SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE ^ ■IPiHI g GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TllOVI ZAVODI LITOSTROJ leto XVII. LJUBLJANA, MAJ 1976 ŠT. 5l INVESTICIJE DO LETA V SKLOPU SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE ZA OBDOBJE 1976—1980 SMO PRIPRAVILI TUDI PROGRAM ZA RAZŠIRITEV IN MODERNIZACIJO TOVARNE. PROGRAM SE NASLANJA NA NEKAJ TEMELJNIH DEJSTEV, KI OZNAČUJEJO NAŠ SEDANJI POLOŽAJ IN DAJEJO IZHODIŠČA ZA NAMERAVANE UKREPE. NAJ NAVEDEMO SAMO NEKAJ NAJBOLJ POMEMBNIH. na energetiko. V tovarni moramo pričeti z ločevanjem individualne in tako imenovane maloserijske proizvodnje. Obe zahte- je treba kot predlog, o katerem bo potrebna temeljita razprava in sodelovanje vseh. Šele podpora vseh dejavnikov v tovarni in izven nje bo zagotavljala uspešno uresničitev začrtanih ciljev Razprava bo v marsikateri točki pokazala, da so potrebne dopolnitve in spremembe. Razen tega pa bo za vsako posamezno področje potrebno izdelati podrobne investicijske programe z vsemi podatki, ki naj dokažejo upravičenost investicije. V tej smeri nas še posebej obvezujejo zakonska določila, predvsem republiški zakon o investicijski dokumentaciji ter družbeni dogovor o osnovah za kriterije investicijske politike. V načrtovanem razvoju gospodarstva daje družba prednost ne-materini temeljnim vejam, mednje se uvršča tudi razvoj energe-vi. Ce hočemo, da se ne bodo pojavljale več zadrege zaradi po-rjanjkanja električne energije, je treba narediti vrsto novih elek-icnih central. Taka splošna usmeritev pa zahteva od Litostroja da edinega Poizvajalca strojne opreme za hidroelektrarne v državi, a ji prisluhne in se nalogam primerno usposobi. Izračuni kažejo, a b° do leta 1980 potrebno v nove hidroelektrarne vgraditi pri-lzno 3000 MW moči, kar pomeni okrog 15.000 ton turbinske "Preme. Vedno več električne energije pa terja tudi hitri gospodarski raz-vsega sveta. Zaradi visokih cen nafte in problemov z vzdrževa-čistega okolja je cenena vodna enegija postala znova zani-nni rosebei moramo opozoriti še na dežele v razvoju, ki raz-hnv a^° z ogromnim in neizkoriščenih vodnim bogastvom. V nji-SetskT v?osPodarskem razvoju bodo reke predstavljale osnovni ener- HV1AMO BOGAT PROIZVODNI PROGRAM Litostroj pričakuje razvoj v naslednjih letih s solidnim in Zanimivim proizvodnim progra-*n°in. Tvori ga 8 vej v finalni ter 3 veje v polfinalni proizvodnji: hidroenergetska oprema (vodna turbine); vodne črpalke; žerjavi; oprema za cementarne (mli-nica cementa); reduktorji; .. Preoblikovalni stroji (hidrav-iene stiskalnice); talna transportna sredstva 'Viličarji, mobilna dvigala); dieselski motorji; ulitki iz sive litine; ulitki iz specialnih litin (ob-atnbno odporne, toplotno odporne in kemično odporne liti- ulitki iz jeklo litine. - Za ta proizvodni program lah-trdimo, da je izredno zani-niv za tržišče ter da v njem ni uelkov, ki bi se težko prodajali tj!1 Pa jih tržišče ne bi niti po-rebovalo. Ta proizvodni pro-FaTn sloni na našem lastnem banju in razvoju ter nas dela gJVsem neodvisne od kogarkoli, t^iha licenca so dieselski mo-e°rji, ki jih izdelujemo po nartih danske firme B&W ter tre- , \ i.-SaK3y.‘ . .:;LM hodno Nemčijo tlačni ^ Z& Za" SSSIISsillllilSliiSI^ v) s svojimi izdelki smo se v Še WinogO Zclžcivih. C.et. jvt dtagi tovariš . L Vprašanja in ugotovitve širše družbene skupnosti o de-iovanju delegatskega sistema. 2. Vprašanja, ki zadevajo ure-JUhje zadev na ravni občinske Skupščine. . 3. Vprašanja, katera je posebno urediti znotraj delegacij ln v delovni organizaciji. Delegati konferenc delegacij zoora združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, Predstavniki družbenopolitičnih °rganizacij in samoupravnih or-ganov predlagajo za boljše delo delegatov ureditev naslednjih vPrašanj: . 1. Proučevanje delegatskega sistema na republiški in zvezni ravni je treba znanstveno zasledovati in rezultate posredovati, .a bi se izboljšalo delo delegacij. , 2. v praksi se dogaja, da so delegacije od baze odtujene, da • e Pojavljajo različni posredniki Jd razsodniki delegatskega siste-dia- To pa izhaja iz obširnega gradiva za seje zborov s pomanjkanjem časa za obravnave. tovrstnih problemih je najpomembnejše to, da se delegatska ?aza ne aktivira pred vsako se-Jd občinske skupščine oziroma j °ra, pač pa se čuti osamosvajanje delegacij, ki so največkrat Prepuščene same sebi. Takoj je reba izdelati postopek za za-Jdenjavo neaktivnih delegatov ziroma izpolnjevanje manjkajo-in delegatov. Menimo, da bi za-adi narave dela zbora združe-jjega dela bilo potrebno oprede-ip1 tudi krajevno pripadnost de-Jlata. Pogosto so delegati ne-Jtoivni, ker ne prebivajo na ob-nočju občine in jih občinska Problematika ne zanima. Delega-J° treba klicati tudi na poli-šp n° odgovornost zaradi neizvr-Vanja zaupanih nalog. 3. Medsebojno povezanost cd delegacijami in konferen-toi delegacij ter delegatov, bo- mo zagotovili z ustanovitvijo koordinacijskega telesa, ki ga bodo sestavljali vodje vseli delegacij in konferenc. Preko koordinacijskega telesa bodo delegacije in konference delegacij pred sejami zbora združenega dela oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti izmenjavale mnenja in stališča, jih usklajevale in poenotile. 4. Za redno sestajanje delegacij ter za polnoštevilno udeležbo delegatov na sejah delegacij in konferenc delegacij so odgovorni vodje delegacij in konferenc delegacij ter aktiv komunistov članov delegacij in konferenc delegacij, ki se mora ustanoviti takoj. Aktiv je za svoje delo odgovoren OO ZK in svetu ZK, katerim mora redno poročati o svojem delu in delovanju delegacije oziroma konference delegacij. 5. Samoupravni akti na ravni TOZD in delovne organizacije se dopolnijo z določili, ki bodo točno opredeljevali pozicije delegatov in delegacij, zlasti glede komuniciranja delegacij z delegatsko bazo — zbori delavcev, povezave med delegacijo in družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in individualnimi izvršilnimi organi ter strokovnimi službami. Urediti je treba tudi ustrezno strokovno, administrativno in materialno pomoč za delo delegacij, kakor tudi vprašanje materialnih nadomestil za čas odsotnosti delegata zaradi njegove delegatske funkcije. Skladno s tem se morajo izdelati poslovniki delegacij in konferenc delegacij, ki morajo biti usklajeni s poslovniki zborov oziroma skupščine in SIS, v katerem mora biti točno opredeljeno, kdaj naj se delegacija v TOZD obrne za stališče na zbor delavcev in kdaj na druge dejavnike in organe v TOZD oziroma delovni organizaciji. 6. Delegati morajo redno poročati o vsebini dela delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov, skupščin družbenopolitičnih skupnosti in SIS, utrjevati zavest delovnih ljudi, da so delegacije njihovo nenadomestljivo sredstvo za njihovo neposredno odločanje v vseh sredinah in o vseh vprašanjih, posebno glede pogojev poslovanja, oblikovanja dohodka, delitve dohodkov ter o vseh oblikah funkcioniranja skupnih širše družbenopolitičnih potreb — skratka o celotni družbeni reprodukciji. Za to je treba izrabiti predvsem zbore delavcev, sestanke sindikalnih skupin, glasilo delovne organizacije in posebne izdaje glasila Litostroj. 7. Organi skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščin SIS naj gradivo za seje skupščin ustrezno in razumljivo oblikujejo, javno objavljene za delegate pa pravočasno pošljejo v pisarno samoupravnih organov delovne organizacije in ne na domači naslov. Iz pisarne samoupravnih organov se bo usmerjalo gradivo za delegacije, konference delegacij, strokovne službe, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. Gradivo mora biti poslano za vsakega delegata, ker je le tako mogoče pričakovati ustvarjalen prispevek slehernega. Predlagamo, da se prouči možnost tiskanja priloge Javne tribune v večji nakladi, da bi jo lahko posredovali preko delovnih organizacij vsem delavcem. 8. S sprejetim programom družbenega izobraževanja v okviru Izobraževalnega centra Litostroj, ki je v teku, bomo vse delegate v okviru posebnega seminarja s specifično prilagojenim programom seznanili z bistvom delegatskega sistema, njegovo ustavno opredelitvijo, sistemom komuniciranja in informiranja, s postopkom oblikovanja stališč, sodelovanjem z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi, strokovnimi službami in vodstvi TOZD oziroma delovne organizacije. 9. Z ustrezno kadrovsko politiko pri izpopolnjevanju delegacij bomo zagotovili, da bomo izvolili za delegate delavce, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali svoj pozitivni odnos do samoupravljanja, delegatskega sistema in politike ZK. 10. Od organov občinske skupščine pa zahtevamo, da se s statutom točneje opredelijo nekatera vprašanja, posebno tista, ki se nanašajo na delovanje SIS, pristojnost posameznih zborov skupščine itd. Menimo, da so dnevni redi zbora združenega dela pogosto prenatrpani z gradivom, ki ni zanimivo za delegate, posebno tiste, ki ne stanujejo na območju občine, pa z odloki vseh vrst, ki sodijo v upravni postopek družbenopolitične skupnosti in ne na zbor združenega dela. Primarna naloga za utrjevanje delegatskega sistema je, da izoblikujemo v TOZD in SSP takšne metode organiziranja in delovanja, ki bodo slehernemu delavcu zagotovile neposreden vpliv pri sprejemanju posameznih odločitev. Pri tem moramo izoblikovati način obveščanja, ki bo delovne ljudi razgibal kot subjekte uveljavljanja razrednih interesov. V ta namen smo zagotovili načrtno družbeno izobraževanje delegatov temeljnih in splošnih delegacij ter delegatov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, vodilnih in vodstvenih delavcev naše delovne organizacije. Zato bo konferenca OOS in IO OOS TOZD in SSP na prvi seji obravnavala navedene ugotovitve in zahtevala, da se temeljna določila o delu delegatov in delegacij vnesejo v statut TOZD in delovne organizacije in izdela poslovnik za delo delegacij kot tehnično organizacijski predpis. Sabol Najboljša OO ZSM Akcija »Mladi delavec — samoupravljavec, najboljša OO ZSM« poteka v Sloveniji že več kot leto dni. Sam sistem točkovanja je prirejen tako, da lahko enakovredno tekmujejo osnovne organizacije ne glede na število oziroma raznolikost dela. Namen tekmovanja je predvsem poživiti delo OO ZSM v tozdih, okrepiti kolektivno delo in izboljšati učinkovitost tako OO ZSM kot tudi posameznikov v prizadevanju za uresničevanje ustave in gospodarske stabilizacije. V sklopu tekmovanja pa osnovne organizacije ZSM v tozdih same na osnovi zbranih dokumentov in kriterijev izbirajo tudi najboljšega mladega delavca — samoupravljavca. Posebnost tekmovanja za najboljšo osnovno organizacijo je v tem, da osnovne organizacije delujejo na vseh področjih dela, ker samo v tem primeru lahko tekmujejo. S tem pa se odpravi ozkost dela, forumsko delo, ki je bilo do sedaj še vse preveč prisotno in je zaviralo množično družbenopolitično dejavnost. Ob zaključku enoletnega obdobja akcije v mesecu aprilu, smo tudi v Litostroju zaključili tekmovalne liste ter točkovno ocenili vsako osnovno organizacijo ZSM. Glede na uspešnost, množičnost, hiter pristop k delu, pripravljenost v akciji in sploh za zelo usklajeno delovanje OO ZSM je prvo mesto osvojila OO ZSM FI. Zbrala je 468 točk. To je glede na razmere, ki obstajajo v Sloveniji veliko, saj po prvih ocenah točkovanj ostalih OO ZSM po Sloveniji še nobena ni dosegla tega števila. Prav zato upamo, da bo ta OO ZSM osvojila zelo visoko mesto ali postala zmagovalec enoletnega obdobja tekmovanj, kar bi bilo za mlade finaliste in Litostroj veliko priznanje. Druga je OO ZSM IVET, ki je zbrala 316 točk, hkrati pa ima zelo velike možnosti, da se v skupni razvrstitvi uvrsti med prvih deset. Ostale osnovne organizacije ZSM so osvojile nekoliko manj točk, razpored pa je naslednji: SSP 204, Pl 157, SE 179 točk, ZSE 70 točk. IRRP se tekmovanja ni udeležila, ker je bila ustanovljena šele ob koncu prejšnjega leta. Za mladino tozdov FI, IVET, kakor tudi ostalih osnovnih organizacij ZSM, združenih v koordinacijskem svetu ZSMS Litostroj je to veliko priznanje in obveza za bodoče delo. Ob uradni razglasitvi rezultatov bodo po- Stjepan Šimunič, obratni elektrikar deljena priznanja in nagrade. Na osnovi izkušenj letošnjega tekmovanja in nekaterih izboljšav pa bomo akcijo nadaljevali ponovno za obdobje enega leta. Vzporedno s to akcijo je potekala tudi akcija mladi delavec — samoupravljavec, mladi delavec — inovator. OO ZSM v Litostroju so po določenih razpravah, dokumentih in delu posameznikov izbrale najboljše mlade samoupravljavce. Naj vam jih nekoliko podrobno predstavim. V OO ZSM FI so mladi izbrali Vincenca Jakopiča. Rodil se je 25. 10. 