pa se ljudje spoznavajo v družbi. Marsikateri osebni predsodek v prijetni družbi izgine in ljudje vidijo, da ni vse tako črno, kakor se je govorilo. Pri razviti družabnosti pa se ljudje nauče tudi one obzirnosti drug do drugega, ki je zlasti v obveznih združenjih nujno potrebna. Pri obveznih združenjih morajo biti vsi pripadniki enega stanu člani istega združenja in zato mora vladati med njimi obzirnost, ker je nemogoče, da bi bili vsi v vseh stvareh istih nazorov. Združenja so močna, če se njih člani dobro razumelo. če vsi spoštujejo mnenje drugih, zato pa je treba z družabnostjo gojiti medsebojno razumevanje med člani.
Gojitev družabnosti bi pa dvignila tudi stanovsko zavest med vsem trgovstvom. Če bi n. pr. podeželski trgovec, ki pride v Ljubljano, Maribor ali Celje vedel, da dobi v tem ali onem lokalu zbra-
ne svoje stanovske tovariše, bi se gotovo oglasil v tem lokalu. Ustvarjala bi se na ta način nova znanja in nova prijateljstva ter vezi med trgovstvom vse Slovenije tako utrdile, da bi nujno napredovala tudi stanovska zavest med trgovstvom.
Treba upoštevati, da čakajo naše trgovstvo še velike naloge. Treba prečitati samo poročilo o ljubljanskem trgovskem kongresu in o celi kopici za trgovstvo še nerešenih vprašanj. Da se bodo ta vpraša-
nja rešila v smislu trgovskih potreb in zahtev, je treba, da trgovstvo vedno bolj nastopa kot docela organizirana celota in zato je potrebno, da se v večji meri ko doslej goji tudi družabnost med trgovci. Spomnimo se samo prvih let »Merkurja«, ko ni bilo le društveno, temveč tudi družabno življenje med trgovstvom na višku. Marsikatera stvar se je takrat uspešno izvedla le zaradi dobrih družabnih vezi, ki so družile trgovce.
Gojitev družabnosti pa nam je potrebna tudi zato, da zboljšamo svoje stike z drugimi gospodarskimi stanovi, da ne bodo ti stiki le slučajni, temveč trajni, ker je to prvi pogoj, da se bodo gospodarski stanovi res uveljavili v našem javnem življenju. Nujno je zato, da vsa združenja mislijo na to, koko bi poglobila družabnost med svojim članstvom in kako bi z družabnostjo tudi zboljšala svoje odnošaje z drugimi stanovi, zlasti pa z vsemi gospodarskimi.
Druga	plat	ob
medalje
Narodi nimaio dovoli tredstev za oboroževanie
Vedno večje oboroževanje zahteva od narodov vedno večjih finančnih naporov in vedno bolj jasno postaja, da narodi to divjo oboroževalno tekmo ne bi mogli dolgo vzdržati. Zanimiv in poučen članek je objavil o tem ameriški dopisnik »Prager Tagblatta«. Člankar v glavnem izvaja:
Vsa prizadevanja, da bi se narodi gospodarsko izolirali, so se ponesrečila. Gospodarsko nazadovanje, ki se je začelo v Ameriki, je zagrabilo tudi Evropo. Nista se mogle pred tem obvarovati niti Anglija in Francija, še manj pa države s strogo državno kontrolo nad gospodarstvom. Čeprav so vzroki za nazadovanje gospodarstva v vsaki državi različni, vendar izvirajo vsi iz istega glavnega vzroka: nobeno narodno gospodarstvo ni tako bogato, da bi moglo istočasno kriti velike izdatke za oboroževanje ter socialne pridobitve, na katere so se ljudje že navadili, da jih smatrajo kot same po sebi umevne. Narodi izdajo več, kakor pa jim dopušča njih narodni dohodek. Zato morajo nabrani kapital uporabljati, da krijejo svoje tekoče izdatke. Brez izjeme se bližajo trenutku, ko bodo morali ali znižati svojo življenjsko ravan ali pa povečati svoje dohodke.
Pri vseh štirih evropskih velesilah so nevarnostni signali dobro opazljivi. V Nemčiji je bil občuten padec tečajev na efektnih borzah in ta padec je zaradi ostre državne kontrole v Nemčiji bolj pomemben kakor bi bil v Ameriki.
V Italiji se ne opaža le napredujoče osiromašenje ljudstva, temveč vse kaže na to, da je ta država v zadregi, kam naj se prihodnjič obrne, da dobi surovine, ki jih potrebuje za svoje oboroževanje. V Franciji se kaže kriza predvsem v državnem deficitu, ki ga spremlja vedno večje kopičenje zlata po zasebnikih. V Vel. Britaniji pa je nastala očitna reakcija na bivšo dobo gospodarskega poleta.
Osnovni razlog za to nazadovanje pa je povsod enak. Proizvodnja je polno zaposlena, toda za neproduktivno namene, ali pa ne dela dovolj hitro, da bi ustvarila to, kar potrebujeta ljudstvo in vlada. Tako so se v Franciji 1. 1936 znatno dvignile mezde ter se obenem znižala delovna doba, kar pomeni, da so se produkcijski stroški znatno dvignili. Industrija je zato le težko dosegla njej potrebne dobičke. Ti dobički pa so tudi bistveni za državne dohodke, da more država plačevati stroške oboroževanja in socialnih pridobitev.
V drž. proračunu nastaja deficit, ki ga ni mogoče kriti z novimi dav-
ki. Vse to povzroča, da kapitalisti odtegujejo industriji svoj denar in začno zbirati zlato, kar krizo še poostruje. Ker ne prihaja v poštev znižanje produkcijskih stroškov z znižanjem mezd, je za Francijo edina pot, da dvigne cene in da z zmanjšanjem kupne moči denarja zniža plače. Trikrat so bili Francozi prisiljeni nastopiti to pot, toda vedno je morala vlada pod političnim pritiskom posledice devalvacije preprečiti. Vzrok vseh težav je v tem, ker Francija kljub svojemu bogastvu vendar ni tako bogata dežela, da bi si mogla dovoliti oboroževanje, zvišanje delavskih mezd, socialne pridobitve ter skrčenje delovnega časa vse hkrati.
Na drugi strani uporablja Nemčija vsa sredstva avtoritarne države, da bi njeno prebivalstvo pri nizkih mezdah delalo čim dalje. Toda to delo ne vodi k blagostanju. Tako ustvarjene vrednote se ne stekajo v normalno gospodarsko kroženje, temveč služijo samo oboroževanju in političnemu sistemu. Služijo samo vzdrževanju ogromnega vojaškega in upravnega aparata, ki v vedno večji meri živita od narodnega dohodka. Ta proces bi mogel trajati silno dolgo, če ne bi bila Nemčija prisiljena, da kupuje surovine v drugih državah.
Vladajoči sistem ovira narod, da bi za potrebni uvoz proizvajal dovolj izvoznega blaga. Čim bolj se bliža Nemčija točki, ko ne bo mogla potrebne surovine kupiti, tem večja bo njena pripravljenost pridobiti si jih s silo.
Položaj v Vel. Britaniji je bolj zapleten. V milejši obliki je položaj podoben onemu v Nemčiji, ker mora Anglija izdati ogromne zneske za oboroževanje ter spravlja svojo izvozno trgovino s carinami in gospodarskim nacionalizmom v nered. In kakor v Franciji, tako so tudi v Angliji zaradi pritiska strokovnih zvez ter raznih izdatkov za socialne pridobitve državni izdatki neprimerno visoki.
Kakor je težko prerokovati končni razvoj vseh teh procesov, se mora vendar reči, da je le malo verjetno, da bi se izdatki za oboroževanje v kratkem znižali. Drugod se bodo zato morali prilagoditi narodi in zato je verjetno, da bo življenjski standard ljudstva nazadoval. Kajti nemogoče je, da ne bi obveljala temeljna resnica, da narodi ne smejo več potrošiti kakor pa zaslužijo. Noben nacionalni misticizem in nobena politična demagogija ne more tega neizprosnega zakona razveljaviti.
Stanie nemškega gospodarstva
Novo padanie vrednosti na borzah
Iz Berlina poročajo o dolgotrajni vznemirjenosti na borzi, ki se je šele ta teden nekoliko zmanjšala. Dotok gotovine se je medtem povečal. Za pomiritev borze je porabila Državna banka znatne vsote.
Pravi vzrok nemira je bila prodaja efektov tistih industrij, ki dobivajo za državne dobave samo zakladna dobavniška nakazila. V juniju se je vsota teh nakazil povečala za 500 milijonov RM in v juliju za 476. Podobno se je poslabšalo tudi stanje bank, kjer je vsota državnih nakazil narasla v juniju za 432 in v juliju za 450 milijonov RM. Industrija je vložila ta svoja nakazila za podstavo kredita pri bankah. Tako so brezobrestna nakazila narasla pri bankah od 1658 v aprilu do konca julija že na 2822, ne da bi se vsota menic znatneje zmanjšala. Postavka upnikov se je v bančnih bilancah povečala od 17*6 in 17‘7 v zadnjih mesecih že julija na 18'1 milijarde RM. Znatne prodaje efek- _ tov so vplivale tudi na diskont, ki i
je začasno padel od 23/s—25/s na 2'/8-23/s %>. Srednja zasebna mera je 27/s.
