Poslavljamo se od tako razgibanega poslovnega leta sredi dela. Zato ni čudno, da nam sedaj hite misli k nalogam in izpolnjenim načrtom. Seveda pa se tudi ustavljajo pred cilji, ki jih nismo iz takih ali drugačnih razlogov mogli uresničiti. Leto 1976 je za nas pomenilo razširitev delovne organizacije . in spopad s tržiščem. Organizacijsko smo se pripravili za uresničitev zahtevanih nalog. Še naprej se bomo prizadevali prispevati ustrezen delež k stabilizaciji gospodarstva. Kakšne poti bo pri tem treba ubrati je jasno zapisano. V novo leto pa stopamo z zahtevnimi nalogami, ki jih lahko realiziramo le s sodelovanjem nas vseh. Vsem vam drage bralke in bralci, želimo USPEŠNO NOVO LETO 1977! ob novem letu Leto 1976, ki tako nezadržno hiti letu 1977 naproti, je bilo v marsičem drugačno kot smo pričakovali ali pa želeli. Verjetno bi prehojeno pot v letu 1976 napačno ocenjevali, če bi se spustili v primerjavo s številkami, odstotki in kazalci. Niti ni toliko pomembno, če so bile težave na trgu večje ali manjše, ali so statistiki dobro izračunali porast življenjskih stroškov itd. Za vse nas v samoupravni družbi in za vsakega posebej je pomembnejše to, če smo v preteklem letu posejali dobro seme, ki bo omogočilo bogato žetev v prihodnje! In še na nekaj ne smemo pozabiti, ko si bomo ob novem letu segli v roko. Na vse tisto, kar je prizadelo druge, nam pa je usoda prizanesla. Le ob takem razmišljanju in skromnosti bo čaša zadovoljstva in sreče najbolj napolnjena! Res je, da je bilo tudi pri nas nekaj elementarnih nesreč in zlasti na Tolminskem je toliko sto in sto družin ostalo brez strehe. Toda onkraj meje je bilo še hujše. Ko je Zapadno Evropo pestila suša, kakršne ne pomnijo stoletja, se je pri nas bogato zlatilo pšenično klasje; koruze in jabolk pa je bilo toliko, da jih niti pravočasno pospraviti nismo mogli, da bogate letine grozdja in sladkorne pese ne omenjamo. Ni nas prizadejala vojna vihra, ki na Bližnjem Vzhodu zastruplja že itak prevroče podnebje; le v blagih sunkih smo čutili katastrofalen potres zadnjih dni v Turčiji. Premnogo težav in krivic se dogaja takorekoč na naših mejah, in te nam dajejo dovolj osnov za razmišljanje in trezno oceno. Ker nam je narava tokrat prizanesla, bo grenkoba na dnu čaše leta 1976 pretežno le naša lastna usedlina, ki jo bo treba izpiti do dna, da bi bilo leto 1977 še bolj uspešno. Prav tak odnos je preveval vse na zadnji seji skupnega delavskega sveta, ko so ocenjevali dosežke v letu 1976, verificirali srednjeročni plan razvoja podjetja do leta 1980 in ocenili osnovne programe za leto 1977 kot sprejemljive za razpravo in sestavo predloga. Pri tem pa ne gre prezreti, da smo ob 25-let-nici samoupravnih izkušenj sprejeli enega najpomembnejših dokumentov naše novejše zgodovine „Zakon o združenem delu“ ali kot ga v praksi nazi-vamo celo „mala ustava". Čeprav bo ta zakon učinkovit le tedaj, če ga bomo v praksi pravilno izvajali in celo dopolnjevali, pa vendar lahko že sedaj z gotovostjo trdimo, da nam omogoča, da bomo postali resnični gospodarji z družbenimi sredstvi in gospodarji dohodka, ki ga ustvarjamo. Pri tem se moramo zavedati, da smo kot podjetje v marsičem odvisni od dejavnikov zunaj podjetja in da je le združevanje dela in sredstev ter sporazumevanje pot sodelovanja, solidarnosti in napredka družbe kot celote in posamezne osebnosti, ki ob takih kriterijih in odnosih ostane naša največja vrednota. Leto 1976 je pomenilo za Labod velik korak in veliko odgovornih nalog. Poleg naporov za stabilizacijo pri nas, je bilo tudi veliko zunanjih svetovnih vplivov, ki so čestokrat razvrednotili naše delo. Vsekakor je bila razširitev programa proizvodnje še na vrhnja oblačila (pripojen del TIP-TOP Ljubljana) in na ženske bluze (pripojen ROG Novo mesto) ter povečanje števila zaposlenih na preko 2000 in ekonomičnost ter