1956 v Ljubljani, po poklicu je strojni ključavničar, je dober in vesten delavec in aktiven na družbenopolitičnem področju. Aktivno deluje na področju ZSM, ZK in v sindikatu. Je sekretar aktiva mla- Franc Jamšek, strojni ključavničar dih komunistov, zelo dosleden samoiniciativen in kritičen in uspešno opravlja zaupane naloge. Ima precej zaslug za okrepitev kolektivnega dela in povečanja učinkovitega delovanja ZSM. OO ZSM IVET je izbrala Stjepana šimuniča, ki aktivno deluje v ZSM in samoupravnih organih. Ko je prevzel komisijo za šport in rekreacijo, je ta resnično zaživela v polni meri. Rekreacijo je približal delovni mladini in jo postavil na mesto, ki ji tudi pripada. Je vesten mlad delavec, zelo samokritičen, ima zasluge pri okrepitvi dela v OO ZSM in povečanju učikovitosti na delovnem mestu. Franca Jamška jo za najboljšega samoupravljalca izbrala OO ZSM SE. Je dober mladinec in delavec, aktivno se udejstvuje v družbenopolitičnih in samoupravnih organih. Trenutno zelo uspešno vodi OO ZSM SE. V OO ZSM Pl so izbrali za najboljšega samoupravljavca Stipeta Barišiča. Barišič je aktiven kot član ZK AMK, IO sindikata in mladine. Aktiven je tudi na vseh športnih prireditvah kot športni tekmovalec ali organizator. Na delovnem mestu je vesten, dober delavec in prijatelj. Anico Mavec so izbrali mladi iz OO ZSM ZSE. Ker je Zdenka Brank odsotna, je morala Anica prevzeti vse delo predsednika ter uspeva v kadrovsko šibki OO ZSM voditi to delo preko vseh ovir, ki se ji pojavljajo ob družbenopolitičnem delu in delu na njenem delovnem mestu. Kdo je najboljši mladi samoupravljavec v delovni skupnosti SSP, je bi- Vinko Jakopič, strugar na »SIPU« lo težko izbrati, ker je bila konkurenca zelo težka. Odločili so se za Milana Jurjavčiča, ki je zelo aktiven na področju ZSM, ZK in v samoupravnih organih. Kot predsednik komisije za informiranje vestno izbira material — članke za litostrojski časopis in se trudi, da gre čim več člankov tudi v objavo. Komisija za informiranje je pod njegovim vodstvom zelo zaživela, v zadnjem času pa je kot novi predsednik OO ZSM SSP pospešil tudi delo mladine. Pri tem moramo poudariti, da svojo aktivnost širi tudi izven Litostroja, kar ga še bolj odlikuje. Iskati najboljšega delavca samoupravljalca v OO ZSMS IRRP ni bilo težko, Josip Filcš je bil soglasno izbran za najboljšega samoupravljavca. Fileš je kot strojni tehnik komaj šestindvajsetletni dobil naziv projektanta. Je tudi mladi delavec — inovator. Je zelo družbenopolitično aktiven, saj ima kot predsednik koordinacijskega sveta ZSM vsak dan nove naloge, ki jih mora vestno izpolniti. Prav zaradi vsestranskega aktivnega delovanja kot samoupravljavec, inovator in dober delavec je bil Fileš izbran za predstavnika ljubljanskega območja na sklepni slovesnosti meseca mladosti v Beogradu, ki se je bo udeležila 10-članska mladinska slovenska delegacija, izbrana iz vrst najboljših mladih samoupravljavcev. Vsa ta priznanja, ki smo si jih pridobili z delom v zadnjem letu so plod dobre organiziranosti, velike zagnanosti, resnega dela, obenem pa obveza za enako ali še boljše delo mladih generacij v prihodnosti. Marjan Sigulin POGOVOR O PROIZVODNJI PROIZVODNJA DIESELSKIH MOTORJEV JE BILA PETA AKTUALNA TEMA, O KATERI SMO SE POGOVARJALI ZA NAŠO ČASOPISNO RUBRIKO »POGOVOR O PROIZVODNJI«. TUDI TO POT SMO NA POGOVOR POVABILI DELAVCE, KI SE NEPOSREDNO UKVARJAJO S PROIZVODNJO DIESELSKIH MOTORJEV. Pogovora so se udeležili: MILAN ZAVADLAV, dipl. ing. — šef biroja za DM v TOZD IRRP, PAVLE AMON, dipl. ing. — vodja oddelka za stacionarni inženiring v TOZD IRRP, ALFRED KRAMER, oec. — šef prodajnega biroja za DM v prodajnem sektorju, JANEZ JUGOVIČ, projektant DM v TOZD IRRP, FRANC PODGORŠEK — vodja tehnologije za maloserijsko proizvodnjo v TOZD FI, PETER PIŠKUR — vodja odseka za planiranje proizvodnje DM v TOZD FI, VINKO ŠTIRN — obratovodja montaže dieselskih motorjev v TOZD FI, MARJETA TREBŠE — vodja poslovnice za uvoz repro-malcriala za DM v nabavnem sektorju, ŠTEFAN FIFOLT — glavni funkcijski kontrolor za DM, LOJZE TURNŠEK — delovodja v montaži DM, JOŽE STRLE — delovodja v montaži DM — oddelek za cevovode, FRANC KRAMARIČ — monter v montaži DM in STANE POPEK — monter na preizkuševališču DM. Bogat in zelo kritičen razgovor je vodil glavni in odgovorni urednik našega časopisa IVAN Milan Zavadlav, dipl. ing. S programom dieselskih motorjev smo začeli leta 1959, in sicer na željo Uljanika, ki je v naših ljudeh našel zaupanje in sposobnost za to vrsto proizvodnje. S tem je že prej začela Ladjedelnica Split, ki pa ni bila posebno uspešna. Začeli smo z malimi diesel-skimi motorji »Alpha« za ribiške ladje. Ti motorji imajo moč od 100 do 1000 KM pri največjem obratovanju. Namenjeni so za direkten pogon propelerja in imajo že predvidene prenosnike in ladijske vijake. S pospešenim razvojem naših ladjedelnic v zadnjih desetih letih so se pokazale potrebe po pomožnih motorjih za opremo strojnic na ladjah. Zaradi tega smo začeli s proizvodnjo štiritaktnih motorjev. Ti motorji so bili namenjeni najprej črpalnim postajam v delti Nila v Egiptu. Najprej smo izdelali najmanjše — tip 20 in to brez turbopuhala, z močjo 35 KM na cilinder; trocilindrična enota je dala tako komaj 105 KM. Pri uporabi dieselgenerator-skih postrojenj z montiranim turbopuhalom smo zvečali moč za okoli 35 odstotkov. Mogoče smo dosegli naj večji razvoj te veje s tako imenovanim ruskim programom, ko smo dobili večja naročila in takrat smo začeli izdelovati večje število dieselskih motorjev za pogon generatorjev. Izbrali smo malo večji motor soroden tipu 20 z imenom 25-MTBH-40 in jih naredili precejšnje število. Sicer smo imeli nekaj prehodnih težav, ko pa smo jih odpravili, je motor postal zelo kvaliteten. Z razvojem proizvodnje dieselskih motorjev v svetu je moral tudi naš licenčni partner Bur-meister & Wain, misliti na izboljšave in novosti, predvsem z vidika zmanjšanja specifične teže, to je teže na eno konjsko moč. Zaradi modernizacije so skon-struirali tip 23, ki je bil lepši in bolj zaprt, dajal pa je že 125 KM na cilinder. Namenjen je bil za dieselgeneratorske stroje kot tudi za direkten pogon raznih črpalk ali ladij. Te motorje smo najprej izdelovali v odprti izvedbi. Seveda pa so bili še v razvojni fazi tudi za Burmei-ster in posledice tega razvoja smo čutili tudi mi. Prevzeli smo preoblikovano izvedbo in z njo imeli nekoliko več uspeha. Danes pa so že na osnovi izkušenj motorja 23 H izvedli nov tip 25 L, ki ima za 20 odstotkov povečano moč. In, če pogledamo nazaj, vidimo, da so bili motorji Alpha zelo težki, saj so imeli skoraj po 30 kg na KM, ta pa se je zmanjševala na 17 kg in na 10 kg na KM. Že omenjen zadnji tip 23 L dosega poprečno 12,4 kg na KM, pri 8-cilindrskem motorju pa še mnogo manj, tako da se je specifična teža zmanjšala na 8,3 kg na eno konjsko moč. Seveda gre razvoj še naprej. V zadnjem času sem zasledil podatek, da imajo konkurenčne firme že take uspehe, da so dosegle specifično težo 1,7 kg na konjsko moč. To so specialni motorji za posebne namene, in seveda hitro tekoči motorji z do 1600 obratov na minuto. Naši motorji so srednje tekoči — do 850 obratov v minuti. Če bi hoteli tudi mi še zmanjšati specifično težo, bi morali preiti v območja višjih hitrosti — preko 1000 obratov na minuto. V licenčni pogodbi imamo dogovor, da lahko izdelujemo tudi močnejši tip, ki je soroden motorju 23 L z oznako 28 L do 500 KM v enoti. Tega še nismo izdelovali, čakamo pa željno, da se naše ponudbe spremenijo v naročila, želimo, da bi čimprej začeli izdelovati največjo dieselsko enoto, saj bi pri enakem vložku dela in materiala imeli ugodnejši ekonomski rezultat. Upam, da bomo v kratkem to dosegli. Zmogljivost naše tovarne bi bila približno 5000 konjskih moči. Vsekakor pa moramo ob resnejši proizvodnji misliti na nove proizvodne prostore — montažo in preizkuševališče. Morali bi dobiti tudi boljše obdelovalne stroje, da ne bi delali na univerzalnih, ampak na cenejših, ki zagotavljajo cenejšo in točnejšo izdelavo. In naš trg? Največ delamo za ladjedelnice in to morske in rečne, in to predvsem za domače. Za tuje ladjedelnice nam je uspelo nekaj direktnih izvozov. Imamo nekaj manjših naročil za stacionarna postrojenja, kot so pogon črpalnih postaj ali pomožne centrale v tovarnah ter pomožne centrale v večjih elektrarnah. Alfred Kramer, oec. V zadnjih petih letih je proizvodnja dieselskih motorjev narasla za štirikrat. To je od 9000 KM v letu 1971 do 42.000 KM v letošnjem letu; od 20 dieselskih motorjev v letu 1971 do letošnjih 90. V letu 1971 smo jih prodali doma za milijardo in pol starih dinarjev, v izvoz je šlo za 680 milijonov, skupno nekaj čez 2 milijardi starih dinarjev; leta 1972 smo imeli približno enak finančni rezultat, dobri dve milijardi doma in dve milijardi izvoza, to je skupno preko štiri milijarde; leta 1973 4,5 milijarde na domačem trgu, 1,8 milijarde na tujem trgu, skupaj 6,3 mili- jarde; leta 1974 6,3 milijarde doma ni 1,6 izvoza, skupno približno 8 milijard (starih dinarjev). V lanskem letu smo izdelali za domači trg za 6,1 milijarde dieselskih motorjev, kar pomeni majhen padec, zato pa je pora-stel izvoz na 4,2 milijarde. Skupno smo dosegli torej 10,3 milijarde. V letošnjem letu predvidevamo, da jih bomo izdelali za domači trg 7,7 milijarde in 5,4 milijarde za izvoz, to je preko 13 milijard starih dinarjev. Ta pregled nam pokaže, da je bil skok na domačem trgu 1,5, v izvozu pa 1,9, kar pomeni v petih letih petkratno povečanje izvoza. Skupni rezultati pa kažejo šestinpolkratno povečanje v zadnjih petih letih. Mislim, da bo ta podatek za večino bralcev dovolj zanimiv in tudi zelo optimističen, seveda če upoštevamo, da bomo izbrali nov tip motorja s povečanjem in s posodabljanjem proizvodnje ter z orientacijo na nove trge. Domače ladjedelnice so v krizi, zato je potrebno poiskati še druge trge, če hočemo izpolniti srednjeročni plan, ki je zastavljen zelo široko. Zanima nas, kakšno je razmerje v odstotkih glede na lito-strojsko proizvodnjo? V letošnjem letu predstavlja proizvodnja dieselskih motorjev 12%, če pa pogledamo nazaj, je ta odstotek dosegel tudi 20 %. Nekaj povečanja gre seveda tudi na račun inflacije. Medtem, ko je v lanskem letu od januarja do maja na tujem trgu padla cena dieselskim motorjem za 12 odstotkov, so naše cene neverjetno poskočile. Ko smo v tem času zaključevali veliko naročilo za Romunijo, smo težko opravičili oziroma utemeljili naše cene. Ko smo leta 1968 dobili veliko naročilo iz Sovjetske zveze, smo dosegli stopnjo 24%. Potem je proizvodnja nihala, je pa še vedno v stalnem porastu. Rad bi dopolnil svoje prejšnje podatke, ki so veljali za delovno organizacijo, v primerjavi proizvodnje TOZD FI pa se podatki spremenijo. V letošnjem planu FI — fakturirane realizacije, ki znaša nekaj čez 60 milijard dinarjev, je dieselska proizvodnja skupaj s turbinsko prav na vrhu. Pravimo, da smo turbinska tovarna, istočasno pa smo tudi tovarna dieselskih motorjev, ker je plan fakturiranja za turbine 14 milijard, za motorje pa dobrih 13 milijard dinarjev. To je istočasno 20 odstotkov proizvodnje FI, to je 35 odstotkov izvoza, istočasno pa je ta proizvodnja tudi življenjskega pomena za livarno sive litine, ker izdeluje ulitke za dieselske motorje. Da se nam perspektive zmanjšujejo, smo sami največ krivi. Sicer se dogaja podobno tudi na drugih proizvodnih področjih v Litostroju. Naši roki so predolgi. Zlasti se to odraža prav pri dieselskih motorjih, ki niso investicija, ampak se vgradijo naravnost v plovni objekt, ki ima točno določen rok izdelave in nima možnosti posebnega podaljšanja. Ladja ima na svetovnem tržišču rok izdelave dvanajst do štirinajst mesecev, Japonci izdelajo ladjo celo v šestih mesecih. Mi pa s posebno srečno roko izdelamo diesel motor v 12. mesecih. Ugled si kvarimo z nesolidnim podaljševanjem rokov tudi do 8 mesecev in to v primerih, ko gre za naročilo za konvertibilno valuto. Franc Podgoršek Rad bi posegel v zgodovino tehnologije dieselskih motorjev v Litostroju. Ta sega skoraj 20 let nazaj. Kupili smo licenco, ne pa tehnologije, ki je prav gotovo ne bi mogli uporabljati zaradi našega strojnega parka. Torej smo morali tehnologijo prilagoditi našim strojem, ki prav gotovo niso bili specializirani za te vrste proizvodnjo (kakor tudi še danes niso). Tudi z materialom smo imeli težave, saj ni ustrezal ne po kvaliteti ne po dimenzijah. Zaradi tega smo porabili več časa in denarja. Zlasti se je proizvodnja, kljub vsemu utekla prav zaradi tega, ker smo imeli dobre delavce, ki so obdelovali zahtevne dele na univerzalnih strojih. V glavnem imamo dele za dieselske motorje usmerjene na stroje, ki so že prirejeni za tako obdelavo in tudi delavci so teh del že navajeni. Kljub temu, da ta proizvodnja teče že skoraj dvajset let, imamo težave, ker se delavci menjajo in vsak novi potrebuje in-štrukcije in čas za uvajanje. Zdi se mi tudi, da novi pravilnik o osebnem dohodku ni najbolj posrečen. če hoče delavec doseči nek poprečen dohodek, mora normo preseči tudi za 50 odstotkov. Za samo tehnologijo je to zelo neprikladno, ker težko izračunamo realno ceno proizvoda. Cene proizvodov velikokrat nihajo prav zaradi nagrajevanja. Pavle Amon, dipl. ing. Kot so že uvodoma povedali, proizvajamo dieselske motorje po licenci Burmeister & Wain. Mi sicer dobimo v okviru licence vso dokumentacijo in osnovne načrte, vendar so ti načrti izdelani za namene in za način proizvodnje, ki velja v matičnih podjetjih Burmeister & Wain, zato moramo to dokumentacijo prirediti za naše potrebe in razmere, to se pravi, da moramo vse risbe opremiti s prevodi in našimi navodili v smislu naših standardov in pravil. Poleg tega moramo izdelati vsa pravila za preizkušanje, atestiranje in obratovanje. Oprema motorja, ki se spreminja od naročila do naročila je pa v glavnem povsem naše lastno delo. Kakšne pa so razvojne naloge? Zasledovati moramo splošen razvoj motorjev pri konkurenčnih proizvajalcih po vsem svetu, posebno, ker se s konkurenco srečujemo na tujih tržiščih. Poleg tega moramo reševati vsa vprašanja, ki se pojavijo v zvezi z naročili. Če ima kupec kakšne posebne zahteve, moramo pač to upoštevati in vprašanje rešiti sami ali pa skupno z znanstvenimi institucijami in z dogovarjanjem s kupcem. Stalno sodelujemo tudi z registri. Vsi naši motorji so prevzeti ali po Jugoregistru ali po kakem drugem, kar je pač odvisno od zahtev naročnika. V zvezi s tem se moramo držati vseh pravil in predpisov, ki jih določajo te klasifikacijske