Neenoten je bil trg glede rentne marke in likvidacijskih obveznic. Najbolj pa so prizadete industrijske obveznice, ki so padle pod pariteto.
Presenetil je veliki promet delnic, ki jih je tudi široko občinstvo prodajalo, zato, ker se je preplašilo ob možnosti vojne. Razen tega je še arizacijski proces v nemškem gospodarstvu povečal povpraševanje po gotovini.
Šele po govoru gospodarskega ministra na vzhodnem sejmu se je špekulacija umaknila. Tri dni po dr. Funkovem govoru pa se je položaj spet naglo poslabšal. Računa se, da bodo tečaji spet padli na točko izpred 17. in 18. avgusta.
Nemir se polašča ljudstva predvsem zaradi napetosti v češkoslovaškem vprašanju. Mladino je zajela nekakšna vojna psihoza. Močno je vplivala tudi velika mobilizacija z rekvizicijami vred, ki so bile dovolj vidne v dolgih vlakih.
(Vendar ljudje ne verjamejo, da bo vojna.)
Ministrov govor pa ni razpršil dvomov o stanju nemških državnih financ. Iz njegovih izjav sklepajo, da bo vlada opustila Schachtov deflacijski sistem. Položaj ne dopušča, da bi se najelo posojilo za izplačilo drž. nakazil, ki pa se morajo poravnati z rokom oktobra in novembra. Zato pričakujejo, da bo vlada odredila hranilnim in drugim denarnim zavodom novo oddajo vlog v državno posojilo.
Najbolj pa povečuje nemir trajno naraščanje državnega dolga, ki se je dvignil od marca 1936. za 8 na 22.5 milijard RM. Leteči dolgovi so se do konca julija povečali na skoraj 4 milijarde, vsi skupaj so se pod nacionalno-socialistično vlado več ko podvojili.
Zbor naših ekonomistov na Bledu
V nedeljo dne 4. septembra je. bil na Bledu ustanovni občni zbor Zveze ekonomistov, t. j. absolventov trgovinskih visokih šol. Zbor je bil zelo dobro obiskan. Dopoldne je bila seja uprave, popoldne pa ustanovni občni zbor, ker so bila pravila Zveze od ministrstva že potrjena.
Na obč. zboru ije bil izvoljen za predsednika zbora podguverner Narodne banke dr. Belin, za podpredsednika Zdenko Knez in za tajnika gdč. Cekelius iz Zagreba in Lojze Pipp iz Ljubljane. Po pozdravih gostov in po sklenitvi pozdravov kralju in vladi so sledila poročila funkcionarjev. Tajniško poročilo je podal g. Čukovič, blagajniško pa dr. Jerovec. Sedež društva bo v Beogradu.
Občni zbor je sklenil, da pošlje trg. ministru posebno spomenico, da se čim prej uveljavi uredba o imenovanju gospodarskih svetnikov. Ko so se obravnavali še nekateri drugi predlogi, je bila izvoljena nova uprava, ki jo tvorijo: predsednik podguverner dr. Belin, podpredsednika Zdenko Knez in Djordje Davidovič (Beograd), tajnika Slavko čukovič (Beograd) in Vilim Molnar (Zagreb) ter blagajnik dr. Jerovec (Beograd). V odboru sta od Slovencev Ivan Avse-nek in Franjo Tavčar. V nadzorstvu pa je od Slovencev Lojze Pipp.
Prihodnja skupščina Zveze bo v Beogradu. V zaključni besedi je poudaril predsednik dr. Belin, da se bo Zveza zlasti trudila, da se izvede uredba o gospodarskih svetnikih.
Romunija za utrditev domače nacionalne trgovine
Romunska vlada je naročila posebni komisiji, da izdela profesionalni statut trgovcev. Na podlagi tega statuta, bo domača trgovina dovoljena predvsem domačinom, dočim bo tujcem dovoljena le po posebnih pogojih. V tem primeru bo odločilno, če država dotičnega tujca daje romunskim državljanom iste pravice. Vendar pa nova uredba ne bo ovirala romunskega sodelovanja s tujim kapitalom. Posebni pogoji se bodo določili za ona tuja podjetja, ki hočejo izkoriščati naravna bogastva Romunije. Ta podjetja bodo morala prepustiti romunskemu narodnemu gospodarstvu one prednosti, ki mu pripadajo po naravnem zakonu.
Vsak trgovec mora biti naroinik,.Trgovskega lista*
Za komercializa državnih
Polovičarske odredbe ne zadostuieio
Vedno bolj intenzivna etatizaci-ja v vseh gospodarskih panogah je zopet postavila v ospredje javne debate vprašanje komercializacije državnih podjetij. Da je komercializacija potrebna, o tem pač danes nihče ne dvomi, ker pasivna državna podjetja niso niti v korist državi, še manj pa davkoplačevalcem. Nihče tudi ne more zagovarjati, kadar mora država za vsa svoja ogromna gozdna bogastva plačevati letno še poslovne deficite, pa čeprav od uprav, ki upravljajo te gozdove, ne pobira davkov ter jim nudi še druge ugodnosti. Iz tako velikega bogastva ustvariti delinit je pač tako kričeče nesoglasje, da ga nihče ne more zagovarjati.
Zato se tudi v javnosti v vedno večji meri oglašajo zahteve po komercializaciji drž. podjetij. Tako piše v tem smislu tudi zadnji »Pri-vredni pregled«, ki med drugim navaja naslednje argumente, ki govore za komercializacijo drž. podjetij.
Predvsem bi se smela državna podjetja ustanavljati le tam, kjer zasebna iniciativa ni dovolj močna. Še najmanj pa bi smela državna podjetja delati konkurenco zasebnim. Ni ugovora proti temu, če vodi država podjetja splošne koristi, kakor so n. pr. železnice. Bolj dvomljivo pa je, kako stališče naj zavlada glede odnosa države do rudarskih podjetij. Nekateri menijo, da bi morala država prevzeti ali vsa rudarska podjetja ali pa nobenega, ker če ima le nekatera, nastajajo nezdrave razmere, ki škodujejo zasebnim.
Bilo bi pa danes prezgodnje zahtevati načelno in takojšnjo rešitev o tem osnovnem vprašanju, vendar pa se hkrati pojavljajo tudi druga vprašanja, ki jih ni mogoče odlagati. Tu je treba v prvi vrsti omeniti komercializacijo drž. podjetij. Ta je potrebna, ker so drž. podjetja na eni strani ovirana zaradi vpliva birokracije in njenega pomanjkanja čuta za odgovor-nofd, na drugi strani pa od težkih ter okornih predpisov zakona o drž. računovodstvu. Zato tudi ne dajejo drž. podjetja onih rezultatov, ki hi jih mogla in morala dajati.
»Privredt.i pregled« je mnenja, da se je sedaj s preosnovanjem državnih podjetij v delniške družbe komercializacija teh dejansko že tudi začela. S tem je po mnenju lista napravljen prvi in najbolj potreben korak, ne pa tudi že zadnji. Kajti ne zadostuje, da je drž. podjetje le po svoji obliki delniška družba, temveč se mora tudi tako voditi, kakor se vodi delniška družba. To se pravi, da mora upravni odbor samo nadzirati delo, dejansko vodstvo pa mora biti v rokah poslovnega vodstva, ki ga tvorijo sposobni ljudje. Vsak protekcionizem ali nepotizem bi le škodoval.
Zato je važno, da nimajo drž. podjetja prav nobenih privilegi jev, zlasti da plačujejo popolnoma iste davke ko zasebna in da tudi pri državnih licitacijah nimajo no bene prednosti. Samo takrat, kadar bodo državna podjetja delala po čisto enakih pogojih ko zasebna, bodo v resnici tem konkurenčna in bo njih obstoj upravičen.
»Privredni pregled« pozdravlja pretvarjanje drž. podjetij v delniške družbe kot prvi in najvažnejši korak za komercializacijo drž. podjetij. Pravi pa, da se tu ne sme ostati na pol pota. Komercializi-.rati treba tudi vsa druga državna podjetja, tudi železnice, pošto, te lefon in jih spremeniti v delniške družbe, ker bi bilo potem njih delo mnogo bolj pozitivno. Kajti v drž. podjetjih, v katerih bo imela uprava vso odgovornost in vsa potrebna pooblastila za delo, ne
bo prostora za mnoge brezkoristne in dostikrat celo škodljive elemente, temveč bodo ta podjetja v resnici služila državi, narodu in gospodarstvu.
