l VIZUELNE KOMUNIKAGJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis STUDIO MERNIK Id: 063/851-981, fax: 0631851-684 a CČPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tal.: 854 - 203 BOMO VELENJSKI RUDNIK ZAPRLI? To je zdaj veliko vprašanje, dejstvo pa je, da so se resno lotili projekta morebitnega zaprtja. STRAN 3 VSE ZA MANJ NESREČ — Prometna komisija pri velenjskem izvršnem svetu ima problemov in nalog več kot dovolj. STRAN 4 Tudi v našem okolju je veliko nasilja nad otroki, največkrat skritega med štiri stene. STRAN 16 številka 12, cena 40 tolarjev velenje, 26. marca 1992 OTROKE PRETEPAMO MAR NE? Gaudeamus igitur r n ŽALEC tel.: 063/ 713-222 SDP VELENJE 854-381 Mriatic zavarovalna družba d.d. Odprta je nova zavarovalna agencija AGEN-ZA pri Renault AVTO Knez AGENZA d .0.0. Cesta talcev 28 V času od 9. 3. do 9. 4. 1992 nudijo posebni dodatni 10 % popust Še začasno financiranje Na ponedeljkovi seji so zbori skupščine občine Mozirje sprejeli osnutek proračuna za letos, ki ga bo s pripombami poslancev danes, v četrtek, obravnaval izvršni svet in ga kot predlog ponudil občinskemu parlamentu za aprilsko zasedanje. To naj bi bilo že v ponedeljek, 30. marca, vendar so ga zaradi znanih razprtij in njihovih celovitih reševanj preložili. Zato so v ponedeljek tudi sprejeli podaljšanje začasnega financiranja proračuna za mesec dni. Izvršni svet bo danes ob tem obravnaval še poročilo o delu in načrtih celjskega Cestnega podjetja pri vzdrževanju cest, uresničevanje načrtov na področju gospodarske infrastrukture, poslovanje v občini Mozirje, prometno in socialno varnost, spet pa bo sklepal o višjih cenah komunalnih storitev in stanarin. . (jp) FIMEX BIRO OPREMA Trg mladosti 6, Računalniška oprema, 63320 Velenje tiskalniki, tel. 063/852465 fotokopirni stroj, fcc. 063/856-913 telefad ^ ŠPORT V toplih, sončnih pomladnih dneh je že prijetno posedeti zunaj na soncu, na balkonu, na vrtu ali na terasi. Če nimate primerne vrtne garniture, senčnika, obiščite trgovino ERA ŠPORT! r Možnost nakupa na 3 čeke. Informacije po tel. 4-391. Zasedanje zborov velenjske občinske skupščine Grb, ekologija,... V TOREK, 31. MARCA, BODO DELEGATI OBČINSKEGA PARLAMENTA SPET NAPOLNILI SKUPŠČINSKE KLOPI. Najprej bodo na skupnem zasedanju osrednjo pozornost namenili predlogu odloka o grbu in zastavi občine in mesta Velenje ter poročiloma Komisije za regijsko sodelovanje in o ekološki sanaciji onesnaževalcev v občini Velenje v preteklem letu. V nadaljevanju — na ločenem zasedanju — pa naj bi spregovorili o predlogu odloka o organiziranju javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja ter vzgoje in varstva predšolskih otrok in predlog stališča do programa šole za zmerno motene v razvoju. Prav tako naj bi obravnavali poročilo o zaposlovanju in zagotavljanju socialne varnosti v velenjski občini v preteklem letu, pa o odstopu mozirske občine od odloka o ustanovitvi Geo- detske uprave občin Mozirje ter Velenja. Dnevni red pa med drugim dopolnjujejo še osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letos s pregledom javne porabe v občini za omenjeno leto, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta Staro Velenje, najbrž pa bo dvignila precej prahu obravnava poročila Komisije skupščine občine Velenje za poimenovanja ulic in trgov. V ERI ŠPORT smo