institucije. Potreba po posvetovanju med registri, proizvajalcem in kupcem se je večkrat pokazala prav, ko smo delali za Sovjetsko zvezo. Alfred Kramer, oec. Od Burmeistra & Waina dobimo licenco za serijski motor, v zadnjem času pa so zahteve kupcev tako raznovrstne, da mora naša projektiva opravljati ne samo licenčno, ampak tudi dodatno delo. Nekateri motorji so bolj izpopolnjeni kot jih izdeluje dajalec licence, ker ta razvija serijsko proizvodnjo. Pavle Amon, dipl. ing. že večkrat smo sprejeli naročilo za vgraditev avtomatike, tako da lahko motor dela tudi po 36 ur brez človeka v strojnici. Zagotoviti moramo, da motor ustreza zahtevam in v tem primeru moramo sami predvideti potrebne instrumente, opremo in navodila. Peter Piškur Res je, da z roki zelo kasni-mo, tudi po 6 mesecev, res Pa je tudi, da to ni izključno naša krivda. Naše delo je namreč odvisno od poddobaviteljev, konkretno od TOZD Pl in od uvoza. Kovačija zelo kasni pri od; kovkih za ojnice. Ko se dobavni rok po pogodbi že izteče, mi šele dobimo te odkovke, na katerih moramo opraviti še več kot 30 operacij. Prav tako imamo velike kasnitve pri zvarjencih ip ulitkih iz sive litine, nekaj manjše pri ulitkih jeklene litine. Sama mehanska obdelava pa ne predstavlja posebnega problema. Prav dieselska proizvodja je največji potrošnik reprodukcijskega materiala v Litostroju, ker pa ni pravočasno zagotovljen denar za nakup le-tega, seveda spet kasnimo z roki. Ko bi morah motor že oddati naročniku, še vedno nimamo plačanega repro-materiala, vemo pa, da pretečeta od plačila do dobave najmanj dva meseca. Vinko Štirn V obratu imamo montažo, preizkus in cevarski oddelek za opremo motorjev s cevovodi. Naš največji problem je zastarelost preizkuševališča in premajhne zmogljivosti, želimo vsaj novo preizkuševališče nekje na območju tovarne, čeprav bi montaža ostala, kjer je. Naj omenim še cevarno. Delovna skupina z delovodjem ce-varjev je dobra, samo orodje in stroje morajo dobiti take, da bodo lahko delali. V tej skupim je fluktuacija velika, v dveh letih se je izmenjala skoraj cela skupina. O izboljšanju delovnjn pogojev se pogosto pogovarjamo, do konkretnega dejanja Pa nikakor ne pridemo. Glede preizkuševališča Zahteve strokovnjakov klasih' kacijskih institucij in kupcev so vedno večje. Velikokrat ne m°' remo opraviti zahtevanih preizkusov zaradi zastarelosti naprav ali pa, ker teh naprav sploh ni' mamo. Glede kadra imamo srečo, da je skupina, ki dela v montaži dieselskih motorjev že od začetka skoraj ista. V primeru povečanja proizvodnje bi ta skupina lahko bila zdravo jedro, okoh katere bi se združevali novi mladi delavci. Mladi, ki prihajajo % šole, imajo zelo široko obzorja-toda niso se vsi pripravljeni ustvarjalno vključiti v delo, ki J® zelo zahtevno. Večjih problemov z mladimi delavci nimamo. Opažamo celo, da so zelo pripravljeni sprejeti sugestije s tar e j šm delavcev, samo da se lahko čim hitreje vključijo v kolektiv. MOTORJI Razmerje med mladimi in starimi delavci je pri nas zelo ugodno in ni strahu, za nadomeščanje starejših, ker menim, ua bi morali vsakemu dobremu delavcu, ki je delal dolgo v proizvodnji omogočiti, da bi do svojega 50 leta zamenjal delovno mesto, ki bi bilo odgovornejše, a lažje. Naša proizvodnja je skokovi-ta- tako da med eno in drugo gradnjo nastanejo »luknje«. Ker so delavci plačani po normi, so seveda ob taki »luknji« prikrajšani pri osebnem dohodku. Lansko leto smo te »brezdelne luk-uje« zapolnili tako, da smo poteg svojega dela, to je 34.000 KM ali 600 ton motorjev šli drugim obratom v pomoč in naredili za 300 ton uslug. To so bili Predvsem turbinski strojni deli m deli za preoblikovalne stroje. Marjeta Trebše .že približno eno leto velja Pn uvozu poostren režim. Velikokrat se srečujemo z enkratnim in velikim uvozom re-Promateriala. Material mora pri-H v tovarno skupaj, sicer ne mo-mmo motorjev kompletirati. Za tako veliko nabavo materiala ra-mmo veliko sredstev naenkrat r- in to dinarskih in deviznih, is takšnih in podobnih težav uam je mnogokrat pomagalo ladjedelništvo, vendar imajo letos tudi oni podobne težave. Druga težava pri uvozu je tudi razčlenjenost naročila — pri uvozu za eno gradnjo motorjev Je do 75 pozicij. Poleg splošnega plana imamo mdi prioritetni plan, to je plan jmalistov, ki predvideva, kako daj teče proizvod j a, da bi mo-t°rji pravočasno zapustili tovar-dd- Dogaja se, da vse prepozno miramo sredstva za nabavo, kot j? že prej omenil tovariš Piškur. Nabava materiala je povezana z Uvoznimi postopki na katere ne moremo vplivati. Ali bi se dalo nadomestiti uvožene dele z doma izdelanimi? Milan Zavadlav, dipl. ing. Pri starejših tipih je bilo do j/ odstotkov uvoženih delov, medtem ko jih je pri novejših d° 28 odstotkov. Stari tipi so imeli ročično Sred izdelano največkrat doma v Litostroju, novejši pa jo imajo "kovano iz enega kosa, da je trdnejša in manjša. Strojev za Liko obdelavo pri nas še nima-di°- Poskušali smo to v kovač-dicah na Ravnah in v Zenici. Iz-kcuni so pokazali izgubo in zamudo. Končno smo se odločili uvoz ročične gredi, kjer odpa-uojo vsa tveganja, kupimo jo po svetovni konkurenčni ceni, že anc Kramarič: Želel bi, da bi material pritekal v montažo usklajeno gotovo in pripravljeno samo za vgraditev. Problem bi lahko rešili pred leti vsi proizvajalci dieselskih motorjev, če bi bili omogočili Železarni Ravne združen kredit za nabavo stroja za brušenje ro-čičnih gredi. To se ni zgodilo. V zadnjem času je Jugoturbina dobila podoben stroj, toda ponudbe niso finančno ugodne. Druga naj dražja postavka so vbriz-galni ventili, črpalke in turbopu-hala. Mogoče bomo te dele v prihodnje lahko nabavljali v Ulja-niku. Pri novejših tipih kot sta tip 23 in tip 28 je celo Burmeister & Wain odstopil od svojih konstrukcij za elemente za vbrizgavanje goriv, ker je njihova izdelava predraga in jih raje kupuje pri Boschu, ki jih dela serijsko. Marsikateri del smo že zamenjali z doma izdelanim. Zgodi pa se, da se moramo spet kdaj povrniti k uvozu, kot na primer pri dinamično obremenjenih vzmeteh, katere nam je izdelovala ptujska tovarna in niso bile dovolj kvalitetne. Če poči taka vzmet, se poškodujejo še vsi ostali deli, ki so v povezavi in tako je škoda zelo velika. Končno tveganje je veliko manjše, če imamo kvalitetne vzmeti. Take napake v motorju so dalekosež-ne tudi po tej strani, ker nam kvarijo dobro ime. Ta škoda se ne da izračunati. Marjeta Trebše Črpalk in ventilov ne uvažamo več, ampak jih izdeluje Ul-janik. Iskali smo ponudbe tudi za druge dele, ki jih uvažamo. Zgodilo se je, da je bila ponudba tudi za 300 odstotkov višja, kot je veljal uvožen material skupaj s carino. Lojze Turnšek Tovariša Štirna bi rad dopolnil glede mladega kadra. Problem je plačevanje tega kadra. Nekateri mladi delavci ostanejo pri nas samo en mesec, do takrat, ko imajo zagotovljen osebni dohodek. Po enem mesecu moramo te mlade delavce plačati po samoupravnem sporazumu, to je s presegom 65%. Ta delavec ne naredi toliko, ker nima prakse. Kdo naj ta preseg plača? če damo v skupino nekaj delavcev s prakso, potem dosežejo to normo, če pa enemu starejšemu damo nekaj mladih, ki jih mora še priučevati norme ne dosežejo. Norme se nam niso popravile, čeprav se je produktivnost zvečala! Ko pride motor v montažo, vsi pričakujejo, da bomo skrajšali veliko zamudo rokov. Vsi nas priganjajo, da se bliža uradni preizkus, vendar ne gledajo na vzroke teh zamud, ki sploh niso v naši domeni. Franc Podgoršek Pri montaži dieselskih motorjev smo pred petimi, šestimi leti norme dvignili za približno 30 odstotkov. Milan Zavadlav, dipl. ing. Glede na prakso bi se mora le norma ure za določen izdelek znižati, vrednost ure pa povišati. Na ta način bi se proizvodnja povišala, tudi zaslužek delavca bi bil višji. Kako je s kvaliteto dieselskih motorjev? Štefan Fifolt Kvaliteta naših izdelkov nedvomno raste, raste tudi moč motorjev na cilinder, izboljšuje se točnost sestavnih delov. S pomočjo operativne kontrole uspešno razrešujemo morebitne probleme. Včasih je bilo veliko kritik na račun drsnih površin pri batih, to je sedaj opravljeno, ker uporabljamo mikro-filtre za olje. Z registri nimamo težav, odkar nam lahko zaupajo in se tudi sami lahko prepričajo o kvaliteti naših izdelkov. Bati in oj-nice so izdelani v predpisanih tolerancah. Največ naših motorjev kon- Marjan Mulej, dolgoletni monter dieselskih motorjev trolira Jugoregister. To je za nas zelo ugodno, ker ima sedež v Ljubljani. Od tujih registrov sodeluje z nami največkrat Ame-ricanbiro, ki pride iz Trsta, toda tudi ta samo na uradni pre- z atesti. Uvažamo kolenčaste gredi, črpalke itd. Včasih je gred tudi pol leta že v tovarni, pa nimamo atesta zanjo, to pa je pogoj, da nam register izda atest za cel motor. To je zlasti nerodno pri izvozu, ker je plačilo celotnega agregata odvisno od atesta. Kot je omenil že tovariš Strle, se v zaključnih fazah vedno mudi, prav tako se mudi za preizkus in včasih gremo v uradno predajo, ne da bi se prej prepričali, če je agregat res v redu. Menim, da ni potebno, da na koncu tako stiskamo s časom; če smo že prej toliko zamudili, dan ali dva ne smeta igrati bistvene vloge, ker s tem povzročamo nepotrebno napetost. S časom moramo biti gospodarni na začetku, z meseci in ne na koncu z dnevi! Franc Podgoršek Večja kontrola bi morala biti že pri sami obdelavi kosov, to se pravi, da bi moral že delavec sam in njegov delovodja paziti pri obdelavi. Ko gre izdelek s stroja, je škoda že narejena. Jože Strle Naj večji delovni staž delavcev pri cevovodih je 5 let. V preteklih letih je bila prav pri nas naj večja fluktuacija zaradi nepravilnega nagrajevanja. Od devetih jih je ena tretjina, ki so sposobni samostojnega dela. Drugi problem je ta, da so cevarska dela zadnja pred preizkusom in ker se zamuda nabere na vseh postajah, potem nam zmanjka časa. Zaradi časovne stiske seveda trpi tudi kvaliteta. Težave so tudi z materialom, ki nam ga primanjkuje in na- KAJ JE LICENCA? V tej zvezi bi rad pojasnil upravičenost odkupa licence. To besedo slišimo v zvezi z vsemi mogočnimi proizvodi od največjih proizvodov v težki industriji, preko pralnih strojev do zobne paste. Toda korist licenc moramo razlikovati z oziroma na proizvode. Licenca, ki jo imamo za dieselske motorje je koristna za naše gospodarstvo. To licenco smo kupili zato;, da bi s temi proizvodi lahko prodrli na naša in tuja tržišča. Namreč — pri teh proizvodih se iščejo stare reference, ki izvirajo iz tradicij in izkušenj ter zahtevajo še servisne službe po celem svetu. Mi bi bili sposobni z našimi ljudmi ustanoviti razvojni oddelek, seveda vezan z dragimi razvojnimi preizkuševališči, vendar s tem si ne bi zagotovili tujega (niti domačega) tržišča, zaradi prej omenjenih referenc in servisa po svetu z oskrbo rezervnih delov. Proizvodnja novih tipov dieselskih motorjev se opira na priznana imena proizvajalcev in zato morajo imeti nova imena takih proizvodov bogato finančno zaledje ali pa možnost dalj časa trajajočega prodiranja na tržišče. Poznamo primere, ko je proizvajalec imel zelo dobro konstruirane motorje, pa ni uspel samo zato, ker ni imel organiziranih servisov po vsem svetu. Ko ladjanji naročajo ladje in motorje, se naslanjajo na že preizkušene vrste, kar pomeni, da so potrebne reference. Milan Zavadlav, dipl. ing. izkus, ves ostali nadzor motorja pa prepusti nam. Predstavnik registra Birove-ritas je samo honorarni sodelavec, zaradi tega ga dostikrat ne dobimo, kadar ga potrebujemo. Milan Zavadlav, dipl. ing. Kontrolo motorjev bi morali še povečati in to neodvisno od proizvodnje. Pri priznanih proizvajalcih dieselskih motorjev je tudi do 37 odstotkov zaposlenih v kontroli, to je sicer veliko, toda še vedno je bolje trikrat kontrolirati kot večkrat montirati. Tudi pri nas bi morali kontrolo okrepiti, da bi že med proizvodnjo lahko odpravljali napake, ki se sicer pojavijo šele pri montaži. Štefan Fifolt Jaz kontroliram za kontrolorji v obdelavi in še vedno najdem napake, zato mislim, da bi morali poostriti kontrolo pri obdelavi, sicer napake, ki jih odkrijem, povzroče zastoj montaže. Na primer, če odkrijem napako na cilindra, ki je že dokončno pobrušen in fosfatiran, mora bat nazaj v strojno obdelavo in ponovno na fosfatiranje. Zastoj je neprimerno večji, kot če bi ga že proizvodna kontrola poslala nazaj na stroj. Funkcijska kontrola naj bi samo potrdila točnost izdelkov. Nekaj bi še povedal v zvezi mesto, da bi bil pri skupini, ki me pri delu potrebuje, iščem material. Franc Kramarič Želel bi, da bi naši vodilni bili bolj angažirani tudi takrat, ko nam dela primanjkuje, to je med eno in drago gradnjo dieselskih motorjev, ne pa samo takrat, ko se za delo mudi. želel bi tudi, da bi material v montažo pritekal bolj usklajeno. Stane Popek Problem, ki nas žuli na pre-izkuševališču, je zastarela opre- ma. Ce primerjam našo opremo z opremo, ki sem jo videl po tujih tovarnah dieselskih motorjev, imamo pri nas najbolj zastarel tip zavore za preizkušanje. To pomanjkljivost moramo vsekakor odpraviti, če hočemo razširiti proizvodnjo. Glede mladega kadra na pre-izkuševališču sem mnenja, da je šestmesečna priučitvena doba vsekakor prekratka. Mladi kader z eno do dveletno prakso najbrž še ne more biti sposoben sestaviti motorja za predajo. Glede nagrajevanja pa bi poudaril, da norma za preizkus die-selskega motorja sploh ne bi smela obstajati. Čas za odkrivanje napak je praktično nemogoče določiti. Imamo pa še en problem. Električni aparati za agregatna preizkušanja so dotrajani in imajo premajhno območje, čas bi bil, da bi nabavili boljše aparature, da bi bilo