Kakor se v mnogem strinjamo izvajanji »Privrednega p regi e-mu v celoti vendar ne moremo pritrditi, dasi smo odločno za najbolj dosledno komercializacijo vseh državnih podjetij. Ne strinjamo se predvsem z optimističnim mnenjem, da je sprememba drž. podjetij v delniške družbe že prvi korak k njih komercializaciji. Mogla bi sicer biti, vendar pa to ni nujno. Kajti pri komercializaciji je glavno to, da pride v vodstvo nov duh, oni podjetni in elastični duh, ki izkoristi vsako malenkost, da dvigne gospodarski uspeh podjetja. Pri vsej podjetnosti pa se nikdar ne pozablja na odgovornost do delničarjev, ki so dali denar za poslovanje podjetja.
In tu pridemo k jedru vsega vprašanja. Če se spremene drž. podjetja kratkomalo v delniške družbe in je pri tem ostala finančna udeležba države dalje neiz-premenjena, potem se tudi dejansko ni dosti spremenilo. Odločajo
v glavnem isti ljudje ko prej, samo da se sedaj imenujejo upravni svetniki. Sprememba v delniško družbo bi bila pomembna šele v hipu, ko bi privatni kapital bil v znatnejši meri pri delniški glavnici soudeležen in bi novi upravni svetniki bili na novo delniško družbo navezani tudi z lastnim interesom. Potem bi mogli upati, da se bo poslovanje res spremenilo, potem bodo ta podjetja res postala aktivna.
Kakšna je vloga upravnih svetnikov brez delnic, smo videli že zadostno pri raznih nacionaliziranih podjetjih. Mislimo, da je ta izkušnja dovolj močna, da bi morala veljati tudi pri spreminjanju drž. podjetij v delniške družbe. Šele kadar se pritegne zasebni kapital v te nove delniške družbe, se je res nekaj storilo za njih komercializacijo. Brez tega pa najbr-že spreminjanje drž. podjetij v delniške družbe ne bo pomenilo nobene resnejše spremembe, temveč bo ostalo vse pri starem. Najmanj pa je mogoče pričakovati resnične komercializacije. Želeli bi, da bi praksa naš pesimizem ovrgla, a se bojimo, da ga bo prav krepko potrdila.
Naše gospoda v iuliiu
Narodna banka navaja v svojem zadnjem rednem mesečnem poročilu naslednje podatke o razvoju našega gospodarstva v juliju v primeri s prejšnjimi meseci.
Borze.
v milijonih din
Povprečni mesečni tečaji
vojne škode 479*55 479*83 407*80 7% investicij-
99'54	98'69	89*48
62*29	62'40	52*54
91‘36	92‘64	76*60
78'5	77'5	74'4
Indeks cen.
Cene na debelo (splošni indeks za 53 proizvodov, baza cene 1. 1926 = 100%)
skega p. 4%' agrarnih 6% begluških indeks delnic
Promet efektov Promet deviz in valut
junij julij
1938 38	29
julij
1937
25
Zunanja trgovina.
Izvoz:
(v milijonih din)
248	234	295
	junij	julij	julij
	1938		1937
	79'4	76‘5	737
proizvodi:			71’5
rastlinski	88'7	81‘9	
živalski	64'2	641	65*5
mineralni	89*9	88'9	881
industrijski	80'3	77‘4	76'3
Cene	na drobno.		
v Beogradu	94'9	91‘4	85'6
Zagrebu	91*4	90’9	82*6
Ljubljani	91*2	88'9	85'6
Skopi ju	97*4	96*5	89'5
Sarajevu	90-9	89*3	85'0
Stanje Narodne banke			
(vse v milijonih din)			
Kovinska			
podloga	1.834	1.837	1.686
obtok ban-			
kovcev	6.036	6.142	5.687
obtok in obve-			
ze na pokaz	8.455	8.398	7.865
posojila	1.574	1.534	1.581
obtok kovane-			
ga denarja	772	783	815
Vse vloge pri bankah in hranilni cah.
11.531 11.626 11.012
vloge pri P. H.
in DHB	2.786	2.806	2.480
vloge pri 20 za-seb. bankah 3.413 3.438 3.274 gotovina 20 bank	496	514	415
posojila
20 bank	4.034	4.033	4.140
	junij	julij	julij
	1938		1937
ves izvoz	373	283	533
v Italijo	31.4	211	57'0
Nemčijo	80’2	115'8	74*5
Avstrijo	19*5	71	80*6
Češkoslovaško	83'2	14'2	26*9
Anglijo	28'8	15*5	40*8
Vladžarsko	14'0	15*0	23*2
Francijo	2*6	1*4	14*8
Grčijo	77	7*4	21*4
Romunijo	4'4	2'8	3*8
	Uvoz:		
ves uvoz	412	403	427
iz Italije	307	30‘0	24*6
Nemčije	80'2	115*8	74*5
Avstrije	231	23*9	46*3
Češkoslovaške	517	45*6	48'6
Anglije	56*5	30*9	26*1
Madžarske	14'0	15*0	23*2
Francije	10*8	14*1	5*9
Grčije	4'0	3*4	6*4
Romunije	9*3	26*6	10*8
Promet.			
	v	tisočih	
Trgovinska pogajanja s Francijo
se v kratkem začno, ker se je izkazalo, da tudi vsa uvozna kontrola nič ne pomaga in smo ostali Francijo še nadalje visoko pasivni. Po trgovinski pogodbi pa bi morali biti s Francijo trgovinsko za 20% aktivni.
Jugoslovansko-grška	železniška
tarifa bo spremenjena. V tarifi bodo navedena samo ona mesta, ki so prihajala v zadnjih dveh letih v poštev kot izvozna ali uvozna mesta. Nova tarifa zato železniških postaj v dravski in savski banovini ne bo navajala. Vse tarife bodo veljale le za vagonske pošiljke.
Iz Nemčije smo uvozili v juliju 246 osebnih in tovornih avtomobilov v vrednosti 8,4 milijona din.
Češkoslovaška je silno povečala svoje nabave bakra iz Amerike. Tako je nabavila v avgustu češkoslovaška v U. S. A. 11.575 ton bakra, dočim ga je v juliju le 1366 t, v juliju 1937 pa celo samo 329 ton. češkoslovaška je danes največja odjemalka ameriškega bakra.
Izvoz hmelja iz ČSR v Nemčijo je urejen s podaljšavo pogodbe iz 1. 1932. še do 31. avgusta 1939. Enako ostane carina za 100 kg hmelja 70 RM, kar je za češkoslovaško še ugodno.
Med Turčijo in Romunijo je bil
sklenjen dogovor, po katerem bo dobavljala Turčija Romuniji koks, v zameno pa bo dobavljala Romunija Turčiji petrolej.
Nemška »t)berwachungsstelle« za papir je prepovedala tudi za Avstrijo uporabljanje papirnatih zavojev pri dobavah kuriv, ker se s tem zapravlja papir in po nepotrebnem podražujejo kuriva.
Madžarska proizvodnja rud je po uradnih podatkih narasla v letošnjem prvem polletju na 1,7 milijona stotov, to je za 113.856 stotov več ko lani. V istem času se je uvoz rud zmanjšal od 3,3 na 2,78 milijona stotov. Tudi proizvodnja boksita se je povečala, in sicer za 0,4 milijona na 2,29 milijona stotov.
V Avstriji so bile znižane cene za težke kemikalije na višino nemških cen. Avstrijski tovarnarji so na znižanje cen prostovoljno pristali, ker so spoznali, da z višjimi cenami niso več konkurenčni!
Svetovno letino pšenice ceni Mednarodni kmetijski urad v Rimu na 1.050 milijonov stotov. Lani je dala žetev le 917 milijonov, v zadnjih 10 letih pa povprečno na leto le 888 milijonov stotov.
Politične vesti
Število natovorjenih vagonov 141	155	152
km ton v milijonih rečna plovba	59	54	87
tonaža došlih ladij v tisočih pomorski promet	1.934	1.939	2.214
Indeksi proizvodnje
rudarske	130'0	144 3	139 9
topilniške	166'9	189*3	177 6
Zunanja trgovina
Trgovinska zbornica v Sarajevu
je poslala na trgovinsko ministrstvo spomenico, da se razveljavi že tri leta veljavna prepoved izvoza kož v klirinške države, ker je samo v Sarajevu že 3 milijone kg neprodanih kož. Zato so cene teko padle, da imajo živinorejci veliko
izgubo.	.	,	_
Uvozniki surovega bombaža morajo v smislu uredbe o bombažu prijaviti najkasneje do konca sep tembra oddelku za industrijo in obrt trgovinskega ministrstva, da nameravajo v prihodnjem koledarskem letu uvažati bombaž in ga predelovati. Ministrstvo bo dalo uvozno dovoljenje samo onim uvoznikom, ki dokažejo, da so od zadrug odkazani bombaž tudi v resnici prevzeli.
Sudetski Nemci so ostali nepomirljivi, kakor se more sklepati iz izjav in govorov njihovih voditeljev, Tako je izjavil poslanec Wol-ner na velikem shodu stranke v Aschu, da je mogoč sporazum med Čehi in sudetskimi Nemci samo na podlagi karlovarskega programa, kakor ga je postavil Henlein. Znano je, da so Čehi ta program odklonili kot nesprejemljiv.