rentabilnost teh zmogljivosti osrednja naloga, ki bo imela močan vpliv na razvoj podjetja Labod kot celote. Ne samo, da smo postali v Sloveniji druga največja proizvodna povezovanja in sodelovanja med specializiranimi proizvajalci oblačil pri nas, ki bo, v očeh svetovne ekonomije, neobhodna ekonomska nuja v bodočem razvoju. Te ekonomske zakonitosti bomo morali v bodoče upošte- vati in se temu primerno organizirati. Prav je, da ne prezremo, da nam Zakon o združenem delu sam po sebi ne bo ničesar izboljšal, ampak da nam nudi zakonske osnove in okvire za uspešno gospodarsko rast in pogoje za vzpostavljanje takih odnosov, da bo možna pravičnejša delitev družbenega proizvoda po izvršenem delu v najširšem smislu besede. N praznik armade 22. decembra bo naša armada slavila svoj praznik. Kljub temu da je uradno to praznik armade, je to praznik vseh nas. Smernice ljudske obrambe in družbene samozaščite nam narekujejo, da moramo vsi biti ves čas budni, da se po potrebi in po svojih sposobnostih aktivno vključimo v obrambo naše domovine. Tovariš Tito je poudaril, da bo vojak prav vsak Jugoslovan, če bo kdorkoli ogrožal našo neodvisnost. Zavedamo se, da je jugoslovanska armada rastla v borbi iz ljudstva, zato je tudi danes del ljudstva. Praznik naše armade je zato praznik nas vseh. S takimi občutki in tako razpoloženi pošiljamo pripadnikom vseh rodov naše armade, enotam teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite iskrene čestitke in najboljše želje. v_______________ Prav delitev dela znotraj podjetja in taka organiziranost podjetja, ki bo omogočala odprtost na vse strani in nivoje, in ki bo podpirala interes zunanjih subjektov za sodelovanje z nami, bo tudi omogočila delavcem, da bodo svoje delo boga-teje oplemenitili. Danes se je Labod povzpel že do takega obsega, da bo treba v letu 1977 resno razmisliti o razmejitvi dela skupnih dejavnosti in skupnih služb in s tem poleg notranjih interesov prilagoditi organiziranost za uspešnejšo kooperacijo v reprodukcijski celoti. Naš izvoz bo presegel bruto vrednost 10 milijonov dolarjev, do leta 1980 pa načrtujemo porast na 15 milijonov dolarjev. Pričetek gradnje tovarne v Keniji prinaša nove razsežnosti v naše poslovne naloge. Na take in podobne zadeve moramo pomisliti ob prehodu iz enega leta v drugo, čeprav tudi malih stvari ne smemo zanemariti, saj nam preteklost govori, da iz malega raste veliko. To je bila tudi naša dosedanja praksa, ki se je v zadnjih desetih letih bogato obrestovala. In čeprav letos ni teklo vse tako gladko kot smo želeli, ni nikakršnih senc, ki bi kvarile naše novoletno razpoloženje, še zlasti ne, če merimo to, kar smo dosegli, s tistim, kar smo želeli, in če naše uspehe realno vrednotimo z uspehi drugih pri nas in v svetu. Zavest, da je usoda v naših rokah, samoupravni odnosi in delavska solidarnost so jamstvo, da bo leto 1977 še uspešnejše. Zahvaljujem se za zaupanje in sodelovanje v letu 1976 in vam želim v letu 1977 mnogo osebne sreče in zadovoljstva ter skupnih uspehov. ZDRAVKO PETAN Pogled na brigado šivanja v TOZD Delta Ptuj. Ta TOZD je edina, ki ima v srajčarski proizvodnji speljan proizvodni trak po visečem sistemu — (Foto: arhiv Labod) Nova transformatorska postaja v Novem mestu bo končno rešila zadnje čase že vse bolj pereč problem z oskrbo energije v TOZD Ločna. Na sliki transformatorska postaja in končna dela okoli njene usposobitve. (Foto: arhiv Labod) le na podlagi dogovarjanj naprej V krški občini je kot stalna oblika političnega in samoupravnega dela pričel delovati sistem „razgovora“ po delovnih organizacijah. Namen takšnih razgovorov je predvsem obojestranska izmenjava mnenj in pogledov na razmere in težave v delovni organizaciji. Posebno se posvetijo vprašanjem, ki se nanašajo na trenutno gospodarsko stanje v OZD ali TOZD, pogoje gospodarjenja, bodoči