preizkuševališče opremljeno, kot je treba in ne samo improvizirano. Alfred Kramer, oec. Če na koncu povzamemo jedro pogovora, lahko ugotovimo, da je ta veja v Litostroju in za Litostroj življenjskega pomena in skoraj enakovredna turbinski. Prodaja naj bi zagotovila enakomerno zasedenost z naročili, dejstvo pa je, da je povpraševanje po motorjih ciklično. Za letos imamo naročil že dovolj. Tudi za drugo leto imamo naročila in kljub recesiji lahko optimistično gledamo v bodočnost. Iz letos planiranih 800 ton proizvodnje bomo prešli v letu 1980 po srednjeročnem planu na 1200 ton, zato bomo morali veliko vlagati v modernizacijo. Janez Jugovič Lahko rečemo, da je proizvodnja dieselskih motorjev najbolj cvetela v dobi ekonomskih enot, ko sta bila skupna vodstvo in odgovornost. Danes radi odgovornost prelagamo na pleča dragih, zaradi tega naročnik težko reklamira določeno napako. Mislim, da bi se morali bolje organizirati za tovrstno dejavnost znotraj delovne organizacije in v TOZD in tudi obveze iz svojega področja bolje izpolnjevati. Milan Zavadlav, dipl. ing. Tovariš Kramer naj nam odgovori na vprašanje rentabilnosti te veje v Litostroju. Slišali smo že govorice, da ta veja ni več tako donosna. Alfred Kramer, oec. Delamo po ustaljenih principih v prodaji, imamo predkal-kulacijske cene in nadgradnjo — prodajne cene. Po vseh teh kazalcih sodeč bi lahko rekel, da je to skoraj najbolj rentabilna veja proizvodnje v Litostroju. Res pa je tudi, da nam to rentabilnost krhajo reklamacije in podaljšani dobavni roki, s katerim prisilimo kupce, da nam računajo penale. Ladja mora izpluti iz ladjedelnice in ne more čakati več mesecev na motor, s katerim kasnimo. Naši motorji so na trgu zelo dragi, zato bo potrebno kalkulacije pregledati in po potrebi popraviti. Pogovor zapisala E. L. DAN MLADIH ŠIŠKARJEV šišenska mladina prireja letos že svoj IX. tradicionalni dan pod geslom: »JMladi samoupravno gradimo in branimo našo domovino«. V okviru tega dne potekajo ves mesec mladosti razne prireditve in manifestacije, katerih organizator je občinska konferenca ZSMS Ljubljana-šiška. Pohod po poteh partizanske Ljubljane 8. maja je pomenil nekakšen pričetek meseca mladosti. V sklopu tega pohoda je bil tudi prenos zvezne štafete preko ozemlja občine šiška. Do 23. maja, ko bo v Mostecu sklepna prireditev, pa bodo potekale razne kulturne prireditve in športna tekmovanja. Posebno množično se mladi iz Litostroja udeležujemo športnih tekmovanj v malem nogometu, košarki, streljanju, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Na sami sklepni prireditvi v Mostecu bodo v enote teritorialne obrambe sprejeli tudi več naših mladink in mladincev. Milan Jurjavčič Zaključena razprava o preobrazbi šolstva V LITOSTROJU SMO PRAVKAR ZAKLJUČILI RAZ PRAVO O PREDLOGU ZA PREOBRAZBO ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE, KI JO JE ORGANIZIRALA SINDIKALNA ORGANIZACIJA, UVODNE INFORMACIJE NA RAZPRAVAH PA SO PODALI VODILNI DELAVCI NAŠEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA. RAZPRAVE SO POTEKALE V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, POLEG TEGA PA JE BILA ŠE SKUPNA RAZPRAVA DRUŽBENOPOLITIČNIH IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV TER VODSTVENIH DELAVCEV LITOSTROJA. Navajamo stališča in predloge s teh razprav, ki smo jili posredovali Republiški konferenci SZDL in drugim družbenopolitičnim dejavnikom. Seveda pa s tem nismo zaključili obravnave problematike o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Praktično uresničevanje reforme bo postavljalo pred nas številna vprašanja in naloge, o katerih bomo še pisali. 1. Predlog temelji na že sprejetih izhodiščih družbenopolitičnih dejavnikov in je v skladu z vsebino družbenopolitičnih dokumentov o vzgoji in izobraževanju. Ne bo pa mogel zaživeti, če ne bodo prej, oziroma hkrati z izvajanjem preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje izpolnjeni pogoji, od katerih je šele odvisna dejanska reforma vzgojnoizobraževalnega sistema. Šele, če bodo dejavniki izven samega vzgojnoizobraževalnega področja, a skupaj z njim res usmerjali usmerjeno izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela ter družbenoekonomskim in družbenopolitičnim razvojem pri nas, se bo lahko uresničevalo vse tisto, kar je sprejeto v družbenopolitičnih dokumentih. Predlog sam po sebi tega še ne zagotavlja. Lahko ostane le pri na zunaj sodobno zasnovanem pedagoško-didaktičnem modelu, ki pa ne bo Služil smotrom tako, kakor si jih je zastavila naša družba. Večina pogojev danes, ko obravnavamo sam predlog, še ni zagotovljena. To niso samo finančni pogoji, ampak tudi samoupravni mehanizmi in rešitve, ki naj zagotavljajo pravilno izvajanje usmerjenega izobraževanja, predvsem v zvezi z vlogo gospodarstva in družbenih služb. Zato je treba čimprej oblikovati konkretne povezave združenega dela z usmerjenim izobraževanjem, prek katerih si bo združeno delo zagotavljalo svoj stalen, organiziran vpliv na njegov razvoj. Nekaj pobud in predlogov v tej smeri vsebujejo tudi naša nadaljnja stališča. NUJNOST CELOVITE PREOBRAZBE SEDANJEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA 2. Ker se nanaša predlog le na preobrazbo dela sedanjega vzgojnoizobraževalnega sistema, to je na srednje šolstvo, obstaja nevarnost negativnih posledic delnega pristopa pri praktičnem uresničevanju reforme. Izhajati moramo iz nujnosti celovite preobrazbe sedanjega vzgojnoizobraževalnega sistema. Zato je treba hkrati izvesti določene spremembe v programih osnovne šole (povezava-linearnost v učnih načrtih, tehnični pouk idr.), in hkrati izdelati programe finalne faze tudi za poklice, ki se finalizirajo v sedanjih višjih in visokih šolah. Če ne bomo hkrati pristopili k izdelavi programov za vse vrste izobraževanja in torej ne le na ravni sedanjih srednjih šol, ne bomo dosegli bistvene racionalizacije in usklajenosti v vzgojnoizobraže-valnemu sistemu. 3. Čeprav je v predlogu navedeno, da bo postala v doglednem času prva faza usmerjene- PETDESETLETNIKA 27. aprila je proslavil petdesetletnico generalni direktor, dipl. ing. Marko KRŽIŠNIK, 27. maja pa direktor TOZD ICL Hrabroslav PRE-MELČ. Obema iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. ga izobraževanja obvezna za vso mladino, je vendar treba že sedaj kaj več storiti za tisti del mladine, ki ni uspešno končala vseh osmih razredov obvezne osnovne šole in se zaposluje. Tako mladino bomo imeli vsaj nekaj časa tudi v bodoče. Res se ta mladina lahko vključi v poklicne šole za specializirane delavce po zakonu o poklicnem izobraževanju, vendar je ničesar obvezuje, da to stori. Lahko se zaposli na različnih delih tudi brez predhodnega organiziranega izobraževanja za delo, prav tako tudi tista mladina z dokončano osnovno šolo. Prepuščamo jo trenutnim, stihijskim vplivom in je ne usmerjamo organizirano v izobraževanje za delo, da bi si s tem ustvarila solidne j še temelje za svoj nadaljnji razvoj. Zavzemamo se torej, da se zajame pred zaposlitvijo vsa mladina v izobraževanje za delo, čeprav se tista z nedokončano osnovno šolo ne bo mogla vključiti V izobraževanje po predlaganem modelu. Prav pa je, da se vsa mladina zrelejše vključuje v poklic, za to govore tudi razlogi o varnosti pri delu. RAZLIKE MED REPUBLIKAMI NE SMEJO BITI PREVELIKE 4. Med republikami SFRJ v modelih usmerjenega izobraževanja ne bi smele biti tako velike razlike, da bi povzročale osebno in družbeno škodo. Zlasti finalni poklicni programi, ki imajo v slovenskem predlogu svoje začetke že v primarnih usmeritvah prve faze, se ne smejo razlikovati med republikami. Tudi s tega stališča je v SFRJ nujna enotna nomenklatura in klasifikacija poklicev ter skupni profili poklicev. Iz tega morajo izhajati kolikor se da enake vsebinske, kvantitativne in kvalitativne zahteve, od katerih je v glavnem odvisno poleg vsebine tudi trajanje izobraževanja za določen poklic. Izhajati je treba iz sodobnih tehnoloških zahtev, ki narekujejo enaka poklicna znanja ne glede na to, kje je tehnologija uvedena. Prav tako je treba upoštevati povezave organizacij združenega dela med republikami (kooperacija, temeljne organizacije združenega dela ene delovne organizacije v različnih republikah ipd.). Različni pogoji pri izvajanju sicer enotno postavljenih poklicnih programov bodo seveda še vedno povzročali različno stopnjo poklicne usposobljenosti učencev. Če pa bi se med republikami razlikovali še programi za praktična in teoretična znanja istih poklicev, pa bi bile te razlike še mnogo večje. Končno je treba tudi v zvezi s celotno prvo fazo doseči maksimalno možno usklajenost zaradi prehajanja učencev po končani prvi fazi iz republike v republiko. Pri tem se zavzemamo v celoti za slovenski predlog prve faze usmerjenega izobraževanja. POMEN USTANOVITVE POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA KOVINSKO INDUSTRIJO 5. Potrebno bo čimprej pristopiti k pripravam za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko industri- jo. Ta bo nosilec razvoja usmerjenega izobraževanja te panoge od načrtovanja kadrovskih potreb za svobodne menjave dela pri izvajanju programov z vzgojnoizobraževalmmi organizacijami, pa do razvijanja mreže teh organizacij v sKiadu s kadrovskimi potrebami panoge. Ker se mnogi kovinarski delavci zaposlujejo tudi izven same kovinske industrije, bo potrebna ustrezna samoupravna povezava z drugimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in z republiško izobraževalno skupnostjo. Zaradi obsežne problematike pri ustanavljanju in razvoju posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko industrijo — kar bo zahtevalo precej časa — in zaradi sedanjega pomanjkljivega načrtnega usmerjanja učencev za vpis v srednje šole v skladu s potrebami združenega dela, predlagamo, da prevzame za sedaj te naloge gospodarska zbornica SRS. 6. Čimprej je treba priti do zaključkov v zvezi z nomenklaturo in klasifikacijo poklicev, in sicer v celotnem jugoslovanskem prostoru. Veliko je že zamujenega, saj zahteva izdelava profilov poklicev in še zlasti učnih programov precej časa. Temeljito je treba pregledati obstoječe poklicne profile in učne načrte. Zaradi številnih tehnoloških novosti se jih namreč ne bo dalo kar takoj uporabiti za bodoče usmerjeno izobraževanje. V zadnjih letih so se na primer v elektro poklicih pojavile številne novosti zaradi uvajanja elektronike in je vprašanje, če sedanji učni načrti in poklicni profili za to stroko še ustrezajo. Podobno je pri drugih strokah. faze, učenci ne bodo mogli biti vključeni v neposredno proizvodnjo, saj se ne morejo vključiti v dela, za katera se delavci poklicno usposabljajo več let v poklicnih šolah. Motili bi proizvodni proces, zniževali delovni organizaciji produktivnost in s tem dohodek, izpostavljali bi se nevarnostim poškodb — nesreč pri delu. Zato bo moral proizvodno tehnični pouk potekati bolj v centrih za usmerjeno izobraževanje, zlasti tistih pri organizacijah združenega dela, ali v za to posebej organiziranih delavnicah v organizacijah združenega dela z inštruktorji, ne pa neposredno v proizvodnem procesu. Le pri enostavnih delovnih operacijah nekaterih vrst serijske proizvodnje, ki se venomer ponavljajo, je možno vključiti učence v neposredni proizvodni proces. Obseg operacij, ki jih bodo učenci spoznali in opravljali, pa bo seveda skromen. 9. Čeprav pričakujemo, da bodo učenci sedanjih poklicnih šol z bodočo skupno, širšo vzgojno-izobraževalno osnovo prve faze hitreje osvajali poklicna znanja v drugi, finalni fazi, vendar opozarjamo na težave. Mimo tega, da se bo najbrž tudi v bodoče odločala za proizvodne poklice mladina s slabšim učnim uspehom, je treba še upoštevati, da ima izobraževanje za proizvodne poklice povsem formativne smotre. Učenci si morajo na primer pri praktičnem pouku v času šolanja pridobiti bodisi veliko ročnih spretnosti ali operativnih znanj za vodenje in izvajanje strojnih in drugih delovnih operacij. Učenci bodo že hitreje razumeli te postopke in operacije, toda morajo jih tudi obvladati v taki meri, da se lahko normal- Učenca ICL — recitatorja in pevski zbor Litostroj so popestrili proslavo ob delavskem prazniku PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNA PROBLEMATIKA 7. Ker še ni predlagana razporeditev predmetov prve faze usmerjenega izobraževanja v prvo in drugo šolsko leto, opozarjamo na nevarnost, da bi imeli učenci posameznega leta prve faze hkrati še več predmetov kot po dosedanjih predmetnikih nekaterih srednjih šol. Preučiti je treba možnost združevanja sorodnih predmetov. 