poskrbeli z:a vas z največjo izbiro vrtnih garnitur v raznih barvah. V soboto dopoldne je v občini Velenje po- taborniki, želeli pritegniti tudi občine. To jim tekala očiščevalna akcija, v njo pa so organiza- ni uspelo, bregovi jezer in struga reke Pake pa torji — ribiči, Klub vodnih športov, Zeleni in so vseeno bistveno lepši. (Več na 5. strani) _ prijatelji in znanci na maturantskem plesu zbrali velenjski maturanti. V petek iz srednje družboslovne, naravoslovne in rudarske šole, v soboto pa še elektro, računalniške in strojne šole. Maturanti so najprej obiskovalcem pokazali plese, ki so se jih naučili za to priložnost, višek pa so dosegli s slikami četvork. Za vse je bil svojevrsten dogodek tudi nastop mlajših plesalk in plesalcev velenjskega plesnega kluba. Kot se za takšne priložnosti šika, so v dvorano pripeljali tudi veliko torto, ki so jo maturanti tudi poskusili. Gala prireditev, ki jo bodo vsi in ne le mladi, še dolgo pomnili, je trajalo vse do jutranjih ur. b. Mugerle Prišel je čas, ko se dijaki zadnjih letnikov srednjih šol za kratek čas posvetijo prijetnejšemu opravilu, to je pripravi na maturantski ples. To je za vsakega srednješolca nedvomno nepozabni življenjski dogodek. V Velenju bo letos srednje šolanje zaključilo 558 učencev in konec prejšnjega tedna so se v Rdeči dvorani s starši, in Jezera - ponos ali sramota Uredili bodo okolico in igrišče Turistično društvo Vinska gora organizira vsako leto več različnih prireditev, nekatere so postale že tradicionalne. Poleg tega društvo uspešno deluje tudi na drugih področjih. Tako bodo letos uredili okolico večnamenskega doma, posadili okrasno grmičevje in nekaj dreves. Načrtujejo tudi več tečajev, kot so šiviljski, kuharski in drugi. V sodelovanju s krajevno skupnostjo se bodo lotili še obnove igrišč pred tamkajšnjo osnovno šolo. Kaže torej, da bo dela za turistične delavce v Vinski gori več kot dovolj. B. M. Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico V medicinski knjižnici Bolnišnice Celje bodo danes ob 13. uri pripravili promocijo knjige z naslovom Vaje za zdavo in obolelo hrbtenico, avtorjev Kristine Čater, Aleša Demšarja in Vili-balda Vengusta. Kot so zapisali na vabilu za promocijo, je v slovenskem prostoru že nekaj let prisotna želja po navodilih, kako z vajami pomagati pri bolečinah v križu. Omenjena knjiga obravnava to tematiko celovito in poskuša odgovoriti posameznikom, kako naj ravnajo pri različnih načinih zdravljenja in kako je mogoče preprečiti nastanek ali ponovitev bolečin v križu. Ob dejstvu, da se kar 80 odstotkov odraslih vsaj enkrat v življenju sreča s to nadlogo, nekateri pa, na žalost, mnogo bolj pogosto, bo knjiga z naslovom Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico najbrž našla svoje posebno mesto v marsikaterem domu. Gaberke - kviz: Mladi in kmetijstvo V prostorih gasilskega doma v Gaberkah bo to soboto, 28. marca, gotovo zelo živahno. Mladi zadružniki Šaleške doline bodo namreč pripravili občinsko kviz tekmovanje »mladi in kmetijstvo«. Začeli ga bodo ob 20. uri. Na njem bodo sodelovale tri ekipe, najboljša pa se bo nato lahko udeležila regijskega tovrstnega tekmovanja, ki bo 4. aprila v Šentjurju pri Celju. Ob zaključku kviz tekmovanja pa bodo organizatorji poskrbeli še za družabnost. Šmartno ob Paki - Krvodajalska akcija Krajevna