Češkoslovaška vlada je imela pod predsedstvom predsednika dr. Be-neša štiri ure trajajočo sejo, na kateri je bil sprejet 4. predlog praške vlade glede ureditve odnošajev s sudetskimi Nemci. Načrt še ni bil objavljen, temveč bo objavljen šele potem, ko bo sudetska stranka potrdila njegov sprejem. Kakor se poroča, načrt v mnogem oziru upošteva karlovarski program Henlei-na, vendar pa ne v celoti. Zlasti pa je poudarila praška vlada tri točke, glede katerih nikakor ne more odnehati.
1. Narodno socialistični stranki se ne more priznati izključna pravica do strankarske propagande na nemškem ozemlju, to je, da bi bile druge manjšine terorizirane. 2. Glede zunanje politike pripada odločilna beseda centralni vladi v Pragi in 3. oborožena sila češkoslovaške je izključno v rokah centralne vlade.	.
Dr. Hodža je takoj po seji vla de obvestil Ashtona Gwatkina o sklepih praške vlade. Henlem je nato odpotoval v Nurnberg, Sedaj vse zavisi od Hitlerja.
Položaj je sedaj na višku napetosti, zlasti še, ker je Nemčija sedaj vpoklicala pod orožje vse rezerviste do 45. leta ter obenem določila, da se prvotno na 8 tednov določene orožne vaje razširijo na 3 mesece. Oboroževalna industrija v Nemčiji dela noč in dan.
Tudi Anglija je izdala obsežne vojaške varnostne ukrepe. Tako j« ob škotski obali zbrana angleška vojna mornarica vse Anglije, tudi v Sredozemskem morju zbira angleško brodovje. ..
Kaj je storila Vel. Bntanija za rešitev češkoslovaškega vprašanja, ni vsej javnosti jasno. Zato ponavljamo tu ugotovitve londonskega lista »Times«, ker te tudi precej jasno razsvetljujejo sedanji evropski politični položaj. 1. Z misijo lorda Runcimana je londonska vlada jasno povedala, da hoče doseči mirno rešitev čsl. vprašanja. 2. An
gleški tisk je poučil javnost, da O nemških zahtevah ne odloča Henlein, temveč Berlin. 3. Minister Simon je ponovil izjavo Chamberlaina, da Vel. Britanija v konfliktu zaradi češkoslovaške ne bi mogla ostati nevtralna. 4. Berlinski veleposlanik Henderson je dobil vsa potrebna navodila. V zasebnih razgovorih bo vedno potrdil, da smatra London predloge praške vlade kot dobro podlago za pogajanja, če pa bi se napetost poostrila, potem bo ponovil izjavo Simona v obliki, ki jo je londonska vlada že odobrila. 5. Zastopniki Vel. Britanije v srednje- in vzhodno-evrop-skih prestolnicah so dobili nalog, da opozore te vlade na stališče za-padnih velesil in zahtevajo opredelitev teh držav. Kot pozitiven uspeh se smatra, da je nevtralnost Poljske že zagotovljena. 6. Lord Halifax je vprašal vvashingtonske-ga veleposlanika, kakšno pomoč bi nudile USA v primeru vojne Vel. Britaniji in zapadnim silam. 7. Francoska vlada je sporočila angleški, da bo zadržala neke rezerve pod orožjem, dokler ne bo demobilizirana nemška rezervna vojska.
8. Italija bo najbrže v tem konfliktu ostala nevtralna in se je nemški veleposlanik v Rimu že pritožil nad mlačno pisavo italijanskega tiska.
Ker je Hitler s sestankom s Hen-lelnom oficialno stopil na po zor -nico, piše paTiški »Temps«, da je s tem tudi prevzel odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov.
Sovjetska vlada je vpoklicala pod orožje ves letnik 1917. in pol letnika 1918.
10. kongres nar. socialistične stranke se je začel v Numbergu. Na kongres je prišlo 600.000 narodnih socialistov. Tudi ves diplomatski kor iz Berlina je prišel na ta kongres. Prišlo je tudi okoli 300 tujih novinarjev. Prvič sodelujejo na kongresu oficialno tudi avstrijski narodni socialisti. Hitler je prišel na kongres ob 11. dopoldne s posebnim vlakom iz Miinchena in bil nadvse slovesno sprejet.
Hitlerjev proglas na kongresu v Niirnbergu ni povedal nič novega. Proglas se najprej spominja dela nar. soc. stranke za obnovo Nemčije, nato pa na široko govori o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Nadalje se naglaša v proglasu gospodarski napredek Nemčije, konec proglasa pa je posvečen nemški armadi.
Vrhovni poveljnik nemške mornarice admiral Roder je govoril na kongresu nemških manjšin. Med
drugim je dejal, da se morajo Nemci zavedati, da to, kar je dobro za Nemce, ni vedno dobro tudi za druge narode, življenje drugih narodov je treba zato proučevati brez predsodkov. Na koncu svojega govora je naglasil, da so Nemci v tujini danes složni in da se zavedajo, da morejo vedno računati na pomoč Nemčije.
Šef nemškega generalnega štaba Beck je odstopil, ker da odklanja vsako vojaško avanturo. Tako poroča »News Chronicle«. Nemške oblasti vesti ne potrjujejo, a tudi ne demantirajo.
Pod predsedstvom Mussolinija je bila seja italijanske vlade, na kateri je bilo sklenjeno, da se morajo v šestih mesecih izseliti vsi Judje, ki so se naselili v Italiji, Libiji ali na italijanskih posestvih v Egejskem morju po 1. januarju 1919. Priznanje italijanskega državljanstva, ki se je podelilo tem Židom, ne velja. Skupno je zaradi tega sklepa rimske vlade prizadetih okoli 10 tisoč Židov. Pričakujejo, da bo italijanska vlada Židom dovolila, da vzamejo svoje premoženje v tujino. Naseljevanje Židov v Etiopiji je bilo že preje prepovedano.
Italijanska vlada je nadalje sklenila, da državni uradniki, ki se ne poroče do 30. leta, ne morejo napredovati. V notranjem ministrstvu se ustanovi poseben oddelek z nalogo, da svetuje glede plemenske in populacijske politike italijanske vlade.
Madžarski ministrski predsednik Imredy je imel v Kopošvaru velik govor, v katerem je poudaril, da je bil nedavni obisk Horthyja v Berlinu naj večjega pomena. Ta obisk je dal novo jamstvo za najtesnejše sodelovanje med Madžarsko in Nemčijo. Kar se tiče konference Male antante na (Bledu, je njen najvažnejši rezultat prijnfurf6 vojaške enakopravnosti Madžarske.
Bistveno zboljšanje odnosa jev Madžarske do Male antante p& je mogoče šele potem, ko bodo dobile madžarske manjšine v državah MA svoje pravice. Nato je napovedal lmredy celo vrsto ukrepov madžarske vlade, da se poveča vojna sposobnost Madžarske.
Japonci se trudijo na vse pre-tege, da bi še pred zimo zavzeli Hankov in pozimi mogli urediti osvojeno ozemlje. Kitajci pa se baš zato z vso odločnostjo bore proti japonski ofenzivi na Hankov in ni izključeno, da bodo mogli japonske namere tudi preprečiti.
Francove čete so začele ob Ebru novo ofenzivo, ki po njih poročilih poteka ugodno.
Denarstvo
na 4,8230. V Parizu je dolar 36'99, v Curihu 4'41 Dolarski report v terminskih kupčijah je nespremenjeno na 070%.
V padanju funta pod 4'8666 do-
PAB naj izda denarnim zavodom še drugi del 3od-stotnih obveznic
Popolnoma se pridružujemo »Ju-goslovenskemu Lloydu«, ki piše: »Denarni zavodi so prejeli dosedaj od Priv. agrarne banke samo polovico 3% drž. obveznic, ki jim pripadajo po čl. 11. odst. 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, pa čepi av je že dve leti, kar je stopila ta uredba v veljavo. Ker pomenijo te obveznice važen činitelj za mobilizacijo denarnih zavodov, bodisi kot podlaga za nove kredite bodisi kot sredstvo za izplačevanje upnikov oz. državnih vrednostnih papirjev, ki jih morejo denarni zavodi vsak hip vnovčiti, se morajo denarnim zavodom tudi dati. Poleg tega pa bi dobili denarni zavodi tudi dohodke od obresti, ki so zapadle po uredbi že 1. marca 1938. Zaradi mobilizacije denarnih zavodov ter s tem v zvezi tudi vsega kreditnega aparata v državi je potrebno, da se PAB pooblasti, da izda denarnim zavodom tudi drugo polovico 3% drž. obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov.
Močno povečan obtok bankovcev
Po izkazu Narodne banke se je njeno stanje dne 31. avgusta spre menilo takole (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga v blagajnah in tujini je narasla za 1,09 na 1.844,4.