8. Predlagamo, da se že ob pričetku izvajanja reforme poveča število ur proizvodno tehničnega pouka na 5 ur na teden v prvi fazi usmerjenega izobraževanja, oziroma, da se čimprej ustvarijo možnosti za to povečanje, tako da se bo lahko vsak učenec v prvi fazi usmerjenega izobraževanja res srečal z delom ne glede na svoj bodoči poklic. Proizvodno tehnični pouk pojmujemo kot doživljanje dela, organizirano razvijanje določenih spretnosti ob obdelavi ali pri izvajanju določene dejavnosti. Strokovno teoretična znanja in poznavanje materiala, tehnike, tehnologije, morajo biti neposredno vezana na delovne operacije, ki jih izvajajo učenci, pri čemer se seveda doda tudi širša proizvodna, tehnična in samoupravna razgledanost. To pa ne pomeni, da bi vsi učenci lahko imeli proizvodno tehnični pouk v organizacijah združenega dela. V mnogih primerih, vsaj v prvem letu prve no vključijo v proizvodni proces. Za to pa je potreben čas. Organizacije združenega dela pričakujejo, da ne bodo dobile slabše usposobljenih kadrov kot doslej, ampak da bo usmerjene izobraževanje še učinkovitejše. Pri pouku se bo marsikaj sicer še dalo racionalizirati in del učne vsebine v sedanjih strokovnih predmetih bo tudi prenešen v skupno vzgojnoizobraževalno osnovo prve faze. Vendar je zmanjšanje števila učnih ur strokovno teoretičnega in praktičnega pouka v primerjavi s sedanjimi predmetniki in ob upoštevanju, da bi izobraževanje trajalo še vedno skupaj tri šolska leta, le preveliko. Razlika znaša pri izobraževanju kovinarskih poklicev okoli 500 ur, pri elektro poklicih pa okoli 900 ur, kar je že precej blizu številu učnih ur za celo šolsko leto. Tovrstnega poklicnega izobraževanja pa ne kaže veliko podaljševati, ker bi se pri približno enakem trajanju izobraževanja mladina raje odločala npr. za tehniške poklice. Predlagamo, da bi bila tedenska učna obveznost v drugi fazi usmerjenega izobraževanja večja kot 30 učnih ur, saj pričakujemo, da si bodo učenci poleg praktičnih znanj tudi večino teoretičnih strokovnih poklicnih znanj pridobivali že pri samem pouku v centrih usmerjenega izobraževanja in ne doma z individualnim učenjem. V združenem delu pa bodo tako imeli 42-urno tedensko delovno obveznost. 10. Pri izdelavi programov druge faze mora biti zagotovljena taka prožnost, da bodo delavci lahko izkoristili svoje znanje, če bodo prešli v drug, za; htevnejši poklic v svoji stroki z nadaljnjim izobraževanjem-Organizacije združenega dela so že doslej podpirale rast strokovnjakov ob delu in iz dela, ker imajo taki delavci dragocene izkušnje, veliko praktičnega znanja in strokovno razgledanost. 11. Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje zahteva ogromno priprav in novih didaktičnih pristopov ter rešitev. Kompletni učni načrti z vsem didaktičnim materialom (učbeniki, delovni zvezki ipd) ter usmerjanje učiteljev, da uvajajo nove metode in učno tehnologijo, bo najbolj spodbudilo pedagoške delavce, da bodo spremenili pouk v novo kvaliteto, P0; dobno kot pri novi matematik] v osnovni šoli ali pri biologU1 v gimnaziji. Zaradi kadrovskih težav v Zavodu za šolstvo id obremenjenosti učiteljev - praktikov na šolah obstaja nevarnost, da bi pričeli preobrazbo s pomanjkljivimi didaktičnimi pr1" stopi. Pri uvajanju prve faze usmerjenega izobraževanja v Sloveniji moramo biti že temeljito pripravljeni. Za to nalogo je treba čimprej organizirati vse razpoložljive sile. 12. V zvezi s strokovno usposobljenostjo prosvetnih delavcev v usmerjenem izobraževanju moramo najti take oblike dopolnilnega izobraževanja, ki ne bodo postavljale pred te delavce togih formalnih zahtev po določeni stopnji izobrazbe. Izkušnje pred leti izvajanih določil zakona o srednjem šolstvu so poka-zale, da je tak pristop povzročil tudi odhajanje dobrih prosvetnih delavcev v druge poklice. ŠIRŠE VKLJUČEVANJE V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE 13. Da bi lahko normalno te' vaj ali izobraževanje že zaposlenih ob delu in iz dela, je treba odločneje pristopiti k širšem11 vključevanju zaposlenih v oddelke osnovne šole za odrasle, da dosežejo osnovnošolsko izobrazbo, če je še nimajo. Tudi v zvez1 s predlaganim zakonom o združenem delu je treba to nalog0 bolj poudariti. BODOČA MREŽA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA 14. V zvezi s konkretnim lZ’ vajanjem prehoda iz sedanjega srednješolskega sistema vnsmef' jeno izobraževanje, je treba zlasti v Ljubljani, ki ima razvit6 vse sedanje oblike vzgojnoiz0: braževalnega sistema, pristopu1 k pripravam za načrtovanje bodoče mreže usmerjenega izobraževanja. Pri tem je nujno, da b° pri načrtovanju mreže odločim0 soodločalo združeno delo. Zat° ne bi bile pravilne nikakršne re" šitve o organizaciji usmerjenega izobraževanja, do katerih b prišlo le na podlagi dogovarjam med sedanjimi srednjimi šolam1-prosvetnimi in še nekaterim družbenopolitičnimi dejavnik1-Nekatere razprave o ustanavljanju centrov usmerjenega izobraževanja so sicer lahko zelo sp0°" budne, vendar potekajo ob P°’ manj kij ivih analizah kadrovskn potreb, brez povezave z gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. V Ljubljani je torej treba zagotoviti povezavo združenega 00 la z vzgojnoizobraževalmmi organizacijami in družbenopolitu" nimi skupnostmi že pri sam]1 pripravah, da se zagotovi pra.vl na usmeritev usmerjenega iz^ braževanja. Šele na tej osnov se bodo lahko pravilno preobm Žale sedanje srednje šole v cen tre usmerjenega izobraževanj1' ki si bodo med seboj delili dej in se racionalno dopolnjeval. Seveda pa je tak pristop iz ist1 razlogov potreben tudi drug01]] V zaključke nismo zajeli h katerih predlogov, ki se nanas jo že na samo vsebino izobraZ . valnih programov. Dobrod°s. bodo takrat, ko bomo le-te ob1 kovali. H-r Stanovanja do leta 1980 V letošnjem letu sprejemamo srednjeročni program družbenega razvoja socialistične republike Slovenije za obdobje 1975—1980. V skladu s statutom naše delovne organizacije se sprejemajo srednjeročni programi razvoja delovne organizacije skladno z obdobjem, za katero se sprejemajo tudi družbeni plani. Na podlagi določil 6. člena Zakona o financiranju in kreditiranju stanovanjske izgradnje, kakor tudi Samoupravnega sporazuma o pogojih in merilih za razdeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil pa je delovna organizacija dolžna sprejeti tudi srednjeročni program reševanja stano-vanjskih potreb svojih delavcev, kar naj omogoči smotrno delovanje na tem področju. Pri sestavi srednjeročnega programa je potrebno izhajati predvsem iz materialnih možnosti, izkazanih potreb, tekoče poslovne in kadrovske politike ter stanovanjske politike širše družbene skupnosti. Nosilec programiranja so tudi na tem področju temeljne organizacije združenega dela, na osnovi njihovih programov Pa se sestavi program reševanja stanovanjskih vprašanj za delovno organizacijo kot celoto. S sklepom UOP z dne 5. 10. 1975 je bila izdelava osnutka programa reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev cZ Litostroj skladno s 6. členom Samoupravnega sporazuma o po-Sojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojU naložena strokovnim službam Sektorja za finančno in poslovno računovodstvo, Zunanje storitvene enote, ter Kadrovsko-splošnega sektorja. Materialne možnosti so eno °d poglavitnih izhodišč, na katerih mora v prvi vrsti sloneti vsak program, če naj bo realen. Zato^ -so strokovne službe v izhodiščih za sestavo srednjeroč-nega programa izhajale predvsem iz sredstev, ki se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zbrala za stanovanjsko izgradnjo iz obveznega stanovanjskega prispevka. Izhajajoč iz podatkov programa srednjeročnega razvoja naše delovne organizaci-le bomo v obdobju 1976—1980 iz tega naslova zbrali približno "3.000.000 din. Kolikor posamezne temeljne organizacije združenega dela iz obveznih sredstev za stanovanjsko izgradnjo ne morejo pokriti vseh svojih potreb, So na podlagi 8. člena Samoupravnega sporazuma o pogojih ln merilih za dodeljevanje sta-hovanj in stanovanjskih posojil dolžne izločiti iz sredstev po zaključnem računu še dodatna sredstva v vrednosti vsaj ene stanovanjske enote. Prav tako je Potrebno kot dodatni vir financiranja upoštevati tudi sredstva delavcev, ki jih ti prispevajo za Pridobitev stanovanjske pravice, kakor tudi sredstva drugih de-lovnih organizacij, kjer so zapo-sieni zakonci naših delavcev, ki Ph vložijo za solidarno rešitev stanovanjskih vprašanj zaposlenih. . Poleg materialnih možnosti, ie potrebno pri izdelavi srednjeročnega programa izhajati še iz Ugotovljenih potreb. Po stanju ha dan 1. 3. 1976 imamo 53 ne-hešenih prošenj za dodelitev sta-hovanjskega posojila v skupni rišini 3.500.000 din. Stanovanjske Potrebe delavcev naše delovne Organizacije pa rešuje strokovna služba po načelih vzajemnosti in solidarnosti tudi v sodelovanju ? drugimi delovnimi organizaci-Jaihi, kjer so zaposleni zakonci haših delavcev. Za to obliko reševanja stanovanjskih potreb so ffenutno izkazane potrebe v vi-Pti 850.000 dinarjev. Za dodeli-tev najemnega stanovanja je po stanju na dan 1. 3. 1976 175 nerešenih prošenj, od česar smo prošenj vključili v reševanje v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, 120 pa jih bo pogrebno reševati v okviru delov-he organizacije. V preteklem obdobju se je uaša delovna organizacija uspešno vključevala v vse oblike re-evanja stanovanjskih potreb, ki ham jih je nudila stanovanjska Politika samoupravne stanovanj-,ke skupnosti, zato tudi pri načr-ovanju za prihodnje srednje-očno obdobje teh možnosti ne horemo spregledati. Po informa-jVJah, ki so nam jih posredova-1 delegati samoupravne stano-anjske skupnosti, bo eden po-IjUvitnih ciljev stanovanjske po-uike širše družbene skupnosti. Sevanje barakarskih naselij, amoupravna stanovanjska skup-j.0st si je za uresničitev tega ci-Ja že uspela zagotoviti potreb- ki. sredstva pri Ljubljanski ban- vencioniranja stanarin delavcem in občanom, ki so te družbene pomoči oziroma podpore potrebni. Delavci, ki kupujejo stanovanja oziroma gradijo družinsko hišo, bodo v okviru stanovanjske skupnosti lahko pridobili stanovanjsko posojilo, če namensko varčujejo za stanovanje. Ob upoštevanju naštetih izhodišč kakor tudi stanovanjske politike širše družbene skupnosti, je stanovanjska komisija sestavljena iz predsednikov stanovanjskih komisij pri delavskih svetih TOZD oziroma delovni skupnosti, v prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na svojem sestanku dne 31. 3. 1976 sprejela naslednja stališča: — Iz sredstev po zaključnem računu naj se za izvedbo srednjeročnega programa reševanja stanovanjskih vprašanj vsako leto v naslednjem srednjeročnem obdobju izločijo dodatna sredstva, kot to določa 8. člen Samoupravnega sporazuma o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. — Za izvedbo srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje je strokovna služba dolžna vključevati sredstva delavcev te delovne organizacije, kakor tudi sredstva delovnih organizacij, kjer so zaposleni njih zakonci, kot pomožni vir financiranja, kakor to opredeljuje Samoupravni sporazum o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. — Izgradnja malih stanovanj v sodelovanju s SGP »SAVA« iz Jesenic naj se kot prednostna naloga vključi v srednjeročni program, za kar je potrebno zagotoviti potrebna sredstva. — Tudi v bodoče je potrebno del sredstev za stanovanjsko izgradnjo nameniti za stanovanjska posojila delavcem te delovne organizacije, ki kupujejo stanovanje ali gradijo družinsko hišo. — V skladu z 18. členom Samoupravnega sporazuma o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil je potrebno vsako leto del sredstev za stanovanjsko izgradnjo nameniti za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj z drugimi delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zakonci naših delavcev. — Strokovna služba se je dolžna vključevati v vse akcije v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti v zvezi z reševanjem problema barakarskih naselij. — V okviru širše družbene skupnosti je potrebno izkoristiti vse možnosti reševanja ugotovljenih stanovanjskih potreb, bodisi z najemanjem posojil za gradnjo najemnih stanovanj, bodisi z usmerjanjem delavcev te delovne organizacije v druge oblike reševanja stanovanjskih potreb (solidarnostna stanovanja, stanovanjska posojila). — Strokovna služba Zunanje storitvene enote naj razišče možnosti zazidave še nezazidanih zemljišč, ki so v lasti oziroma v uporabi Litostroja, zaradi morebitne gradnje družinskih stanovanj v obdobju 1980—1985. — Ob upoštevanju naših dosedanjih programov naj bi bila gradnja družinskih stanovanj naša dolgoročnejša usmeritev. Na podlagi sprejetih stališč morajo strokovne službe do 19. 4. 