organizacija Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki bo konec tega tedna, v soboto, 28. marca, organizirala enodnevno krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Potekala bo v prostorih tamkajšnjega zdravstvenega doma, in sicer od 7. do 12. ure. Organizatorji si seveda močno želijo, da bi se je udeležilo čimveč krajanov Šmartnega ob Paki in njegove okolice, in da bi klicu na pomoč z večjim razumevanjem prisluhnili vodilni delavci v okoliških družbenih podjetjih. Zelenjava v Slovenijo z letalom Petkov obisk makedonskega predsednika Kira Gligorova v Sloveniji — bil je gost Celjskega večera na Dobrni, ni bila le priložnost, da je gost pojasnil sedanje politično stanje v tej novi samostojni državi, ampak so spregovorili tudi o nekaterih konkretnih problemih. Med drugim tudi o tem, kako bi zelenjavo z makedonskih vrtov in polj pripeljali na slovensko tržišče. Če bi to uspeli, bi bile cene po mnenju Gligorova gotovo nekajkrat cenejše kot so pri nas zdaj. Ob dokajšnih zaporah prometa ostaja rešitev v prevozu z letali. Vendar tudi tu ne gre enostavno, saj neposreden let med Skopjem in Ljubljano ni mogoč. Tako tudi gospod Gligorov sam ni pristal na Brniku. (k) Proge ukinjajo Lani je bilo na celjskem območju veliko kritičnih pripomb ob nameravanih ukinitvah nekaterih vlakov. Ob usklajeni dokaj ostri akciji občin so tedaj železničarji od tega v glavnem odstopili. Zdaj smo ponovno priča zahtevam, da nekatere železniške proge enostavno ukinejo. Tega si ravno ne želijo prav železničarji, ampak je tako stališče ministrstva za promet in zveze. Minister Krajnc je tako napovedal ukinitev proge med Stranjem in Olimjem in šmarski občini. To pa bi pomenilo tudi prekinitev železniške proge s Hrvaško. Tovorni vlaki tu že nekaj časa ne vozijo, s 1. junijem naj bi se ustavili tudi osebni. Vzrok ni v premajhnem zanimanju potnikov za vožnje, ampak v tem, da bi za popravilo 14 kilometra proge potrebovali nad 114 milijon tolarjev. Šmarčani seveda proti takemu načinu protestirajo in terjajo, da ministrstvo spremeni svoj sklep. (k) L________ Piše: VINKO VASLE Nič čudnega, če nihče ni opazil, da je v deželo prišla pomlad. Če seveda odštejemo dejstvo, da je prejšnji teden vzcvetelo delavstvo, čemur so svobodni sindikati rekli štrajk. In so električarji ljudstvo na to spomnili s položnicami, potem pa še z odklopi elektrike. S čimer niso nikogar prizadeli, ker so pametni Slovenci, ki jim rečemo tudi sociala, elektriko že zdavnaj začeli ignorirati. Običajno ne plačujejo monopolističnih računov, izklapljajo zmrzovalne skrinje, perejo samo še ponoči in tudi samomorov s pomočjo te energije ni več zaslediti. Se ne splača. Potem, ko se je dobra polovica strankarske oblasti na slovenski sceni tresla od strahu pred pučem, državnim udarom in vrnitvijo komunizma na oblast — kar naj bi zakrivil Dušan Semolič s svojimi svobodnimi sindikati, pa Pomladanski nokturno dobra tretjina prebivalcev naše demokracije ni štrajka-la. Zategadelj seveda, ker permanentno štrajka že nekaj časa, v kar jo je prisilila oblast v obliki nezaposlenosti. Nekakšno revolucijo nam že dalj časa obljublja tudi sa-moimenovana politična sredina, ki pa je dokazala, da se še o tem ni sposobna dogovoriti, ali ima dan 24 ur, ali več ali pa manj. Kar je najlepši dokaz za trditev, da politika z