Devize izven podloge so se povečale za 24,7 na 390,89.
Posojila so se po daljšem času zopet povečala, in sicer skupno za 16,1 na 1.593,0.
Zaradi ultima pa se je zelo močno povečal obtok bankovcev, ki je narastel za 187,6 na 6.246,2.
V še večji meri pa so nazadovale obveze na pokaz, ki so se zmanjšale za 195,19 na 2.215,06.
Zaradi manjših obvez na pokaz s<3 je kritje kljub povečanemu ob toku bankovcev dvignilo od 27 96% na 28'01 %, samo zlato kritje pa od 2771% na 2775%.
*
Nadzorstveni svet Poštne hranil nice je povišal lombardne kvote za, obveznice vojne škode od 320 na 350 din, za, delnice Priv. agrarne banke pa od 150 na 180 din. Za druge obligacije so ostale kvote nespremenjene.
Federal Reserve Banka v New yorku je v soboto prejela za 12 mi lijonov 139.000 dolarjev zlata. Zlato je doseglo rekordno ceno 144’1 šilinga. Punt je padel proti dolarju
larja vidijo na borzah dokaz, da je sklenjeno med obema državama novo vrednotno razmerje, ki se naj pripravi oz. izvede pred sklenitvijo nove trgovinske pogodbe.
Frank se v trajni naslonitvi na funt drži še nadalje na 17831.
Vsi svetovni devizni trgi so odvisni od povpraševanja po zlatu na londonski borzi.
Tudi	letošnii velesejem
/e popoln
Velesejem je bil »doslej deležen že lepega obiska, kar je nedvomno uspeh prireditve, zlasti še, ker obiskovalci odhajajo v resnici zadovoljni. Ker so pa številne posebne razstave zelo obširne, predvsem razstava fotografije, se večina obiskovalcev vrača, saj ni mogoče, da bi si ogledali vse v enem dnevu. Mnogi so bili izredno presenečeni na razstavi fotografije, saj nikakor niso pričakovali, da se jim bo na nji odknilo toliko novega in lepega. Prav tako je razstava likovne umetnosti za obiskovalce veliko presenečenje. Gospodarski oddelek velesejma zaradi obsežnih kulturnih razstav ni trpel, čeprav je nekoliko manjši, a je na njem tembolj živahno. — Veselični prostor je posebno privlačen, ker nudi v resnici neprisiljeno zabavo. To ve-lija zlasti za izvrstne varietejne predstave, saj se je velesejmski upravi posrečilo pridobiti artiste svetovnega slovesa. Popoldanske predstave so brezplačne, povsem zasedena je pa tudi dvorana zvečer, kljub vstopnini. Obsežni zabavni park nudi po utrudljivem romanju skozi paviljone prijeten počitek in zabavo, privlačuje pa občinstvo tudi v urah, ko je drugi del velesejma zaprt.
Slovenski izumi na jesen skem velesejmu
Mal narod smo in dežja imamo precej in mnogo razmišljamo. Smo tudi komodni in spravljamo po možnosti vse kar je odveč v žepe in tudi ono, kar je nepotrebno, le da so roke proste. En žep bomo pa morali sedaj le izprazniti, da denemo vanj žepni dežnik našega iz-
umitelja g. Pongraza iz Rajhen-burga.
Zložljiva postelja, 6 odraslih moških je sedelo pravkar na nji, je težka v aluminiju z bambusovimi palicami le 5—6 kg, v železju in lesu pa 8—10 kg, zloži se v mal snop in ima v zloženem stanju obliko potovalne odeje z ročajem. Postelja je predvsem uporabljiva za družine v tesnih stanovanjih za stalno ali za slučaj obiskov, za služinčad in dobro služi na izletih in letovanjih. Praktična je za vrtove, terase, kopališča, lovske in turistične koče, za lovce in turiste. Uporablja se lahko tudi kot nosilnica za bolnike, vojaštvo itd. Izumitelj je g. Franc Krelj, Kranj.
Avtomatična tirna zapora za jamske vozičke, izum g. Feliksa Bri-nerja, Celje, varuje rudarja pred smrtno nezgodo, ker prepreči avtomat dovoz vozička k jašku, če se izvažalni koš ne nahaja na dotič-nem horizontu in tiru. Pred tem izumom se ije večkrat dogodilo, da je padel voziček z rudarjem vred v globino. Za ta izum našega člo-veka-praktika se zelo zanimajo vodstva rudarskih podjetij.
Higienična in praktična pipa za vodo na nožni vzvod, brez ročne uporabe, izum Idrijčana g. Ignacija Majnika, Kranj, je važna predvsem za zdravnike, bolnišnice, industrijo, trgovino in obrt, sploh povsod, kjer odpira in zapira vodovodne pipe na stotine rok.
Brzotehtnice-avtomate smo morali vse do pred kratkim uvažati. Tega uvoza smo se oprostili, odkar je začel izdelovati avtomatične tehtnice za 2—20 kg in stroje za rezanje mesnih izdelkov in šunke
Titan d. d. Kamnik. Vsi ti avtomati delujejo samostojno, brez polaganja uteži. Vsi ležaji teh izredno preciznih avtomatov so iz poldragega kamna. Najvažnejše pa je: domač izdelek, preizkušen in žigosan po državni kontroli mer. Uporabljajo jih velike trgovine, hoteli, gostilne, mesarije, delikatesne in špecerijske trgovine in so predvsem mali izredno uporabljivi tudi v gospodinjstvu.
Aparat za omamljanje klavne živine je bistveno izpopolnil gosp. Grudnik, Dravlje. Aparat omami klavno žival trenutno in brez bolečin.
Vsako leto seznanja ljubljanski velesejem javnost z novimi iznajdbami. Tudi ena — in ne zadnja — njegovih zaslug.
V proslavo rojstnega dne N j. Vel. kralja Petra II
je bila 6. t. m. dopoldne na Bledu v gradu Suvoboru varietejna pred' stava artistov velesejmskega varieteja. Artiste so odpeljali iz velesejma dvorni avtomobili in jih tudi pripeljali nazaj. Igrala je godba kraljeve garde. Predstavo so si ogledali Nj. Vel. kralj, vsa visoka kraljevska in prinčevska družina in dvorno osebje. Varietejna predstava je bila nadvse posrečena, vi soki »gledalci« pa zelo zadovoljni. Artisti so bili odlikovani s srebrnimi kolajnami za zasluge »kraljevskemu domu.
Fotografska razstava
vzbuja na velesejmu največjo po zornost. V resnici je tudi krasno urejena ter nazorno dokazuje, kako
,xtvac0
m
znamke PREDOVIČ d. d., ima stalno v zalogi
PRiDOVIČ JANKO
liubljana, Poljanska cesta 73
•••
Y\oT£v°6
Prodaja se v originalnih zabojih od 25 kg dalje iz skladišča Mesarska c. 4
•••
Zahtevajte ponudbe! * Telefon 21-30
je postala fotografija neobhodno potrebna za celo vrsto poklicev in gospodarskih panog. Pri tem pa pričajo razstavljene fotografije tudi velikem umetniškem čutu fotografov. Kako so n. pr. ti samo znali pokazati lepote Ljubljane!
Naši razstavljalci so se v korist tujim razstavljalcem odrekli vseh nagrad. Tudi za to lepo gesto zaslužijo vso pozornost. Zato pa bo tudi tehtnejša beseda žirije, ki jo tvorijo gg.: Janko Brane, Maks Gliha, Srečko Grom, inž. Lujo Mic-chielli, Karlo in Peter Kocjančič ter Fran Krašovec.
Posebej je treba še omeniti krasen katalog razstavljenih fotografij.
Ponavljamo: Kdor hoče kaj lepega videti, ta naj si ogleda fotografsko razstavo na velesejmu in ne le enkrat, temveč večkrat!
Letalska razstava na velesejmu
je doslej največja in najbolj ilustrativna. Razstavljena niso le jadralna letala, temveč tudi najmodernejše motorno letalo domače konstrukcije in izdelave. To je športno letalo, izdelano po načrtu dr. ing. Alojzija Kuhclja; izdelovali so ga v Ljubljani v garaži podjetja American Motors in je last pionirjev našega športnega letalstva Svetozarja in Petra Hribarja. Imenuje se SVEP (okrajšava Svetozar in Peter) »Tse-tse«. Sedaj je začasno opremljeno s francoskim motorjem Mengin z 18 Ks učinka. Pri prvem poizkusu je doseglo maksimalno hitrost 160 km na uro. Konstrukcija dovoljuje hitrost do 190 km na uro, ki jo bo letalo nedvomno doseglo, ko bo opremljeno z močnejšim motorjem. Letalo je zelo elegantne oblike ter budi splošno občudovanje. Razpetina kril meri 7'60 m, dolžina letala pa znaša 4'9 m. Letalo ima zaprto kabino. Razstavljena so še tri jadralna letala, in sicer: »Zogling«, last jeseniške jadralne skupine, izdelano pozimi, »Grunau-Baby«, last letalske grupe Pionir, Ljubljana in »Rhom-Bussard«, pravtako last jadralne grupe Pionir. Razstavo izpopolnjujejo slike iz življenja na Blokah: iz letalske šole, ki slovi že po vsej državi.
v	barva, plesira in
|fl	U	*i\	El f JI H	kemično snaži
/«u	"	£**	Ul(lil	obleke, klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
J.:
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
IX.