1976 pripraviti dokončen predlog srednjeročnega programa reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev TZ Litostroj ter ga preko stanovanjske komisije posredovati Upravnemu odboru podjetja ter delavskim svetom temeljnih organizacij združenega dela v razpravo. H. C. Nagrajevanje vodilnih in vodstvenih sl_ prav tako bo stanovanjska /hipnost tudi v bodoče razvija-n, različne oblike družbene po-stv v stanovanjskem gospodar-hih od dodeljevanja solidarnosten stanovanj, premiranja nanoškega varčevanja, do sub- (Nadaljevanje s 3. strani) Glavni skupni cilji so na primer finančna realizacija, doseganje letnih ter operativnih proizvodnih programov, držanje rokov, zmanjšanje zalog materiala, znižanje režijskih stroškov ... Izredno pomembna je povezanost posameznih ciljev. Če je cilj uresničitev nekega naročila v določenem roku, je treba ugotoviti, kakšne so obveze vseh, ki sodelujejo pri tem: od IRRP, nabavne službe, FPR do Pl in FI. Te obveze se postavijo za cilj ustreznim vodilnim in vodstvenim kadrom, pri čemer se spodbuja njihovo sodelovanje, ne pa da se zapirajo v okvire svoje TOZD ali službe. Primer načina zasledovanja koristi celotne delovne organizacije je vzdrževanje v TOZD IVET. Po sedanjem dohodkovnem sistemu je dohodek IVET tem večji, čim več je tu popravil, kar pa gotovo ni v interesu vseh nas. Komisija predlaga za cilj vodilnih v TOZD IVET zmanjšanje števila ur, ko stroji stojijo zaradi okvar in popravil Kako bodo to dosegli ali z bolj Šim vzdrževanjem, hitrejšim de lom ali delom v soboto in nede Ijo, je prepuščeno njihovi pre soji. Takšnih primerov je na vseh področjih precej. Še preden smo se lotili iskanja dejanskih ciljev, oziroma pomanjkljivosti v poslovanju, ki bi jih bilo treba odpraviti, smo skupaj z generalnim direktorjem opredelili glavne cilje podjetja kot celote, iz katerih izhajamo sedaj v pogovorih z direktorji TOZD in sektorjev. Skupaj z njimi opredeljujemo cilje za posamezne TOZD in jih usklajujemo v okviru skupnih interesov delovne organizacije. Nadaljnje razdeljevanje nalog oziroma pod ciljev šefom služb, birojev, sektorjev in delovodij za njihova delovna področja pa bodo na osnovo glavnih ciljev in smernic opravili v TOZD in v sektorjih. Vse to delo mora biti opravljeno v mesecu maju. Za vsak cilj pa moramo določiti še merila, opredeliti način spremljanja in spodbujanja ter ocenjevanja. Komisija se je lotila naloge resno in z vso odgovornostjo in prepričani smo, da jo je sposobna uspešno rešiti. Zavedati pa se moramo, da je vpeljevanje takšnega načina vodenja dolgoročna naloga, da rezultatov ne moremo pričakovati že jutri in da nekaterih stvari ne smemo prehitevati, čeprav se nam mudi. Jože Šlander, dipl. inž. Vsi učenci IC Litostroj so se udeležili 20. pohoda po poteh partizanske Ljubljane MLADI LITOSTROJČANI SMO NOSILI ŠTAFETO V soboto, 8. maja 1976 ob 6.30, se je na ploščadi pred občino Ljubljana-šiška zbrala množica mladih (člani teritorialne obrambe, brigadirji, pionirji, taborniki, vojaki in delavci). Mladi Litostrojčani smo imeli prijetno dolžnost: nošenje zvezne štafete mladosti! Iz naših vrst smo izžrebali šestnajst petčlanskih ekip, katere smo razvrstili po trasi od Litostroja do Koseške ulice, kjer smo čakali do prihoda štafete. Nekaj po 9. uri se je iz dveh letal, ki sta prileteli iz Zagreba, in drugo iz Murske Sobote, skočilo devet padalcev, državnih reprezentantov, ki so na najatraktivnejši način prinesli v Ljubljano zvezno štafeto mladosti. V zraku nad Bežigradom sta si hrvaški nosilec štafete in slovenski padalec Maks Humar izmenjala štafetno palico, s katero se je mladi padalec iz Lesc varno spustil v zvezdo, ki so jo naredili taborniki pred Mladinsko knjigo. Bežigrajčani so štafeto ponesli po trasi bodoče aleje spominov in tovarištva do Litostroja, od tu pa mi do Koseške ulice, kjer smo jo predali univerzitetni konferenci ZSMS. Štafeta je nadaljevala pot in ob 11. uri prispela na Trg osvoboditve. Prinesla jo je mlada članica teritorialne obrambe Irena Gačnik (član predsedstva OK Ljubljana-Beži-grad), pričakalo jo je 76.000 udeležencev manifestativnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane in mnogi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Po končani predaji štafete smo se tudi sami priključili množici udeležencev dvajsetega manifestativnega pohoda in prispeli na Trg osvoboditve po končani slovesnosti, ko je brigadir Tomo Zupančič že odnesel štafeto proti Vrhniki. Cirila Rozman Kako smo volili (Nadaljevanje s 4. strani) TOZD IRRP Matej Gelemanovič, Dušanka Kogoj, Joiica Vrhovec, Justi Lavrenčič, Vera Prijatelj, Marija Simič, Stefan Sraka. V delavski svet za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Marjan Klemen, Janez Stražišar, dipl. ing., Zvonimir Kovačič, dipl. mg., Jože Šlander, dipl. ing., Savo Rakčevič, dipl. ing. Za mandatno dobo enega leta so bili izvoljeni: Pavle Amon, dipl. ing., Franc Krmelj, dipl. ing., Josip Kesič, dipl. ing., Zoran Prodan, dipl. ing., Miroljub Ištvanevski, ing. V svet uporabnikov v TOZD IRRP so bili izvoljeni: Franc Seliškar, dipl. ing., — TOZD Pl Zdene Zadel, ing., — TOZD FI Primož Legat, dipl. ing., — TOZD IVET Drago Dečman, — TOZD SE Gojko Mušič, ing. — TOZD ICL, ZSE Ivan Zorec — delovna skupnost SSP V OMRD za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Janez Belič, dipl. ing. Janez Rode, ing., Mitja Šturm, dipl. ing., Slavica No-vaJk, Silvo Ravnikar, Vinko Mrkovič, dipl. ing., Neda Petrovac. V odbor samoupravne delavske kontrole za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Franc Hudnik, dipl. ing., Vinko Kabaj, Požar Bogdan, ing., Rafael Rihar, Radule Jasnič. TOZD ZSE V delavski svet TOZD za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Janja Mauhler, Franc Bašelj, Dušanka Perišič, Zofija Dežutelj, Ana Zupančič, Jožica Božič, Daniel Žagar, Liljana Strelec, Branko Pavičič, Anica Mavec. Za mandatno dobo 1 leta je bila izvoljena: Ljudmila Tavčar. V OMRD za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: V odbor samoupravne delavske kontrole za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Silvo Zaman, aKrollna Cigale, Kristina Katanec, Marija Markeljc, Ruža Čavič. DELOVNA SKUPNOST SSP V delavski svet za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Jožica Snoj, Venčeslav Korošec, Darinka Hrastar, Alojz Novak, Franko Ma-tejčič, Miroslav Brečko. Jana Žnuderl, dipl. iur., Vojko Vujoševič, dipl. oec., Rihard Lorbek, Tončka Plazar. Za mandatno dobo enega leta so bili izvoljeni: Dragutin Krstevski, Zdenka Skubic, Edvard Pihler. V OMRD za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Janez Gogala, Milan Zajc, Alfred Kramer, Hilda Colja, Darinka Rirko, Viljem Mak, Rade Milosavljevič. V odbor samoupravne delavske kontrole za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: Mila Grundner, Rado Avbelj, Vinko Struklra^ Cedomir Cvetanovski, Boris Koren. TOZD ICL V delavski svet TOZD za mandatno dobo dveli let so bili izvoljeni: Fani Ambrož, Karel Trnovec, Anton Kosiček. TOZD ICL za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: ,,.,r!r0T, Ig”62, Duša Fischinger, Jožefa Miklavčič, Franc Svojšak, Bogomir Umek V OMRD za mandano dobo dveh let so bili izvoljeni: Zdravko Zalar, Radenka Kovačič, Vesna Lamut, Marija Cizelj. V odbor samoupravne delavske kontrole za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni: k Ludvik Mramor, Ivo Furlan, Jože Lu- V Poreču 700 zadovoljnih Letos je sindikat ZPS že drugič organiziral v Poreču prvomajsko srečanje članov ZPS. 700 zadovoljnih je preživelo tri sončne dni v hotelu Albatros v Zeleni laguni. Na predvečer prvega maja, ko je pripeljala kar lepa karavana 300 osebnih avtomobilov pred Albatros, je hotel zaživel. Obrazi navzočih so izkazovali vidno zadovoljstvo nad prelepim vremenom. Takoj po namestitvi v sobe in lepo pripravljeni večerji se je pričelo predmajsko slavje. Ob pripravljenem kresu, ki pa nikakor ni hotel zagoreti, so izvajali mešani program: godba na pihala Litostroja, mešani pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj in moški pevski zbor Litostroja. Množica ljudi, ki se je zbrala tudi iz drugih hotelov, je tako doživela pravi predvečer prvega maja, kot smo ga bili vedno vajeni. Več kot enournemu programu ob tabornem ognju je sledil še mali ognjemet, ki je zaključil večerno praznovanje. Budnica v prvomajskem jutru je spravila na noge še tako zaspane prebivalce Albatrosa. Prvi maj je bil po programu predviden kot dan kulturnih dogajanj v hotelu in pred njim. Slavnostni koncert trboveljskega Slavčka, pevcev Litostroja in godbe na pihala iz Litostroja, - t* SfCt' • -« fe kih vtTv Komisija za kulturo je organizirala proslavo pred spominskim obeležjem v parku tovarne. Z njo smo počastili prvi maj kot največji delavski praznik, obenem pa smo se spomnili tudi velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in proslavili 100-letnico njegovega rojstva. Praznično razpoloženje je uvedla naša godba na pihala, ki je privabila množice, zatem pa je predsednik konference sindikata Litostroj tovariš Ivo Sabol govoril o pomenu praznika prvega maja, o njegovem nastanku, vmes pa je vpletel tudi nekaj Cankarjevih citatov in tako poudaril pravo vrednost pisatelja kot glasnika naših dni. Nastopili so tudi naši pevci s tremi pesmimi, sprejeti so bili z odobravanjem in slišati je bilo pohvalo, da so v tem kratkem času od ustanovitve dosegli kar lep uspeh in napredek. Tudi učenci našega izobraževalnega centra so to pot pokazali svojo sposobnost in naklonjenost kulturi, recitirali so nam nekaj pesmi in prebrali odlomek iz Cankarja. Splošna ocena proslave je, da kljub svoji skromnosti pomeni vsaj mali korak naprej iz mrtvila kulturnega življenja. Drugi del prvomajskega praznovanja se je nadaljeval v Poreču. že zvečer pred praznikom so se naši pevci in godbeniki zbrali ob tabornem ognju pri hotelu Albatros, kjer je tudi iz grl pevcev trboveljskega Slavčka donela slovenska pesem, vmes je bilo slišati akorde godbe na pihala. Udeležba v Poreču je bila letos izredno številna 700 udeležencev in je zajemala celotno članstvo ZPS. 1. maja je bil skupni koncert godbe in pevcev. Odprli so tudi slikarsko razstavo, ki letos ni bila obsežna. Na njej so pokazali svoja dela že znani slikarji — delavci: Ernest Kavčič iz žiro vskega Kladivarja je pokazal 4 dela, Janko Baumkircher je ki je trajal od 9. do 11. ure, je dal prazniku še poseben poudarek. Gledalci so dali izvajalcem vse priznanje za kvalitetno pripravljen in izveden program. Takoj po programu je bila odprta razstava umetniških del članov ZPS. Razstava je bila tokrat popestrena z razstavo livarstva, ki jo je skrbno pripravil mojster livarstva v ICL Bojan štine. Nešteti obiskovalci so izrazili veliko zadovoljstvo in napisali pohvalne besede v obe knjigi razstavljalcev. Predzadnji dan bivanja je bil namenjen rekreacijski dejavnosti. Vrstila so se tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, streljanju, metanju varpe in seveda v metanju valjarja za ženske. Največ smeha in navijanja pa je povzročila nogometna tekma med suhimi in debelimi. Celotni program je popestril še bogati srečolov, darila pa so zbrale članice sindikata ZPS. Organizirali so tudi dva avto- Z Internacionalo se je pričel kulturni program, ki so ga izvajali godba na pihala Litostroj, mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj in moški pevski zbor Litostroj Predvečer 1. maja ob tabornem ognju busna izleta v Pulo, Medulin, Poreč in bližnjo okolico. 3. maja se je karavana po kosilu vračala domov, polna lepih vtisov, novih spoznanj in tovarištva med članicami ZPS. To je bila velika akcija, ki jo bo potrebno nadaljevati v duhu pri- jateljstva in medsebojnega spo-znavanja. O našem praznovanju je poročala tudi ljubljanska televizija in vsi slovenski časopisi-Želja vseh je bila, da se drugo leto vidimo v Poreču v še večjem številu. V. M- Kakšne nagrade jubilantom Letos praznujemo 29. obletnico delovne organizacije, zato je prav, da si pobliže ogledamo problematiko v zvezi s priznanji, ki jih bodo prejeli slavljenci v letošnjem letu. Uvodoma moramo povedati, da praznuje letos 10. obletnico 48 članov kolektiva, 15. obletnico 144, 20. obletnico 63 in 25. obletnico 84 delavcev naše delovne organizacije. Kulturna kronika Že kmalu zjutraj so se oglašali streli možnarjev po delavnicah in človek je dobil občutje prazničnega razpoloženja. Tako je bilo letos zadnji dan pred prvim majem. razstavljal lesoreze. Po dolgem času smo videli tudi delo Toneta Ermana. Od Litostrojčanov sta sodelovala še Marjan Špende in Jernej Mlinar, ki je razstavo v Poreču tudi pripravil. Poleg je razstavljal ulite umetnine naš znani mojster livarstva Bojan Štine. Naši pevci bodo nastopili na srečanju pevskih zborov občine Ljubljana-šiška dne 15. maja ob 19. uri v šoli Valentina Vodnika. Sodelovali bodo tudi naši godbeniki. Na proslavi, ki bo počastila 35. obletnico vstaje slovenskega naroda in 100-letnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja, bo sodelovalo 11 pevskih zborov iz celotne šišenske občine. Naš kolektiv je dobil na voljo 100 vstopnic po enotni ceni 10 dinarjev. Komisija za kulturo je mnenja, da je cena za vsakogar sprejemljiva in da bo na proslavi vsaj teh 100 Litostrojča-nov. V preteklem letu je bilo danih v razpravo nekaj predlogov za spremembo načina obdaritve jubilantov. Predlogi so zajemali denarne nagrade, nagrade v obliki zlatnika, ure in podobnega. Zakaj je ostalo pri starem predlogu? Glede na to, da se TOZD niso uskladile za eno od variant, je ostala v veljavi stara. Ker pa je problematika v zvezi z nagradami razburkala tako posameznike kot organizacije, je konferenca sindikata sprejela naslednje sklepe: — Predloge, ki so bili dani v razpravo v letu 1975, je potrebno ponovno proučiti. — Obravnava mora zajeti celotni kolektiv in ne samo letošnje jubilante. OOS naj do 30. maja 1976 posredujejo pismene predloge konferenci OOS. — Konferenca OOS bo prevzela vlogo usklajevalca na nivoju delovne organizacije. In kaj predvideva 49. člen samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitve OD kovinske in elektro industrije ter proizvodne obrti SRS. Zgornje vrednosti po predvidenem sporazumu so določene: za 10 let delovne dobe v delovni organizaciji 2.300 din; za 20 let delovne dobe v delovni organizaciji 3.450 din; za 30 let delovne dobe v delovni organizaciji 4.600 din. Sredstva, namenjena za zgornja priznanja, bremenijo sklad skupne porabe. Za letošnje jubilante lahko iz rezerviranih sredstev iz ostanka dohodka leta 1975 porabimo 714.150 din. Naloge predlagateljev so glede na omenjena sredstva omejena na določen znesek, ki pa ga lahko porazdelimo po pomembnosti jubilantov. In kakšne variante so bile predmet razprav v lanskem letu? Skoraj enotno je bilo mnenje glede desetletnikov, da ostane v letošnjem letu je 165 din gram, skupno z delom pa 19? dinarjev. K tej ceni je treba pr1" šteti še obvezni 35",, davek. To pomeni, da bi bilo darilo veliko dražje kot v preteklem letu. P°' glejmo primerjavo cen s preteklim letom. 1975 zlatnik 0 35 mm, 15 gramov (za 20-letnike- 3.027,37 din zlatnik 0 36 mm, 21 gramov (za 25-letnike- 4.209,97 din 1976 zlatnik 0 35 mm, 15 gramov (za 20-letnike- 4.029,75 din zlatnik 0 36 mm, 21 gramov (za 25-letnike- 5.641,65 din Iz zgornjega je razvidno. da Na sliki je le del uspele umetniške razstave mojstra — livarj3 Bojana Štineta darilo ura, seveda primerna predvideni vsoti. Za petnajstletnike, ki so dobili do sedaj pismeno zahvalo, je OOS predlagala del denarne nagrade. Glavna razprava pa se je v pretek-20 in 25-letnikom. V glavnem sta lem letu vrtela okrog priznanj bila le dva predloga — denar ali zlata odličja. Letos se moramo o variantah odločiti do 30. 