življenjem, ki ga živijo običajni smrtniki, nima nič skupnega. Še zlasti, če vemo, da se desnica lahko nekaznovano razglasi za sredino, skrajno levi za rahlo desne, Marjan Podobnik pa za zastopnika kmečkih interesov. In če France Tomšič Semoli-ču dokazuje, da je stavkovni napad na vlado pretežno grda zadeva. Delavstvo je seveda zbegano in zato so v izvorni Tomšičevi sindikalistični bazi v Litostroju štrajkali tako, da so delali, pod Tomšičem pa so delali kot bi štrajkali. Pomlad se je malo poznala tudi liberalnim demokratom, ki so jo izrabili za svojo kongresno paroio. Filozofsko gledano so zgrešili, saj so se s priključitvijo Sivih panterjev postarali v povprečju za petnajst let. Medtem, ko nekateri zatrjujejo, da je LDS z novim predsednikom Janezom Drnovškom pridobila in bodo zdaj resna stranka, so drugi skeptiki in vidijo v novem predsedniku zaroto mračnih sil, o čemer naj bi pričali podatki o tem, da je s prihodom Drnovška na državno krmilo propadla Jugoslavija, ko je prevzel predsednikovanje neuvrščenim, so tudi ti po hitrem postopku zbrcali. Zdaj je pa predsednik LDS. Verjetno gre za škodoželjnost tistih, ki so Drnovška zaman skušali potegniti v svoje stranke, so pa tudi takšni, ki mu ne morejo odpustiti, da se lepo razume z gospodom Lojzetom Peterletom. Ta doslej še ni bil viden na nobeni opozicijski strankarski zabavi, liberalne demokrate pa je počastil in povzročil groba natolcovanja. Slišal sem, da je pomlad videti tudi v mojih rodnih krajih v Šaleški dolini, kjer baje še koprive več ne zelenijo, ampak rjavijo. Zeleni so zagotovo hudo besni, a ker se ukvarjajo z oblastnimi zadevami in z novo politično pomladjo slovenskega ljudstva, pač morajo malo tvegati. Politike brez tveganja ni. In če v Albaniji trdijo, da so z volitvami dočakali konec komunizma, bi bilo res priporočljivo, da se to zgodi tudi nam. S pristavkom seveda, da volitve še ne prinesejo pomladi, kar je ugotovil že Peterle, ko je liberalne demokrate na njihovem kongresu podučil, da ima leto štiri letne čase, torej tudi zimo. Poglejte skozi okno — ni namreč nujno, da je mfaz in da sneži in je potem to zima. Pomembno je, če vas ob našem političnem dogajanju mrazi in je to subjektivno vaša in naša zima. Pa četudi sredi poletja. Cetjsfžg območje. Na novem sejmu poudarek vodam Tudi del tistega, kar nekateri krajani v Zgornji Savinjski dolini kritično opazujejo in na kar tudi opozarjajo, naj bi predstavili na sejmu ekologije in komunale, ki ga bodo letos prvič pripravili Celjski sejmi. Letos bodo namreč dali poseben poudarek vodam, pri tem pa tudi prikazali posledice hudih zadnjih poplav ter urejanje vodotokov po uničujočih vodah. Prikazali naj bi, med drugim, tudi načrt zasnove ureditve celotne Savinje. To pa je le del na novo zasnovanega sejma, ki bo v Celju od 7. do 11. aprila. Omenili smo že, da bo tokrat osnovni poudarek na vodah; vendar ne le urejanje voda, ampak tudi še predvsem dvema ostalima problemoma, ki sta pri nas vse bolj pereča. Mislimo na zagotavljanje kakovostne pitne vode in pa na ustrezen odvod in čiščenje odpadnih voda. Redka so pri nas naselja, kjer se ne srečujejo s problemom oskrbe s kakovostno pitno vodo. Zato naj bi tudi na tem sejmu prikazali (na posvetih pa tudi spregovorili) zaščito vodnih virov, pa tudi naprave za ugotavljanje napak na vodo-vosnih sistemih