razvoj, samoupravno organiziranost s poudarkom na delegatskem sistemu ter delovanju družbenopolitičnih organizacij. Takšni razgovori, kjer je prisotna živa beseda, so nekakšno po- INDIJA UVOZI 200.000 BAL Da bi izboljšala kvaliteto in izbor svoje proizvodnje, bo Indija uvozila 200.000 bal bombaža najboljše kvalitete iz Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Turčije in drugih držav. Istočasno pa je izdelala plan o dosegu stopnje, da bi se lahko sami preskrbovali z domačim bombažem. Poleg drugega bodo obdelali tudi intervencijsko stran, kot garancijo za dosego stabilnih cen ter kot stimulacijo proizvajalcev. živilo, ki bo dobilo v vsakodnevni praksi vse večjo veljavo. V TOZD Libna je bil tak razgovor v novembru. Dal je spodbudo za premagovanje težav, s katerimi se srečujejo vsak dan. Vodstvo TOZD n glavni direktor so vse prisotne natanko seznanili o gospodarskem stanju TOZD in OZD, z nekaterimi značilnostmi in težavami v sami delovni organizaciji, zlasti pa s stanjem tekstilne industrije v SR Sloveniji in Jugoslaviji. Kljub težavam tekstilne industrije, ki v svoji konkurenčnosti ne pozna ne malodušja ne omahovanja, je bil poudarjen bodoči razvoj Laboda s poudarkom na krški TOZD Libna. Poudarjeno je bilo, da bi morala ravno naša panoga, ki je izrazito intenzivno delovna, poslovati pod drugačnimi obremenitvami kot pa ostale. Ob vprašanju samoupravne organiziranosti je bilo ugotovljeno, da nas na tem področju čaka še veliko dela, predvsem pri delegatskem organiziranju, ki kljub prizadevanjem še ni dodobra zaživelo. Seveda, pa nas ne čaka nič manj dela, če hočemo vnesti v prakso zakon o združenem delu, ki mora postati naša stvarnost. Zato se moramo kot samoupravljavci seznaniti z njegovo vsebino, da bomo jutri lahko uspešnejše sodelovali v oblikah odločanja in razpravljanja. Ugotovljeno je bilo, da družbenopolitične organizacije delujejo po sprejetih programih, vendar pa naj v bodoče preidejo iz formalnega — načelnega dela h kolektivno-političnemu delu v bazi. Kot primer naj služijo sindikalne skupine oziroma sindikalni poverjeniki, ki v TOZD Libna delujejo po brigadah oziroma delovnih skupinah. Veliko oviro uspešnemu delu predstavlja dejstvo, da se pribl. 75 % zaposlenih vozi na delo in so vezani na prevoze. Takšna situacija zelo hromi aktivnost in delo po delovnem času. Ne smemo pa vreči puške v koruzo, saj se da z veliko dobre volje in pripravljenosti prav gotovo tudi ta problem odstraniti. Dokaz, da je to res, je aktivnost na športnem in kulturnem področju, kjer so kljub težavam vidni uspehi. Namen tega sestanka je pokazati, da so takšna srečanja koristna in da se na tak način lahko določeni problemi in uspehi drugače osvetlijo, kot če bi jih samo opisali in jih posredovali na listu papirja. Zavedajmo se, da so ženski kolektivi, kakršni so naši, v primerjavi z moškimi v drugačnem položaju. Tu se ne srečujejo samo kot delavci samoupravljala, poleg tega so še gospodinje, matere, ki s svojo uveljavitvijo veliko prispevajo k vsesplošnemu napredku. O tem prav gotovo ne dvomimo, zato to potrdimo in dokažimo z dejanji. Direktor TOZD Libna EDO KOMOČAR ZATIRATI NEDELO! V naslednjem obdobju morajo biti v ospredju naše pozornosti takšni pogoji pridobivanja in delitve dohodka, ki bodo zatirali nedelo, spodbujali pa delo in ustvarjalnost ter ju moralno in materialno vrednotili. To je pot, ki zagotavlja stabilne vire za izboljševanje življenjskega standarda delovnih ljudi in za popolnejše zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. DŽEMAL BIJEDIČ * *****-**+#■ IM-******** ★ I ‘A’ ★ ★ 10 let tozd libna ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ in dela * Deset let razvoja 3 naše TOZD ni samo plod * J prizadevnosti pri delu tem- * * več je živo pričevanje in do- * *kaz uspešnosti našega samo- J J upravnega gospodarjenja. * * Z