5. 1976. Zbrali smo nekaj osnovnih informacij glede cene zlata in izdelave zlatih odličij. Cena zlata 24. aprila so imeli litostrojski gasilci svojo slovesnost. Ob prevzemu novega gasilskega avtomobila TAM 5500 so imeli gasilsko vajo, pri kateri so bili navzoči poleg članov kolektiva tudi občinski in mestni predstavniki gasilskih društev ZAHVALA Ob odhodu v pokoj sc najlepše zahvaljujem sodelavcem iz piočevinarne, upravi podjetja ter organizaciji sindikata za darilo in prisrčno slovo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu! Ludvik Muc se je cena zlata v letošnjem le" tu toliko dvignila, da ne bi mO" gli glede na predvideno vsot0 izbrati enake zlatnike glede velikost in težo, vprašljivo je tudi, ali ima glede na cen0 grama zlata sploh smisel izbira11 ali denar ali zlato! Glede na vsoto razpoložljiv^ ga denarja po sporazumu d smemo pozabiti, da praznujem0 v prihodnjem letu 30. obletnic0 Litostroja, in da bomo imeli g0" tovo nekaj jubilantov, ki boo praznovali obletnico. Tradiciom len pa ostane izlet 25-letnikov nJ Derdap (11., 12. in 13. septembra). Čaka nas torej odgovore9 naloga, o kateri bomo odločal? se sporazumeli in osvojili Pre 1 log, ki ga bo zastopala večin zaposlenih. Konferenca sindikat1 bo v tem primeru prevzela vl° go usklajevalca ter predlaga1* organom upravljanja enote predlog v sprejem. V> Zdravje litostrojčanov v letu 1975 (Nadaljevanje iz 3. številke) Oglejmo si še delo O A Litostroj v letu 1975. OA Litostroj ima ordinacijo za aktivno zdravstveno varstvo (preventivo), dve splošni ordinaciji, zobno ordinacijo in laboratorij. V ordinaciji za aktivno zdravstveno varstvo delata zdravnik Jb višja medicinska sestra, v ordinaciji za pasivno zdravstveno varstvo pa zdravnik specialist iz medicine dela in zdravnik sploš-ne prakse ter tri medicinske sestre. v laboratoriju sta zaposle-ni dve laborantki, ena s polovičnim in ena s polnim delovnim časom. Zobna ambulanta je ime-ia višjega dentista in zobnb in-strumentarko ter zobotehnico. V ordinaciji za aktivno zdravstveno varstvo smo pregledali M5 delavcev, od katerih jih je bilo za določeno delo nesposob-bjh kar 17. Poleg tega smo opravili 1023 periodičnih pregledov delavcev na zdravju škodljivih mestih in 176 pregledov učencev. V dveh ordinacijah za pasiv-bo zdravstveno varstvo smo opravili 22.119 pregledov, od te- 8489 prvih, poleg tega pa še ^‘1 posvetov, dali 1498 injekcij, baredili 3555 malih prevez, opravili 176 malih kirurških posegov, 232 izpiranj ušes, 3998 malih medicinskih uslug, 126 manjših transportnih imobilizacij, 352 UKV obsevanj, 16 zdravniških spričeval, 714 predlogov zazdrav-biško komisijo, 51 predlogov za mvalidsko komisijo in 463 nezgodnih poročil. Te podatke navajamo zato, ker skoraj vsi obiskovalci ambulante menijo, da 1® delo v ambulanti samo pregled bolnikov, vse drugo pa je nePotrebno in bi lahko mirne duše opustili. V zobni ambulanti je bilo 4028 obiskov, od tega 974 prvih. poieg teh so imeli še 617 serij-skih pregledov. Opravili so 2423 Mombiranj brez zdravljenja, 227 zdravljenj s plombiranjem, 685 kirurških intervencij, od tega 352 izdrtij zob in 333 drugih kirurških posegov, dokončali so 215 protetičnih del, med kateri-bU je bilo 72 snemnih protez in ‘43 fiksnih protez. Poleg tega so 86 931-krat zdravili dele ustne votline. Podatkov o laboratoriju ni-diamo, povemo pa lahko, da so Sabio za preventivo opravili ok-r°g 18.000 storitev. . Problematika obratne ambu-^nte Litostroj je pisana. Glav-b,1 problem so prostori, o kate-r* že nekaj let ugotavljamo, da Jbso primerni. Letošnje leto naj ^ se izpolnile obljube o novi Obratni ambulanti, vendar smo ‘dravstveni delavci skeptični. Kajti — če so cilji samo novi Prostori, ne da bi pri te|m upo-stevali razvoj medicine dela in resno povezavo s službo varstva Pri delu in socialno službo, po-b-m ne bomo dosti na boljšem, ■diujšati samo ordinacijsko delo, P6 da bi pri tem izboljšali delo P1, povezavo ter sodelovanje s Pristojnimi službami, ne pomeni Velike pridobitve. Že leta opo-‘rrjamo na problem arhiviranja Zdravstvene dokumentacije, ki 'bera biti dostopna vsak trenu-bjk, pa se nismo premaknili še ["kamor. Danes je te dokumen-racije dovolj po vseh sobah in ^9tih in že ne vemo več, kam z "lo. Zaradi velike fluktuacije se vedno bolj kopiči. Misliti bo treba tudi na prodore za delo, ki se ne opravlja v ordinacij skem prostoru, npr. "rerjenje vrednosti pljučnih ["nkcij, avdiometrija, merjenje ["aksimalnih zmogljivosti itd. i anes ne zadostuje samo sluša-°> lopatica za žrelo in aparat .a merjenje krvnega pritiska; to 1° bilo dovolj pred 30. leti, da-"es je pa medicina že precej "aprej. Oglejmo si še probleme po-"hieznih služb. . Ordinaciji splošne medicine [[Pita predvsem zaradi nerealne ‘stemizacije delovnih mest, po ateri pride na enega zdravnika in eno medicinsko sestro 2300 ljudi. Pri tem pa ni vseeno, ali so med temi 2300 ljudmi zavarovanci, upokojenci, gospodinje in drugi, ali pa so sami aktivni zavarovanci, kakor je to v obratnih ambulantah. Čeprav so zdravstveni delavci ugovarjali temu normativu, ga odgovorni vsiljujejo še naprej, čeprav je vsakemu mislečemu jasno, da je z aktivnimi zavarovanci mnogo več dela, saj je treba dokumentirati vsak prihod v ambulanto. TZ Litostroj so sprejeli še dodatne stroške, tako da prispevajo toliko, da lahko delata dva zdravnika. Že pred leti smo imeli dva zdravnika in enega honorarnega pri 18.000 pregledih letno, sedaj s polovičnim delovnim časom pa morata pri 22.000 pregledih letno delati samo dva. Iz pregleda dela v ordinacijah splošne medicine vidimo, da opravi zdravstveni kader poleg pregledov še precej drugega dela, ki ga v splošnih ambulantah nimajo ali pa vsaj ne v tolikšni meri. Zdravstvene delavce bremeni tudi problem čakanja, saj bi tudi sami radi videli, da čakalnica ni polna, če se naenkrat zbere 30 ljudi, potem je jasno, da bo poslednji čakal najmanj tri ure. Tudi ideja, da bi določili čas pregleda, ni uresničljiva, saj ne moremo nikdar vnaprej predvideti nesreče, ne moremo predvideti, kdaj se bo obrnil na zdravnika s prošnjo kak težji nevrotik. Zakaj so v starih privatnih ordinacijah sprejemali največ 10 ljudi za tri ure? Najbrž ne zaradi lagodnega dela, ampak zaradi boljše povezave z bolnikom. Nekaj besed bi bilo treba reči tudi o opremi, vendar, dokler ne pomeni za tovarno luknja v tleh ordinacije, kjer se bo kak bolnik poškodoval, prav ničesar, potem ni vredno govoriti o tem. Tudi problem arhiviranja zdravstvene dokumentacije, ki smo ga omenili, nam pove dovolj. Zato smo tudi precej zaostali. Drugod napredujejo, pri nas pa stojimo na mestu, že to, da specialist medicine dela v popoldanskem prostem času opravlja delo administratorke, ki je praviloma normirana za ordinacijo aktivnega zdravstvenega varstva, pove razgledanemu in mislečemu človeku dovolj. Morda bo sedaj bolje, ko imamo energičnega republiškega inšpektorja dela, ki pozna samo dve poti: ali izpolnjevanje predpisov ali pa sodnika za prekrške. S tem se bomo, upam premaknili naprej. Zobno ambulanto smo ob združitvi v enoten zdravstveni dom v Ljubljani komaj obdržali in to predvsem zaradi vozačev, ki jih je skoraj četrtina in si na svojih območjih ne morejo poiskati zobozdravstvene pomoči. Zato bi bilo nujno, da bi v zobni ambulanti delovala še ena ekipa, ki bi pomagala rešiti problem vedno večjega propadanja zob ne samo pri odraslih, ampak tudi pri mladini, ki šteje s šolo vred okoli 700 ljudi. Omenil bi še problem laboratorija obratne ambulante, kjer se opravljajo krvni in urinski pregledi. Kljub temu, da imamo eno laborantko s polnim delovnim časom in eno s polovičnim, se dostikrat zgodi v primeru bolezni, da nam ZD Ljubljana ne ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem _iz IBM oddelka za izraze sožalja in denarno pomoč namenjeno za venec. Darinka Humski pošlje nadomestila in moramo potem paciente pošiljati na laboratorijske preiskave drugam. S tem se delo samo zavleče in nekoristno izgublja čas. Tako smo v kratkem pokazali najvažnejšo problematiko OA Litostroj. Tudi mi smo krivi, ker bi morali kljub nerešenim problemom, na katere smo opozarjali, vztrajno pritiskati na podjetje. Morali bomo najti čas za stike s predstavniki podjetja. Morda bi bilo to ob delovnih sobotah, ko pri nas najlaže prekinemo z delom, ker je manj pacientov in ni periodičnih pregledov. Če to ne bo zadostovalo, se bomo morda sestali še posebej. Tako upamo, da bomo sporazumno rešili vse probleme v korist zavarovanca oziroma bolnika. dr. Edo Tepina IZGRADNJA NOVE AMBULANTE Po sklepu zborov delavcev naše delovne organizacije, da zgradimo novo sodobno ambulanto, imamo danes vse nejasnosti razčiščene in je akcija že stekla. Pojavila se je sicer vrsta predlogov in želja, da bi gradili v objektu ambulante še prostor za nekatere druge službe oziroma dejavnosti, tako da bi imela zgradba 3 etaže (klet, pritličje in nadstropje), vendar pa bo sklep o gradnji ambulante uresničen tako, kot je bil sprejet — se pravi, da gradimo pritlično stavbo, v kateri bo sodobna ambulanta za kapaciteto do 5000 delavcev in nič drugega. Ambulanta bo imela 2 kompletni ordinaciji za kurativo, kompletno ordinacijo za preventivo in 2 stola za zobozdravstvo z ustreznimi prostori za zobno tehniko. Idejni projekt je izdelan in Litostroj ga je potrdil. Sredstva za vso dokumentacijo so rezervirana. V izdelavi je glavni projekt in akcija za pridobitev lokacijske dokumentacije teče. Računamo, da bodo načrti narejeni v začetku junija in lokacijska dokumentacija z vsemi potrebnimi soglasji izdana do konca junija, najkasneje do sredine julija 1976. Načelnik za gradbene in komunalne zadeve občine šiška je obljubil, da bodo občinski organi takoj oz. v najkrajšem možnem roku izdali potrebno lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje. Takoj, ko bo izdelan kompleten projekt, bomo začeli zbirati ponudbe izvajalcev. Vse formalnosti bodo urejene še predno bomo dobili gradbeno dovoljenje. Po naših računih bi lahko pričeli z gradnjo najkasneje v septembru in imeli stavbo pod streho do zime 1976. Če bo zima tako ugodna za gradnjo, kot sta bili zadnji dve, ho pričela nova ambulanta obratovati prihodnje leto v začetku poletja, prav gotovo pa ob koncu poletja leta 1977. J. B. Poškodbe pri delu v zadnjih treh mesecih Poškodbe v februarju, marcu in aprilu februar marec april TOZD, DS število poškodb Štev. izgub, delov, dni Število poškodb Štev. izgub, delov, dni Število poškodb štev. izgub, delov, dni TOZD Pl — livarna sive litine 6 73 5 76 5 60 — livarna jeklo litine 12 149 4 111 6 92 — pločevinama 5 66 4 75 4 24 TOZD FI 27 222 21 306 14 265 TOZD IVET 6 24 4 48 2 25 TOZD SE 1 21 2 24 1 3 TOZD ZSE — 30 1 36 1 23 TOZD ICL 1 9 — — DS SSP 2 34 3 50 2 66 Iz zgornjih podatkov je razvidno, da smo imeli v preteklih treh mesecih skupno 138 poškodb in smo zaradi teh poškodb izgubili 1912 delovnih dni, kar znese poprečno 13,8 delovnih dni na eno poškodbo. čeprav nas je v marcu spremljalo zelo slabo, kar zimsko vreme, se to ne odraža na poškodbah, ki so se pripetile na poti v službo ali iz službe, saj so bile v mesecu marcu le tri. V februarju in aprilu pa jih je bilo skupno devet. Naj pogostejše si naši delavci poškodujejo prste na rokah, žal pa je bilo tudi zelo veliko poškodb, pri katerih so si poškodovali oči. Teh bi bilo lahko veliko manj, če bi delavci vedno uporabljali varnostna očala. Lahko trdimo, da so se v teh mesecih delavci poškodovali iz- enačeno v vseh dneh tedna. Izjema je le sobota, kar je povsem razumljivo, saj smo v tem času imeli le štiri delovne. Iz števila poškodb in števila izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb, lahko vidimo, da poškodbe niso bile težjega značaja in niso zahtevale daljše odsotnosti od dela. Služba varstva pri delu Mladi in šport Športna komisija pri koordinacijskem svetu ZSM TZ Litostroj je organizirala v soboto 17. aprUa 1976 na kegljišču »ŠTERN« (Ježica) prvenstvo v kegljanju za leto 1976 med OO ZSM in posamezniki. , , „„ Tekmovanja se je udeležilo 5 ekip OO ZSM, vsega skupaj 36 mladincev in 2 mladinki. 5. Slavko Zobret, OO ZSMS Pl — 364; 6. Simo Kovačevič, OO ZSMS 1VET — 362. Posamezno mladinke: 1. Cirila Rozman, OO ZSMS SSP — 101; 2. Burda Leskovar, OO ZSMS IRRP — 90. Toni Skušek Vsak tekmovalec je tekmoval s 50 lučaji (25 polno in 25 čiščenje), mladinke pa s 25 lučaji na polno. Za posamezno uvrstitev je tekmovalo prvih 12 tekmovalcev z dodatnimi 50 lučaji. Seštevek prvega in drugega rezultata je veljal za končni rezultat. Razdeljene so bile tudi nagrade, in sicer za ekipno prvo mesto pokal ter za prve tri posameznike športne majice. REZULTATI: Ekipno: Seja sindikalnih poverjenikov FI 1. OO ZSMS FI — 1086 2. OO ZSMS IVET — 1069 3. OO ZSMS Pl — 1021 4. OO ZSMS IRRP — 867 5. OO ZSMS SSP — 819 Zmagovalno ekipo FI so zastopali: OO ZSMS Ivan Vugrinc — 215 Čedo Borak — 188 Matija Baraga — 182 Anton Anderlič — 167 Hi ja Stolič — 166 Posamezno mladinci: 1. Ivan Vugrinc, OO ZSMS FI — 403; 2. Stjepan šimunič, OOZSMS IVET — 381; 3. čedo Borak, OO ZSMS FI — 379; 4. Stane Bratuša, OO ZSMS IVET — 368; Na deveti seji Izvršnega odbora OO sindikata TOZD FI je 28 sindikalnih aktivistov med drugim razpravljalo o kadrovski problematiki, volitvah, o anonimnem pismu ter o jubilejnih nagradah in letovanjih. Povzemamo pomembnejše ugotovitve iz te seje. IO OO sindikata meni, da vsebina anonimnega pisma, ki govori o nepravilnosti poslovanja in sprejemanja samoupravnih aktov ter o drugih zadevah, ne odraža dejanskih razmer. Pismo je pisano v imenu delavcev TOZD FI, kar ni primerno, saj je očitno, da je pismo napisala ožja skupina ali posameznik. Nekatere nepravilnosti, ki so nakazane v pismu le obstojajo, zato bodo družbenopolitične organizacije skupno s samoupravno delavsko kontrolo sprožile akcijo za razrešitev le-teh, nakar bo o ugotovitvah obveščen zbor delavcev. Ko je IO OO sindikata TOZD FI razpravljal o jubilejnih nagradah in ocenil vsako varianto posebej, se je odločil, da je najprimernejša rešitev, ki jo predvideva Samoupravni sporazum kovinske in elektro industrije Slovenije in Sindikalna lista, in sicer: 10-letniki denarna nagrada v višini 2.300 din; 15-letniki pismeno priznanje; 20-letniki denarna nagrada v višini 3.450 din; 25-letniki denarna nagrada v višini 4.600 din in izlet kot je bilo do sedaj; 30-letniki pismeno priznanje in izlet, ki ga organizira sindikat. Po mnenju IOS TOZD FI bi bila zadnja varianta najbolj primerna, ker s tem ne bi bili prikrajšani vsi tisti, ki so že in ki bodo prejeli jubilejne nagrade. IOS je zadolžil sindikalne poverjenike, da v sindikalnih skupinah razpravljajo o teh treh predlogih in svoje odločitve do 12. 