in za hitro odpravljanje teh napak. Znano je namreč, da pri nas izgubimo zelo veliko vode med potjo od zajetij do končnih porabnikov. Prav tako pa bodo na sejmu prikazali sisteme za zmanjševanje porabe pitne vode, ki postaja (ne le pri nas) vse bolj dragocena. V zvezi s problemi odpadnih voda pa bodo prikazali tudi sisteme čiščenja, prikazali pa bodo tudi konkreten vpliv izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistlnih naprav na stanje vode v reki Savi. V delu, ki ne bo namenjena vodam, bodo prikazali ekologijo doma (ravnanje z raznimi odpadki), poseben del pa bo namenjen poslo-vno-tehnični informatiki v komunalnem gospodarstvu. Ob sejmu bo še več spremljajočih prireditev. Tako bo ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora (ki je tudi soorganizator sejma) predstavilo problematiko komunalnega gospodarstva v luči nove zakonodaje, spregovorili bodo o zaščiti voda, gotovo pa bo tudi pomemben posvet o vključevanju policije v varstvo okolja. Pa še en posvet bo gotovo aktualen: o sanacijah in gradnjah komunalnih deponij. NosiIe?c tega posveta je ljubljanski Smelt, ki pripravlja projekte za večino takih odlagališč. To problematiko bodo predstavili na konkretnih primerilh komunalnih deponij v Celju in Hrastniku. V dneh sejma bodo tudi vsak dan predstavljali najnovejšo komunalno tehniko: tako, kakršno naši komunalci že uporabljajo, pa tudi tako, ki jih v tujini ž:e proizvajajo, pri nas pa bi joi želeli. Organizatorji sejma pravijo, da bodo imele vstopnice bolj simbolična ceno, saj jim je osnovni cilj, da bi si sejem ogledalo čimveč ljudi, saj ima tudi vzgojni namen. (k) ^tr* Savinjsko ~ šales/izbojevati< le toliko.« • Je res, da ste se v velenjskem rudniku resno lotili pro- jekta morebitnega zaprtja vašega premogovnika? MAG. FRANC AVBERŠEK: »Res. Najprej moramo narediti preseg obstoječega stanja, predvideti ustavitev nadaljnjih vlaganj v premogovnik. To seveda pomeni stornacijo mnogih že sklenjenih pogodb, na primer z ESO. Zaprtje rudnika bi torej imelo mnogo širše posledice kot zgleda na prvi pogled. Ob tem je treba vedeti, da takšnega projekta tudi ni mogoče uresničiti preko noči. Tako majhne rudnike kot sta Laško in Senovo zapirajo več let. Tu so zahtevni posegi. Mi se bomo vsekakor pripravili na vse možne variante. Seveda pa je nujno, da so akcije usklajene. Kaj bodo recimo z dragimi čistilnimi napravami na blokih šoštanjskih termoelektrarn, če bomo med tem rudnik zaprli. Šoštanjska e/ektrarna pa je grajena na velenjski premog in takšne bodo tudi čistilne naprave. Kakorkoli že, mi smo se projekta morebitnega zaprtja rudnika resno lotili. Gre za velik, izjemno zahteven projekt. Dati nam mora dovolj jasne zaključke, ki mora dati tudi dovolj jasne odgovore, kaj bi to pomenilo za to družbeno politično skupnost in njen razvoj in kaj bi pomenilo za mlado slovensko državo in njen družbeno ekonomski razvoj.« • Torej menite, da je velenjski rudnik možno zapreti? MAG. FRANC AVBERŠEK: »Seveda. Projekta smo se lotili z vso resnostjo. Zapreti pa bi ga bilo mogoče tam nekje do leta 2005. Takrat bi bilo tudi 80 odstotkov sedaj zaposlenih v tem kolektivu že v pokoju. Počasno zapiranje bi pravzaprav začeli že s tem, ko ne bi več zaposlovali. Seveda bi bila to za nas huda leta, leta agonije, ki bi pomenila tudi za to dolino določen preobrat. Jaz osebno na to zadevo ne gledam tako črno, meni se zdi veliko bolj črna misel, imeti samo eno varianto — proizvodnjo velenjskega rudnika, pa trmasto vztrajat na njej ne glede na rešitev ekoloških problemov.