vsakim dnem je naš pro- * * izvajalec sposobnejši za vse* * težje zahteve pri izpolnjeva- * *nju delovnih nalog. * * Na zborih delovnih ljudi* *ni več molčečega prikimava- ★ *nja. Delavec razpravlja, pred- * *laga in z razumevanjem ter* J tehtnim presojanjem spreje * *ma samoupravne sporazume. * * Uveljavlja svoje pravice do * J hitrejših zdravstvenih stori-* *tev, delitve stanovanj, usta-* * navijanja vzgojnovarstvenih J J ustanov in do posodabljanja J * njegove krajevne skupnosti. ★ * Prav tako nismo stali ob* * strani, ko seje bilo potrebno J * odločati o solidarnostni* * pomoči prizadetim po po * * tresu v Posočju. J * Tudi naša žena — delavka* yje brez oklevanja pristopila* * in prisluhnila potrebi po po- 4 4 sojilu za ceste in ne nazadnje } } je prav tako aktivno pristo- J * pila k razpravi in se udeležila * 4 demonstracij proti prešteva- J } nju naših rojakov na Koro- * J škem. 4 To je le bežen pogled pro- J J izvajalca na opravljeno delo J * in zavest; če je bilo pri vsem* 4 tem samoupravljanju še kaj J J površnosti, zavlačevanja ali* * izmikanja, bo to moralo biti * 4 od danes dalje drugače. J J Ob vsem tem delu pa je v* * naši delovni organizaciji* * hkrati rastlo tudi navdušenje* } za kulturno in športno delo. * * Letos je naša TOZD že dru-* *gič osvojila pokal na kvizu 4 J Ptuj 76. To ni zgolj naključ-* *je ali sreča, temveč je plod* * trdega dela, odrekanja pro-* * stega časa in prizadevnosti J * vseh tekmovalcev kakor tudi* * celotnega kolektiva. * Tudi v bodoče si želimo } * športno-kulturnih tekmo-* *vanj kot leta nazaj, vendar*: * naj bodo brez priokusa po} * pelinu. Zavedati se moramo,* *da so pravičnost, vzdržlji-4 4 vost, znanje in trezno prešo-* * janje tisti dejavniki, ki ozna-* * čujejo našo osebnost. * VAHČIČ DRAGICA 4 4 ***•*•*■*******+++**+* 4 zakon o združenem delu Sprejeli smo ga. Da, sedaj je to naša „mala ustava". Želimo, da bi z njim razvili osnove sistema, da je združeno delo temeljna struktura narodov in narodnosti Jugoslavije. Zato ni le zgolj slučaj, da smo ga sprejeli tik pred našim največjim praznikom, pred 29. novembrom, ko smo leta 1943 v Jajcu na II. zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) sprejeli odlok, da AVNOJ postane vrhovno zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije. Tedaj smo s sklepom, da bo Jugoslavija federativna država, postavili temeljni kamen naši enakopravnosti, kar je dve leti kasneje uzakonila ustavodajna skupščina na svojem zasedanju, kjer je bila proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija. Ta naš zakon je hrbtenica organiziranosti združenega dela in samoupravno-sporazumskega odnosa. Zakon se v glavnem obrača na oblike organiziranja združenega dela in vse njegove bistvene sestavine, ki so temelj združevanja dela in sredstev. Obdelane so vse oblike neposrednega samoupravnega odločanja, od oblike osebnega izražanja mnenja do odločanja prek delegatov. Zakon ureja dohodek s stališča ustvarjanja vrednosti in odnosov pri njenem ustvarjanju, pri čemer pa ne razlikuje med proizvajalnim delom združenega dela in združenim delom v drugih družbenih dejavnostih. Zakon izhaja iz stališča, da družbena lastnina postane resnično družbena, ko z njo gospodari delavec. Zato se moramo zavedati, da je družbenost dohodka mogoče najbolj optimalno zagotoviti s tem, da se upravljanje z njim prepusti delavcem. To se uresničuje preko temeljnih organizacij, ki so z ustavo opredeljene kot edini družbeno-pravni subjekti pridobivanja dohodka. Zakon o združenem delu zavezuje samoupravne organe, da proučujejo predloge sindikatov in da se o njih izrekajo, sprejemajo potrebne ukrepe. Zakon o združenem delu dokazuje ustvarjalno sposobnost naše taft*- R& 'Š: ' ? ? mmm ■ Po sklepu DS delovne skupnosti skupnih služb je glavni direktor tov. Zdravko Petan ženski gasilski enoti na zaključnem KVIZU ZNANJA v soboto, dne 13. 