Važen zunanji znak mesta je postalo tudi mestno obzidje, ki so ga morali meščani popravljati in izboljševati. Obenem so morali meščani dajati tudi prispevke za deželno hrambo, imeli pa zato tudi pravico pošiljati svojega zastopnika na zborovanja deželnih stanov.
Najstarejše ohranjene mestne privilegije ima Kostanjevica. Ker je bilo kostanjeviško mestno pravo podeljeno tudi Novemu mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju in notranjskemu Ložu, naj po razpravi Fr. Komatarja o kostanjeviških mestnih pravicah posnamem iz njih važnejše določbe:
>Vse kar prineso ljudje hrez slabega namena v mesto, bodisi žito, vino, meso, sukno ali sploh kako drugo blago, je prosto davščin, tudi če ga prineso jako malo množino. Tisti, ki razpečavajo ^lago, smejo to prosto prodajati in Speljevati, kamor hočejo.
Tujca, ki ga kdo pripelje v mesto in ki želi postati meščan, naj 8Prejme mestni sodnik brez obveznosti za meščana. Ce gospod to-zi svojega podložnika, ga mora
mestni sodnik zaslišati in mu dovoliti štirinajstdneven narok; če sodnik podložnika obdrži pri sodniji, ga mora v štirinajstih dneh izpustiti in ta lahko gre, kamor hoče.
Kdor leto in dan prosto in nemoteno živi v mestu, naj tudi v prihodnje brez ugovora v mestu ostane. Noben tujec ne sme meščanu s tujimi ljudmi nič žalega storiti. Kupci so ob sejmih sv. Jakoba in sv. Jerneja varni življenja in lahko brezskrbno prevažajo svoje blago osem dni pred in po sejmu. Za časa obeh sejmov je prepovedano vsako sovraštvo, rop in umor.
V okrožju mestne civilne oblasti izreka sodbe mestni sodnik, ne pa sodnik deželnega sodišča.
Vsakdo, meščan ali plemič, revež ali bogatin, ki ima hišo na mestnih tleh, mora pomagati pri popravljanju mestnega obzidja ter pri oskrbovanju mestnih straž in v ta namen plačevati mestu davek.
Nihče ne sme imeti v mestu klientov razen deželnega kneza. Sodi jim mestni sodnik, morajo pa plačevati vse davke kakor ostali meščani.
Meščani smejo prodajati svoje hiše le meščanom, ki edini plačujejo davke in vzdržujejo straže. Meščani ne smejo nobenega v
mestnem okrožju ležečega posestva (hiše, mlina, mesnice, vinograda, travnika in njive) niti podariti, niti voliti bodisi v življenju ali po smrti kakemu nemeščanu. Ukrepi onega, ki se po tej prepovedi ne ravna, so brez veljave.
Za zločin, izvršen v mestu ali okolišu mestne sodne kompetence, sodi mestni sodnik.
Meščani si smejo jemati stavbni les in drva za kurjavo v gozdu Krakovo (Novomeščani v gozdovih Mehovske gospoščine), kjer jim je dovoljena tudi paša živine.«
Omenil sem, da so bile med vsemi pravicami mest najvažnejše podelitve
letnih sejmov
Kostanjevici sta bila prvotno podeljena dva: na dan sv. Jakoba 25. julija in na dan sv. Jerneja 24. avgusta. Pravico do prvega sejma je mesto kmalu izgubilo, dobilo pa zato 28. julija 1435 Vidov sejem kod odškodnino za »po sovražnikih in nepokornih prizadejano škodo«. Cesar Friderik III. je pridal še sejma na dan sv. Ahacija 22. junija in na Mali Šmaren, k tedenskemu torkovemu tržnemu dnevu pa dodal še sobotnega. Kasneje so vsi ti sejmi propadli in bili obnovljeni šele v XVI. stoletju.
Novo mesto je imelo svoje sejme na nedeljo pred sv. Antonom Puščavnikom, na dan sv. Filipa in Jakoba 1. maja, na nedeljo po sv. Jerneju, Lukežev sejem in sejem na prvo adventno nedeljo. Kasneje so bili ti sejmi premaknjeni na torke po sv. Antonu, pred sv. Jurijem, po sv. Jerneju, po sv. Luki in po prvi adventni nedelji. Poleg tega si je mesto ohranilo še tedenska tržna dneva ob ponedeljkih in petkih ter vsak prvi ponedeljek v mesecu živinski sejem, imenovan scjmica.
Črnomelj je imel sedem sejmov: vsako kvatrno nedeljo in na praznik Petra in Pavla (farna patro-na), na nedeljo pred Vsemi svetimi in Cvetno nedeljo. Tedenski trgi pa so še danes ob četrtkih.
Metliški sejmi so bili določeni na ponedeljek po sv. Treh kraljih, na Svečnico, na praznik Marijinega Oznanenja, na Belo nedeljo, na Binkošti, 12. julija, na Veliki Šmaren, na dan sv. Martina in na dan sv. Miklavža.
Krška ustanovna listina je navajala sejma na dan sv. Urha in sv. Luke, v Višnjo goro pa so bili z ustanovno listino iz leta 1478. preneseni trije letni sejmi, ki so dote-daj bili v Št. Vidu pri Stični.
Med vsemi temi sejmi so kaj
kmalu postajali novomeški že radi centralne lege mesta samega najvažnejši, kar med drugim dokazuje tudi to, da si je stiška opatija ob novomeškem glavnem trgu postavila svoj dvorec, ki ga nekateri iščejo v sedanji hiši trgovca Julija Kobeta sredi trga, dlftgi ga pa domnevajo v njegovem gornjem koncu v Fichtenauvovi hiši. Samostani kot takratni veletrgovci z deželnimi pridelki so si namreč zidali svoje lastne dvorce kot shrambe le v krajih, kjer so bili sejmi ali tržni dnevi zelo obiskani. Da je bilo Novemu mestu od vsega po-četka določeno vodilno mesto med dolenjskimi tržišči, spričuje tudi prostrani mestni trg, ki je že zgodaj dobil svojo značilno podobo z vencem arkad, danes deloma ohranjenih edino še pri Bergmannovi hiši.
Mestne pravice so bile v začetku obdobja nastajanja srednjeveških mest — »od XII. stoletja dalje — podeljevane kar ustno. Tako jih je po vsej priliki dobila Kostanjevica od vojvode Bernarda. Ko pa so, kot že zgoraj omenjeno, mestni privilegiji dobivali stalno formulacijo, so bili ti poznejšim mestom podeljeni pismeno z ustanovno listino (Novo mesto in druga dolenjska mesta).
(Dalje prihodnjič.)
Dobave - licitacije
Strojna šola mornarice v Kum-
boru sprejema do 12. septembra ponudbe za dobavo borovih in je-Jfcvih desk, laka, barv ter žebljev.
Artilcrijsko-tehnični zavod mornarice Lepetane (Tivat) sprejema do 13. septembra ponudbe za dobavo raznih polnil za gasilske aparate; do 21. septembra požarnih cevi ter raznih tehničnih predme-tov.	.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 14. septembra ponudbe za dobavo kavčukaste preproge.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 14. septembra ponudbe za dobavo elektrotehničnega materiala, elektrod, železnih rešet, etemita in žebljev za etemit, vijakov, kolen za peči, bakrenih kotli-čev,’ straniščnih školjk, vijakov in mazalic za transmisije, etemitnih in klingeritnih plošč, krovne lepenke, pocinkanih žebljev, ventilov, raznih žebljičkov, razne vrvice, Škarij za pločevino, spojk za cevi, železnega dvigala, opeke, negaše-nega apna, aparata za kontroliranje električnih strojev, steklenega papirja, bronce, risalnega papirja, razne posteljnine, jelovega jamskega lesa, gabrovih držal in hrastove skorje; do 21. septembra raznega materiala za visoko napetost.
IJprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 14. septembra ponudbe za dobavo steklenega in smirkovega platna, do 17. septembra sode, karbida, mila in naftalina.
Pomorska obalska komanda v Splitu sprejema do 15. septembra ponudbe za dobavo stolov in naslonjačev.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. septembra ponudbe za dobavo rezervnih delov za magnet, portland-cementa, raznega stekla in cevi; do 20. septembra vijakov, matic, zakovic, raznih ščetk; do 22. septembra za dobavo podzemnega kabla, žice, laka, kita in do 26. septembra za dobavo raznega orodja.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 20. septembra ponudbe za dobavo železa, vijakov ter borovih in hrastovih gred in desk.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 20. septembra ponudbe za dobavo raznega jekla; do 26. septembra za dobavo raznih verig.