5. 1976 v pismeni obliki posredujejo IOS. Na podlagi le-teh bo IOS zavzel enotno stališče večine predlogov. To stališče bo posredoval konferenci sindikata, ki bo na podlagi predlogov vseh IOS v delovni organizaciji sprejela dokončni sklep o načinu podeljevanja jubilejnih nagrad. Kakšen je naš odnos do družbene lastnine? To pomembno vprašanje si moramo zastaviti tudi pri nas v Litostroju. Vsakdo izmed nas, na vseh delovnih mestih od kurirja do direktorja je odgovoren za pravilno ravnanje s sredstvi skupne oziroma družbene lastnine. Poleg tega je vsak še kolektivno odgovoren za pravilen odnos do naših skupnih sredstev, ki nam pomenijo pogoj za obstoj in osnovo za pridobivanje novih vrednosti. Predno si odgovorimo na to vprašanje, naj navedemo nekaj primerov, ki so deloma izmišljeni prikazani na humorističen način, vendar nam dajo misliti. Janez je kot vsak delovni dan tudi danes bolj na tesno s časom. Komaj nekaj sekund pred šesto uro je z veliko hitrostjo švignil mimo vratarja, si oddahnil in dejal: No, sedaj sem že na varnem. Ves zadihan se je kasneje v garderobi pogovarjal še s tremi tovariši, ki so med preoblačenjem najprej obdelali vreme, potem športne rezultate in nazadnje je eden izmed njih privlekel na dan še majhno ploščato steklenico, ki je močno dišala po žganju, posebno še potem, ko jo je prazno pozabil v garderobni omarici zapreti. Stroj se je okoli sedme ure le zavrtel in tako tekel dobre pol ure, vse dokler se ni prižgala rdeča lučka, ki je Janeza z utripanjem opozorila, da pred začetkom dela stroj ni bil podmazan. še dobro, da tega ni opazil mojster, saj bi prav gotovo sledila diskusija o tem, koliko nas je stal stroj in kako moramo ravnati z njim. Nekaj ročic je bilo treba pritisniti in utripajoča rdeča lučka je ugasnila za celo dopoldne. Stroj je potem pridno ubogal in tekel prav do devete ure, ko je Janezu tako zakrulilo v želodcu, da je stroj ustavil, poiskal dinar in odhitel k avtomatu na topel kakav. Pri avtomatu je bila gruča tovarišev in nekdo se je na glas razburjal, ko avtomat na vrženi dinar sploh ni reagiral. Psovke V pričakovanju malice Janez je že pred leti odkril bližnjico do svojega delovnega mesta oziroma stroja, da ga nihče ne bi videl, ko je prišel na delo okoli pol sedmih. Pot ni bila lahka, saj je vodila iz zgornje garderobe v nadstropje, po dolgem hodniku do drugega obrata in med stroji prav neopazno do glavnega stikala njegovega stroja. Janez je bil seveda močno presenečen, ker je bilo glavno stikalo že vklopljeno in celo luč za razsvetljavo njegovega delovnega mesta je že gorela. Kasneje se je spomnil, da je to najbrž napravil mojster, saj delavci zraven ne vedo, kako se vklopi njegovo glavno stikalo. »No, kar je, je,« si je dejal in takoj odšel k avtomatu za čaj, da si malo poplakne okus po tistem prekletem žganju, ki mu je že na vse zgodaj dalo misliti, da je zdravnik imel prav, ko je govoril o prevelikem krvnem pritisku. Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Živ-kovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur javčič, Ivan Elikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna LJUBLJANA 1976 je končal z brco v nežni spodnji del avtomata, ki je dobil s tem lekcijo, dražjo od enega dinarja! Janez je vse to videl, dodal tudi on zbranim kratek vic in kazalec na uri se je primaknil času odmora, tako da se pravzaprav ni splačalo drugega kot po bon za malico in hitro v vrsto, da ne bo zadnji. Pri jedi ga je sosed opozoril, da mu teče glavni motor stroja in da ga je pred odmorom mojster nekaj iskal. »Vse prav,« je rekel Janez, »pustite me pri miru, da pojem to malico.« Bil je že pošteno jezen, saj ni mogel niti na tistih 15 minut kartanja in to vse zaradi tega stroja, ki ga kar naprej nekaj lomi. Po malici je Janez takoj pričel delati, stisnil je iz stroja vse, kar se je dalo, tako da je ta čas skrhal kopico nožev, en specialni uvožen nož pa se mu je celo zlomil, ker ni vzdržal take hitrosti rezanja. No, Janezu se je splačalo pritisniti, saj je ob pol dveh, ko je ustavil stroj, ga nekoliko očistil — veliko ga tako ni mogel, ker je bil precej vroč, pregledal plačilne listke in normo ter ugotovil, da je napravil skoraj za 16 ur norme, to pa je kar v redu. Dokaj utrujen je ob tričetrt na dve na poti v garderobo razmišljal in si rekel: »Ta dan ni bil ravno dober, vendar je bil poprečen, tako kot mnogi drugi dnevi.« Nekoliko drugačen dan je imel Janezov prijatelj Tone, ki je v življenju imel toliko sreče in poguma, da je diplomiral in postal priznan strokovnjak. Njega ne bomo lovili za minute prihoda in odhoda z dela, malice in drugih opravkov, ki jih ima med delom, saj vemo, da je tu potrebna čisto drugačna koncentracija uma, da pri njegovem delu lahko nastane dober in uporaben elaborat. No, ta isti dan je strokovnjak. Tone na nekem sestanku izvedel bridko resnico, ki ga je zelo potrla. Njegov elaborat, oziroma elaborat, ki ga je skoraj tri tedne delal on in njegova skupina, so samoupravni organi zavrnili kot nesprejemljiv. Potrlo ga je pravzaprav to, da je od zmeraj rad kalkuliral in je tudi to pot hitro preračunal, koliko delovnih ur, koncentracije in truda lahko nekdo preprosto zavrne. Ko je še globlje razmišljal o elaboratu, je kasneje ugotovil, da imajo morda samoupravni organi le prav, saj bi tvegana predvidevanja lahko kolektiv spravila v zelo neugoden položaj. O tem dogodku prijatelju Janezu to pot ni ničesar govoril, saj bi ga na ta način gotovo zbadal in primerjal s seboj ter mu rekel, da tudi on strokovnjak Tone, napravi včasih izmet, ki je lahko dosti bolj usoden ne samo zanj, pač pa za cel kolektiv in s tem tudi za širšo družbeno skupnost. Strokovnjak Tone je pri vsem tem seveda nekoliko na boljšem od Janeza, saj ga pri delu ne priganja niti mojster niti norma, priganja ga le vest, ki pa je povsem njegova. Skoraj smo se oddaljili od namena, da odgovorimo na vprašanje, postavljeno v naslovu. Odnos do družbene lastnine oziroma naše skupne lastnine je v našem kolektivu dokaj šibka točka. O tem je včasih že tekla beseda, tako v našem glasilu kot na mnogih sestankih, vendar brez posebnega učinka. Lahko bi rekli tole: »Več imamo, slabše ravnamo«, če takega odnosa na vseh delovnih mestih ne bomo spremenili, se lahko zgodi, da uničimo proizvajalna in vsa druga sredstva, za nakup novih pa ne bo denarja. Kot običajno bomo potem iskali krivdo povsod tam, kjer je v resnici ni. Že z majhno mero samokritičnosti ugotovimo, da je marsičesa kriv naš ne dovolj odgovoren odnos do vseh naših skupnih sredstev. Mnogi primeri nam povedo, da se kljub povzročenim škodam, razen delno delavcu v normi, nikomur ne skrivi las. Mogoče bo kdo rekel, da je temu kriv sistem. Ne, krivi smo mi sami! V prvi vrsti vodstveni in vodilni, saj vemo, da vsi ostali delajo pretežno po njihovih navodilih. Zato je nujno, da se stvari obrnejo v smislu učinkovitejše družbene samozaščite, in da vsi reagiramo takoj, ko je naš sodelavec, naš podrejeni, naš nadrejeni in vsak drugi, povzročil škodo. Pri tem reagiramo, kot bi jo napravil nam samim, na naši osebni lastnini, pa bo morda družbena samozaščita dovolj učinkovita, še posebno moramo paziti na tiste, ki delajo škodo namerno in celo iz objestnosti. K. G. DELEGATSKE DOLŽNOSTI Zbor združenega dela Skupščine socialistične republike Slovenije je na seji konec aprila sprejel odlok o imenovanju znanega litostrojskega družbenopolitičnega delavca Rudija Potočkega, za podpredsednika odbora zbora združenega dela skupščine SRS za družbenoekonomske odnose. Rudi Potočki je pred kratkim postal tudi podpredsednik Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-šiška. Pri opravljanju novih družbenopolitičnih zadolžitev mu želimo veliko uspeha. vesti iz obratov TOZD FI ČRPALKE Prva črpalka za hladilno vodo za TE Šoštanj IV. je uspešno prestala funkcijski preizkus, ki smo ga opravili doma in je že odpremljena na gradbišče. Druga črpalka za istega naročnika je v montaži. Dokončan je tudi kondenzator za TE Šoštanj IV, razen nekaj sestavnih pozicij, ki bodo gotove predvidoma do konca meseca. Tik pred dobavo kondenzatorja je bilo odločeno, da ga bomo antikorozijsko zaščitili pri nas in ne na gradbišču, kakor je bilo prvotno mišljeno. To bo vplivalo na rok odpreme. Za črpalne postaje v Egiptu montiramo in dokončujemo ser-vomotorje končnih loput za X. in XI. črpalno postajo. Montiramo tudi propeler črpalke za X. črpalno postajo, črpalke za XI. črpalno postajo pa so v končnih fazah montaže. CEMENTARNE Za cementarno Anhovo montiramo zračne drče (korita). Na drugem plašču mlina dokončujemo montažo in prilagoditev čelnih sten, ležaje za plašč mlina pa mehansko končno obdelujemo. ŽERJAVI Za črpalne postaje v Egiptu dokončujemo zadnje ročne žerjave. PREOBLIKOVALNI STROJI V postopku montaže je več strojev, ki bodo v kratkem dostavljeni naslednjim kupcem: Za Caracas stroj Za SZ stroj Za SZ stroj Za SZ stroj Za Rade Končar stroj TURBINE Za OHAU-A smo prvi agregat od štirih naročenih že odpremili> za drugi agregat pa posamezne dele dokončno mehansko obdelujemo. Izdelali in odpremili smo loputo premera 4500 mm za Peru v Južni Ameriki. Za HE Srednjo Dravo H-smo izdelali in odpremili na gradbišče spodnji del druge sesalne cevi, ki jo rabijo že v prvi fazi betoniranja temeljev bodoče hidroelektrarne. Za HE Crystal Dam v ZDA pospešeno obdelujemo posamezne sestavne dele naročene Fran-cisove turbine. Največ pozornosti pri tem naročilu posvečamo izdelavi spiralnega ohišja. Ohišje je varjeno in je izdelano v treh kosih. Spirala je pločevi-narsko gotova in smo jo poslali v Metalno Maribor na žarjenje- TALNA TRANSPORTNA SREDSTVA Posebna montaža 3-5-tonskih viličarjev uspešno napreduje-Dvajset jih je že dokončanih, čakajo le še na funkcijski preizkus in barvanje, po želji kupcev pa jih bomo še dodatno opremili. Postopno dokončujemo montažo 5-tonskih viličarjev. Na prvih viličarjih iz te serije, ki so opremljeni s hidravličnimi menjalniki, pa tudi že opravljamo funkcijske preizkuse. HVO II 250 1 kos HVO II 250 2 kosa HVO II 160 4 kosi HVO II 100 2 kosa HVO II 250 1 kos Za tvrdko Wotan preizkušamo tretjo serijo strojev za tlač- ni liv, četrta serija strojev pa je v zadnjih fazah montaže. L. N. TOZD Pl MODELNA MIZARNA Z izdelavo modelov imamo hude probleme. Naročila so se povečala, z odhodom nekaterih dobrih modelnih mizarjev pa se je zmogljivost kolektiva zmanjšala. Tudi v mesecu maju delamo v glavnem modele za zobate prenosnike za Metalurgoimport iz Sovjetske zveze, zaradi rokov pa hitimo z izdelavo velikega modela ladijske krmene statve za indijskega naročnika. LIVARNA SIVE LITINE Za Metalurgoimport smo v začetku maja pričeli izdelovati ohišja zobatih prenosnikov. To naročilo je za proizvodnjo ulitkov sive in jeklene litine trenutno najbolj zanimivo, saj obsega preko 420 ton. V maju bomo končali izdelavo ulitkov za HE Zvomik. LIVARNA JEKLENE LITINE V oblikovalnici se čuti povečanje naročil, tako da primanjkuje livarjev. V maju smo pričeli izdelovati velike kalupe za spiralna ohišja za beograjskega naročnika »Ivan Milutinovič«, zatem pa bomo ulivali ulitke za črpalke za »Soda-So« iz Tuzle. Izdelovali bomo še ulitke za HE Zakučac ter HE Srednja Drava II. V čistilnici čistimo ulitke ob-ložnh plošč za rudnik »Majdan- pek« ter zaključujemo dela na ulitkih lopat gonilnika za HE SD II. Pospešeno obdelujemo tudi ulitke za parno turbino Nuo-vo Pignone iz Firenc. PLOCEVINARNA Naročila za izdelavo zvarjen-cev še vedno dotekajo, tako da ima pločevinama dela za vse leto naprej. Kljub temu, da so zahteve i}' nalne proizvodnje po zvarjencih mnogo večje, kot jih obrat plO' čevinarne zmore izdelati, skušamo vsekakor omogočiti čim večjo proizvodnjo takih zvarjenceV, ki so za finalizacijo posameznih objektov potrebni. Dela, ki jih bomo končali * * * * v maju so: končna izdelava zvat' jencev za kondenzator termoelektrarne Šoštanj II., izdelava traverznega obroča za HE Srednja Drava II., izdelava turbinskega pokrova za HE OHAU-A VI. ter serijo vstopnih zapira1 tlačnega regulatorja za navedeno turbino. V predobdelavi pospešeno delajo nosilec ogrodja mostu z9 JE Krško, pričeli pa smo Vr£ pravi.j ati spiralna ohišja za HE Zakučac. V maju bomo izdelali tud* večje število zvarjencev ogrodu za 7,5-tonske viličarje, ki s,° predvideni za finalizacijo v zadnjem četrtletju 1976. A. G-