11. 1976, v Kidričevem pri Ptuju podelil priznanje za uspešno 10-letno delovanje. (Foto: arhiv Labod) družbe, ki se ji je prav z njim uspelo odtrgati od kategorijskih in institucionalnih rešitev drugih družbenih sistemov. Dokler obstaja upravljanje v imenu delavcev, je mogoče ustrezno prilagoditi in uporabljati institucionalne in kategorijske rešitve drugih sistemov, ker je pač vse zasnovano na odtujevanju. Kakor hitro pa prestopimo to mejo, moramo v sistem vstaviti druge rešitve, druge temelje. Taka rešitev in tak temelj je nedvomno zakon o združenem delu. Vse te ugotovitve lahko povežemo z bojem za večjo storilnost, povečanjem delovne zavzetosti ipd., s tem pa tudi z varčevanjem. Vsa ta spoznanja izraža zakon o združenem delu. V njem je izrecno zapisano, da so temelj socialističnega samoupravnega združenega dela oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi; družbena lastnina proizvodnih sredstev, ki izključuje kakršenkoli sistem podrejanja človeka in eksplota-cijo tujega dela; pravica do dela z družbenimi sredstvi, ki jo ima vsak delavec v združenem delu. Poleg tega so temelj združenega dela še družbena narava, demokratsko samoupravno vključevanje v delo in reprodukcijo ter delegatski sistem odločanja. Vse to so osnovne pridobitve naše revolucije, ki jim dajemo zdaj z zakonom še nove možnosti in še več veljave. Utrjevati in razvijati smo jih dolžni zavestno in odgovorno, v skladu z zgodovinskimi interesi našega delavskega razreda. deset let naših gasilk Poleti 1966 je bila na pobudo članov kolektiva in gasilskega društva Novo mesto ustanovljena gasilska enota „Labod“ Novo mesto. Ob ustanovitvi je štela devet žensk in enega moškega. Niso se zadovoljili s samo ustanovitvijo, temveč so proti koncu leta začeli intenzivno vaditi taktične vaje. Tako je desetina lahko že naslednje leto nastopila na republiškem tekmovanju v Kranju in osvojila prvo mesto. Ta uspeh je tako navdušil našo gasilsko skupino, daje vsako leto nastopila na vseaj enem ali dveh tekmovanjih. Nastopili so tudi na zveznem tekmovanju 1968. Udeležili so se vseh republiških tekmovanj in raznih prijateljskih srečanj. Med njimi lahko posebej omenimo štiri prijateljska srečanja med TOZD Labod, in sicer med: Delto -Libno in Ločno. Na vseh ravneh, naj so bila to prijateljska ali tekmovalna srečanja, so in še dosegajo lepe rezultate. Za to so ženske dobile že vrsto priznanj, diplom, pohval in pokalov. Vsako leto doslej se je v enoti izmenjalo po več članic in tako je bilo včlanjenih že več kot 30 prostovoljnih gasilk. Trenutno je v gasilsko društvo Labod včlanjenih 18 žensk, od katerih ima kar 15 svečano — modno uniformo, do katere so seveda prišle s pomočjo TOZD Ločna in prostovoljnega gasilskega društva Novo mesto. Žal moramo povedati, da naše društvo nima svojih prostorov niti nimamo svojega orodja. Zaradi tega je nujno, da tesno sodelujemo z gasilskim društvom Novo mesto. Tako so vse članice istočasno tudi članice gasilskega društva Novo mesto. Tu naši enoti nudijo orodja in prostor za vaje. Hkrati pa nam društvo pomaga pri strokovnem izpopolnjevanju. Ob današnjih smernicah samoupravne družbe je vredno poudariti, da so vse članice, ki so sedaj v enoti, pa tudi tiste, ki so jo zapustile, seznanjene z gasilskimi veščinami, obvladajo prvo pomoč; že večkrat so se pomerile na republiškem in zveznem tekmovanju poleg gasilskih veščin tudi v znanju nudenja prve pomoči. Prav vse so uspešno opravile 50 ali 80-urni teoritečni in praktični tečaj iz tega področja. Da so dobro podkovane, potrjujejo uspehi, ki sojih dosegle. Vse vaje, teoretične in praktične, opravljajo v prostem času z veliko dobre volje, samoodpo-vedovanja in spoštovanja do te humane organizacije. '. . . , • -t “ ............................................. _ Pogled na nel