PRODAJA
Direkcija šum v Ljubljani proda dne 15. oziroma 20. septembra na ofertni licitaciji večjo množino smrekovega in jelovega tehnično porabnega lesa iz šumske uprave Bled; direkcija šum v Zagrebu dne 30. septembra večjo množino raznega lesa ter hrastovih pragov.
LICITACIJE
Razpisane so ofertne licitacije za
dobavljanje mesa po vojaških garnizijah za čas od 1. oktobra 1938. do marca 1939., in sicer: dne 7. septembra v Celju in v Škofji Loki; dne 9. septembra v Ljubljani, Murski Soboti in Slov. Bistrici; dne 12. septembra v Dolnji Lendavi, Mariboru in v Bohinjski Beli; dne 14. septembra v Ptuju, Novem mestu ter Mojstrani.
Dne 12. septembra bo v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo kanalizacije intendant-skega skladišča v Mariboru.
Dne 12. septembra bo pri Štabu mornarice v Zemunu licitacija za dobavo raznijj žarnic za potrebe mornarice; dne 26. septembra za dobavo vijakov in matic iz jekla in medi; dne 7. oktobra za dobavo 2.000 ton olja za gorivo.
Dne 14. septembra bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo vezanih in panel-plošč; dne 28. septembra bakrenega materiala s predelavo starega bakra; 29. septembra papirnatih trakov za brzinomere; 1. oktobra papirnatih brisač in toaletnega papirja.
Dne 15. septembra bo pri upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo cinka, bakra in aluminija; dne 16. septembra kravjega mleka; dne 19. septembra za dobavo svile, platna
in bombaža; dne 20. septembra za dobavo nafte, bencina, petroleja i. dr.
Dne 15. septembra bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija za dobavo solvent-nafte, smole in katrana.
Dne 19. septembra bo pri Štabu tehniške komisije št. 1 na Vrhniki licitacija za dobavljanje svežega govejega mesa.
Dne 29. septembra bo pri Vojno-tehničnem zavodu v Hanrijevu pri
morske trave, smrekovih metel in dr.; 1. oktobra razne pločevine, žice ter kositra.
Dne 30. septembra bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo kalcijevega karbida za rudnik v Kreki.
Dne 5. oktobra bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo razne ljudske hrane.
(Predmetni oglasi so v pisarni
Skopi ju licitacija za dobavo raznih Zbornice za TOI v Ljubljani na žebljev, vijakov, smirkovega platna, | vpogled.)
Sladkorja	pr
Čeprav so sladkorne tvornice slovesno zatrjevale, da je sladkorja dovolj in da ne grozi nobeno pomanjkanje, ga sedaj vendarle primanjkuje in zlasti primanjkuje kristalnega sladkorja. Posebno občutijo to pomanjkanje detajlni trgovci, na katere leti vsa nejevolja strank. Je pa tudi res, da pri količkaj dobri ureditvi našega trga tega pomanjkanja ne bi smelo biti. Pa pri nas je vse mogoče. Radovedni smo le, kaj dela državna tvornica sladkorja! Na regulacijo cen ne vpliva, proti kartelom ne
nastopa, ker je pač sama članica kartela, a ne skrbi niti za to, da bi bilo vedno dovolj sladkorja na razpolago.
Detajlisti zelo trpe ob sedanjem pomanjkanju sladkorja tudi zato, ker se jim pošilja dostikrat tudi umazan sladkor. Očividno se sedaj do zadnjega izpraznujejo zaloge.
Dovolili bi si tudi vprašati, kdo bo poklican na odgovornost zaradi sedanjega neupravičenega pomanjkanja sladkorja.
Fr. Zelenik:
Iz prak
»Kakor zadnjič«
V trgovskem poslovanju igrata ti dve besedici precejšnjo vlogo, staneta večkrat tudi precej časa in povzročata nepotrebno jezo in nejevoljo. Seveda se držita v prvi vrsti površnih trgovcev. Naročnik kaj rad izpolni svojo naročbo s tema besedicama, da si prihrani kaj dela in časa, ne pomisli pa, da lahko radi te njegove površnosti izgubi na času in ima sitnosti z ugotavljanjem prejemnik naročila. Večkrat pa se sploh ne more ugotoviti, kaj naročnik hoče imeti. Naročnik naroči n. pr. vrečo riža kakor zadnjič. Zadnjič pa je dobil dve vreči dveh kakovosti. Katero hoče sedaj? Seveda dobavitelju ne preostane ničesar drugega, kot da vpraša naročnika, kaj naj pošlje. S tem izgubi na času, naročnik je pričakoval takojšnjo pošiljatev, pa dobi namesto blaga vprašanje. Seveda je kriv te zamude le sam in se po nepotrebnem jezi na dobavitelja. Dogodilo se je že, da se je naročnik zmotil v dobavitelju in mu naročil nekaj, kar še sploh ni vzel pri njem. Seveda se tam veliko trudijo, da bi ugotovili, kaj je že imel. Nekje so pregledali vse knjige za deset let nazaj!
Priporočam, da se naročilo napiše natančno in točno z navedbo količine, vrste in kakovosti. Ako boste uporabljali naročilnice, kakor vam jih priporoča »Trgovski koledar za leto 1938« in jih boste izpolnjevali tako, kakor je tam nasvetovano, bodo vaša naročila pravilna in brez škode za vas.
Pismeno potrdilo telefoničnega naročila
Ponovno se je že dogodilo, da je kaka trgovina dobila telefonično naročilo s pripombo, da naročnik pošlje neko osebo iskat naročeno blago. Prejemnik telefoničnega naročila je seveda brez vsakega pomisleka izročil blago osebi, ki je prišla po blago. Pozneje se je pa ugotovilo, da dotična firma, v katere imenu se je telefonično naročilo, ni ničesar naročila in tudi ni nič prejela. Kakor vidite, se te-lefonična naročila ne smejo kar.
EFKO
PLETENINE: TRIKOTAŽA:
JOPICE, PULOVERJE, SVITERJE, JERSEY-OBLEKE, MODNE ŠPORTNE DRESE, PIJAME ITD.
PERILO, BLUZE, SRAJCE ZA DAME IN GOSPODE V MAKO, VOLNENEM IN JAEGER VOLNENEM PERILU
F- KOS
LJUBLJANA
ŽIDOVSKA UL. 5
tako izvrševati. Manj previdnosti je treba, če naročnik prosi, da se blago dostavi firmi in je naročnik znana firma. Neznanemu naročniku pa se naj ne dostavlja brez takojšnjega plačila ob prevzemu blaga. Kadar pa naročnik pošlje iskat naročeno blago, naj oseba prinese s seboj kako pismeno dokazilo oziroma pismeno naročilo in potrdilo telefoničnega naročila. Brez pismenega dokaza s štampiljo in podpisom naj se ničesar ne izroča, tudi če je oseba komu znana. Lahkovernost se večkrat hudo kaznuje.
Preklic naročila
Mnogi trgovci mislijo, da je preklic trgovskemu potniku danega naročila veljaven, če naročilo prekličejo v 24 urah naravnost firmi po sklenitvi kupčije. To pa ni tako: Dano naročilo predstavlja sklenjeno pogodbo, ki velja od trenutka, ko se je s potnikom sklenila in podpisala. Kakor hitro je kupna pogodba sklenjena, ne pomaga več kako drsanje sem ter tja bodisi od strani kupca, bodisi od strani prodajalca. Ce misliš, da bi se kasneje skesal radi naročila, tedaj si pridrži pravico, da v določenem roku smeš izjaviti, če kupčija drži ali ne. Taki pridržki so dopustni, samo napisani morajo biti v naročilnici pred podpisi.
Tržna poročila
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. septembra 1938.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od din 10—12, kravjega mesa 10, vampov 6, pljuč 6, jeter 10—12, ledvic 12, loja 6.
Teletina: 1 kg telečjega mesa din 10—14, jeter 14, pljuč 12.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa din 17—18, pljuč 14—16, jeter 12, glave in parklcev 9, slanine 16, slanine soljene 17, slanine na debelo 15, sala 16, suhe slanine 18—20, masti 17—18, šunke 20, prekajenega mesa 16—18, prekajene glave 12, jezika 18.
Drobnica: 1 kg koštrunovine din 10.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, kranjska klobasa 5—6, 1 kg braunšviških 10, salami 45—50.
Perutnina: piščanec din 10 do 16, kokoš 20—28, raca 15, gos 40, domači zajec 5—15.
Ribe: 1 kg krapa din 14, postrv
50
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din l-75 do 2, kisle smetane 10—12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 30—36, masla 24, bohinjskega sira 24—28, trapistov-skega sira 16—28, polementalskega sira 30, sirčka 6, eno jajce 0-75 do 1 din.