« • To so seveda dolgoročna gledanja velenjskega rudnika. Kakšno pa je trenutno stanje? MAG. FRANC AVBERŠEK: »Pogodbe z Elesom in Elektrarno še nimamo, narejeni pa so osnutki. Dogovorjeno je tudi, da bi do konca tedna pogodbo tudi podpisali. Nekaj nedorečenosti je še okoli določanja cene v prvih treh mesecih. Upam, da bomo tudi ta problem razrešili v tem tednu in podpisali pogodbo o dobavi premoga. Govorimo o petih markah za GJ, kar je pol marke manj kot smo govorili prejšnja leta in to je cena, ki je evropsko konkurenčna. Jasno pa je, da pri takšni c^ni ne moremo prispevati sredstev za izgradnjo čistilnih naprav šoštanjskih termoelektrarn. V prvih treh mesecih tega leta dosegamo zadovoljive poslovne rezultate. Veliko smo prodali široki potrošnji, pa Toplarni Ljubljana in Videm Krško, preostalo pa termoelektrarni. Njej smo oddali nekaj več kot je bilo predvideno, a je ta kljub temu močno izpraznila deponijo, na kateri je že v ponedeljek padla količina pod kritično mejo, 300 tisoč ton. Vendar pa je tu pomlad, bližajo se deževni dnevi, zato menimo, da bo deponija ostala takšna kot je oziroma, da bomo nanjo naložili še kakšno tono in ustvarili zaloge za preko celega leta. Dogovorjeni smo, da se plan proizvodnje do konca maja ne bo spreminjal, to pomeni 3,24 milijona ton za potrebe električne in 160 tisoč ton za potrebe velenjske toplotne egergije. Trenutno dosegamo enako ceno na področju široke potrošnje in energetike, medtem, ko je cena premoga za potrebe toplotne energije še vedno daleč pod realno in to bo treba uskladiti.« MIRA ZAKOŠEK Veliko pozornosti in razumevanja posvečajo tudi usposabljanju učencev poklicnih in srednjih šoi Modna konfekcija Elkroj Visoka naložba za visoko kakovost Krepko smo že v letu 1992 in večina tegob in dosežkov v poslovanju lanskega leta ostaja za nami, razen tistih seveda, ki posledično tako ali drugače vplivajo na poslovanje danes in jutri. Takšnih »vplivov« je kar nekaj v Modni konfekciji Elkroj, ne glede na to pa se odločno in uspešno lotevajo zagotavljanja pogojev za redno delo danes in zlasti jutri. Lansko poslovno leto so uspešno sklenili in na teh temeljih gradijo naprej, posebej vrsti kakovost izdelkov z vsem kar zraven sodi. Tega se zavedajo in ukrepajo. Uveljavljajo procesni računalnik, kar med drugim pomeni računalniško podprto krojenje, odpravo nekaterih ročnih del in druge prednosti. Temeljito se pripravljajo na bistvene spremembe v tehnologiji, tako v Nazarjah kot v Šoštanju. Štirinajst dni kolektivnega dopusta bodo (tudi po nasvetu tujih partnerjev) izkoristili že od 19. aprila dalje. Te- Učilnica v Elkroju je polno zasedena, pa ne le zaradi njihovih lastnih potreb. V njej opravljajo praktični del pouka učenci 2. in 3. letnikov srednje šole Boris Kidrič Celje iz mozirske, žalske in velenjske občine. Iz celjske in kranjske šole za bodoče tehnike prihajajo na 14-dnevno proizvodno delo tamkajšnji dijaki, prav tako učenci zavoda za gluhonemo mladino iz Ljubljane in podobno. Vsi so deležni strokovnosti in potrpljenja mentorice Ančke Remic, ki svoje delo nenehno usklajuje s posameznimi šolami in tudi