Kruh: 1 kg belega kruha din 4‘50, polbelega kruha 4, črnega kru-
ha 3'75, mala žemlja 0'50, velika 1, bela štruca v teži 45 dkg din 2, v teži 90 dkg din 4, polbela štruca v teži 50 dkg din 2, v teži 100 dkg din 4, črna štruca v teži 54 dkg din 2, v teži 108 dkg din 4, špecijal ržena v teži 50 dkg din 2, v teži 100 dkg din 4.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk din 4—5, hrušk 6—8, breskev 8—10, grozdja 6—8, orehov 10, luščenih orehov 36, češpelj 5—6, suhih češpelj 9—12, suhih hrušk 7, limona 1 din.
špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave 64—98, čaja 90—130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15’50, sladkorja v prahu 16, medu 18—20, kavne primesi 19, riža 5'50 do 12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 17 do 31, bučnega olja 12, kisa 3—4, petroleja 7, 1 kg soli morske 2'75, kamene kreške 250, popra 40 do 44, paprike 20, sladke paprike 36, testenin 7'50 do 11*50, mila 9 do 12'50, karbida 8'50, sveč 14—15, kvasa 32 do 36, marmelade 10—28, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3 30, na drobno 3 75, št. 0 na debelo 3‘30, na drobno 3'75, št. 2 na debelo 3'10, na drobno 3'50, št. 4 na debelo 3'—, na drobno 3'30, št. 5 na debelo 2 85, na drobno 310, št. 6 na debelo 275, na drobno 3'—, ržene enotne moke 3 do 3'50, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2'50, pšeničnih otrobov 1'75 do 2, koruzne moke 2'25, ajdove moke 5 do 5'50, kaše 4'50, ješprenja 4 do 4'50, ovsenega riža 7.
žito: q pšenice din 200, rži 190, ječmena 190, ovsa 180, prosa 225, koruze 160, fižola 200 do 300, graha 800 do 1000, leče 800 do 1200.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski din 34—36, zabukovški 32 do 34, rjavi velenjski 20, m3 trdih drv 90, 100 kg trdih drv 26, m3 mehkih drv 60—70, 100 kg mehkih drv 22.
Krma: q sladkega sena din 50, polsladkega sena 45, kislega sena 40, slame 30, prešana stane 5 din več.
Zelenjava in gobe: endivija 0‘50 do 1, 1 kg endivije din 5 do 6, zgodnega zelja 1 do 1'50, kislega zelja 4, ohrovta 1'50 do 2, kar-fijola 8, koleraba 0'25, krožnik špinače 1 do 1*25, 1 kg paradižnikov 2'50, kumar 1 do 1'50, buč 0'25, zelene paprike 2'50 do 3, kumaric za vkisovanje 4—5, fižola v stročju 2, čebule 2'50 do 3, česna 8, krompirja poznega 1 do 1'25, Jurček 0’25 do 1.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. septembra objavlja: Uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani — Uporabo čl. 11., odst. 2.,- mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti na Ceylonu — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij — Uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v območju dravske banovine.
Doma m po svetu
Po vsej Jugoslaviji je bil proslavljen rojstni dan kralja Petra
nadvse slovesno, a tudi iskreno. Posebno razveseljivo pa je, da se je tudi to pot, kakor vedno, izkazalo, da je narod mnogo bolj vdan kralju in Jugoslaviji, kakor pa bi sodil površen opazovalec naših vse prej ko idealnih notranjih razmer. Žal da velik del naših političnih voditeljev še vedno ne zna ceniti tega razpoloženja ljudstva.
Kralj Peter II. je praznoval svoj rojstni dan na Bledu. Sv. mase v cerkvi so se udeležili kralj Peter, kraljica Marija, vsi princi, vsa kraljeva hiša ter mnogo ljudstva. Posebno veličastno je proslavil kraljev rojstni dan Beograd, prav tako pa tudi Zagreb in Ljubljana in vsa mesta v državi.
Posebno silen vtis je napravila parada vojske na Banjici. Pri paradi so sodelovale vse vrste orožja. Vojska je defilirala pred knezom namestnikom Pavlom. Občinstvo je priredilo viharne ovacije vojski.
Za rojstni dan kralja je izšel velik vojni ukaz, s katerim je bilo odlikovanih in unapredenih zelo veliko število oficirjev.
Ban primorske banovine dr. Josip Jablanovič je bil na prošnjo upokojen ter pri tej priliki odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde IV. stopnje.
V sredo dopoldne je bila v Beogradu svečana otvoritev nove kovnice, ki začne v kratkem izdelovati nov kovinski denaT z likom kralja Petra II.
Mednarodni kongres za turistično propagando se začne dne 25. septembra v Beogradu ter se bo 2. oktobra nadaljeval v Dubrovniku. Na kongresu bo zastopanih 24 držav. Predsedoval bo belgijski polkovnik Paliny.
Motorni vlaki so začeli obratovati na progi Zagreb—Beograd. Zaenkrat obratujejo le za poskušnjo. Vlake je dala na razpolago italijanska tvornica. Vožnja traja iz Zagreba v Beograd 4 in pol ure. Vlak ima samo 2. razred. Običajni popusti do 50% veljajo tudi za motorne vlake, vendar na je treba plačati 20 din doplačila. Prvi vlaki so bili zelo dobro zasedeni.
Banska uprava je dovolila družbi »Motvoz in platno« d. d. v Grosupljem, da poviša delniško glavnico od 2'5 na 4 milijone din.
Predsednik »Jugočeške« Emil Storža je po kratkem in težkem trpljenju umrl v Pragi. Pokojnik je bil ena najmarkantnejših osebnosti češkoslovaške tekstilne industrije. Pred 30 leti je bil med ustanovitelji velikih tekstilnih tvornic Stein & Comp, ter Jos. Prokop & Comp. Odlikoval se je po svoji izredni energiji ter delavnosti. Pokopan je bil na pokopališču na Kr. Vinogradih. Cast njegovemu spommu!
Bolgarski kralj in kraljica sta prišla v Anglijo, kjer bosta gosta angleške kraljice v Balmoralu. Tu se mudi tudi ministrski predsednik Chamberlain in je zato verjetno, da bo imel bolgarski kralj z njim važne politične razgovore.
Mehiški predsednik Cardenas je izjavil, da mora odkloniti vse ameriške predloge glede ureditve vprašanja tujih posestev v Mehiki, ker da so ti predlogi nelogični in nesprejemljivi. Mehika si lasti pravico, da še nadalje razlaščuje tuja posestva. Pristala bi kvečjem na dvostransko komisijo, ki bi ocenila razlaščena posestva ter določila roke, v katerih bi se plačala odškodnina. Vendar si Mehika tudi v tem primeru pridržuje pravico, da plača, kadar in kolikor bo mogla.
Vse samostanske šole v bivši Avstriji se morajo opustiti, tako tudi znamenita gimnazija na Dunaju »Schottengymnasium«, ki so jo obiskovali tudi Masaryk ter cela vrsta znamenitih mož. Tudi sinovi znanih avstrijskih narodnih socialistov so obiskovali to šolo, tako sinovi Seyss-Inquarta ter rektorja dunajske univerze Menghina.
Zdravniška zbornica v Gdansku je sklenila, da razveljavi vse članske izkaznice zdravnikom, ki so Židje.
Vodja nemških monarhistov in bivši poslanec grof Westarp je bil v Berlinu obsojen na 15 let težke ječe, ker je skušal obnoviti monarhistične organizacije. Nadalje so bili iz istega vzroka obsojeni še 3 drugi monarhistični voditelji.
Dr. Schacht, predlsednik nemške Reichsbanke se baje namerava ločiti od svoje žene, s katero je že 35 let poročen.
V vaseh okoli Tajvanga v pokrajini Honan so po kitajskih vesteh poklali Japonci nad 3800 kitajskih kmetov, kot represalijo, ker so bili v teh krajih ubiti neki japonski vojaki.
V Ameriki, deželi vseh neverjetnosti, je neki profesor znašel, da je umivanje nezdravo in da vzgaja siljenje otrok k umivanju politične radikalce. Seveda ni treba temu odkritju čisto verjeti.
četrtek dne 8. sept. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 11.30: Prenos godbe iz velesejmske restavracije Cesar — 12.30: Godbe na pihala (plošče) — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 17.00: Kmet. ura: Preskrbimo si dobro kislo krmo (inž. Absec Matija) — 17.30: Prenos glasbe iz velesejmske restavracije »Volga« — 18.15: Duet harmonik (brata Goloba) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: predavanje ministra za telesno vzgojo naroda — 19.50: Koncert na wurliških orglah (plošče)
— 20.30: Počitnice. Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Citraski trio
»Vesna«. „	.
Petek dne 9. sept. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00:	Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Svilarstvo v Jugoslaviji
— 19.50: Poročila o izseljencih (Jože Premrov) — 20.00: Bizet: L’Ar-lesienne, uvertura (plošče) — 20.10: Slika v ogledalu (gdč. Krišta Hafner) — 20.30: Koncert radijskega orkestra, vmes solistične točke na violocellu (Ludvik Comelli) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Ale ksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.