tako zagotavlja visoko raven znanja in učenja. • •• Elkrojeva trgovina v Tržiču ni poslovala pozitivno, zato so jo za pet let in za primerno najemnino oddali tržiški firmi Ro-matex. aičkolikol ja vnaša I so bil žirije b tri nemira. In 1 met so sedli do relenjsi mizo še bolnišnice. ni velenjs bolnišnice tariata m Velenje. Te mreč na zai da za socia la. v nada »razširitev« omenjenima h ce- regije, kar nekaj • kar tako in na pa-1ji petek — na pobu-ana — za skupno praški, predstojnik Iradec, t si odgovor-tvshenega zavoda, ca in sekretar sekre-dejavnost i občine sestanka je bila naša ma: sedež za volili no in higieno de-pa je dosegla še vi dela med zgoraj ■ Po zagotovilih so ne tako eni k< drugi pogovarjali o nadaljnjem sodeli vanju, dopolnjevanju na tem področj bre/ fige v /epu ter s prepričanjem, da jc treba stvari dogovoriti precej bolj na osnovi realnih dejstev kot političnih odločitev, kar doslej ni bilo tako redko. V novem trenutku je treba strniti moči in se pametno dogovoriti, saj vsak zase v širšem slovenskem prostoru ne pomeni nič, skupaj pa lahko precej več, če temu ne bo tako, se lahko kaj hitro dogodi, da bodo izgubili tako eni kot drugi- Možnosti za sodelovanje in poveze-vanje obstajajo, skupen interes tudi, le poiskati ga je treba, doreči in se dogovorjenega nato tudi držati. Zaključki prvega, a zagotovo ne zad- njega pogovora na to temo, so bili blizu ■ tako enim kot drugim. Oboji namreč iščejo najumnejše rešitve v dejavnostih, ki se prepletajo, ne samo na področju zdravstva, ampak glede na predvideno regionalizacijo tudi širše. Ali bo sedež zavoda za socialno medicino in higieno dela v V elenju, pri čemer r. argumenti v rokah vztrajajo Velenjčani, ali v Ravnah na Koroškem, naj bi dorekli na včerajšnjem svetu koroških občin. Za uvod v nadaljnje dogovarjanje o delitvi dela med bolnišnicama Topolšica in Slovenj Gradec pa naj bi bilo preverjanje uresničevanje že sprejetih dogovo- rov« • •• Tudi okolica Elkroja na Prihovi dobiva še lepšo podobo. Skupina 14 najemnikov je namreč končno uredila teniško igrišče in njegovo okolico. Ob igrišču bodo postavili še manjšo hišico za sprotne potrebe in igrišče tudi osvetlili. Center srednjih šol Velenje na tujem trgu, ki je trenutno in dolgoročno edini pogoj uspešnosti. Tako so v Nemčiji ustanovili lastno predstavništvo, ki prinaša kar nekaj prednosti, storitve danes opravljajo za sedem tujih partnerjev kar pomeni najmanj dvoje. Prvič niso vezani in odvisni le od enega, drugič pa je to 800.000 hlač letno in 12 do 13 milijonov DEM prihodka. Delniška družba je zaživela, tudi kolektivno pogodbo spoštujejo, sklenjeni so dogovori za sezono jesen-zima 1992, finančni in drugi rezultati v prvih mesecih so ugodnejši od lanskih, kar trenutno posebej velja tudi za Šoštanj. Pogoj za sedanji in še večji delež na tujem trgu je v prvi den dni bodo nadoknadili z delom ob sobotah, drugi teden pa je že dopust. V tem času bodo prestavili nekatere linije in namestili opremo, ki že prihaja. Precej strojev in opreme je že zastarele, zlasti pri šivanju in likanju, kar pomeni manjšo konkurenčnost med številnimi ostalimi ponudniki takšnih storitev in manjša možnost za obstoj na zahtevnem trgu. Opremo uvažajo, ker domačih izdelovalcev enostavno ni, vrednost naložbe v posodobitev je 840.000 DEM, zagotavlja pa predvsem bolj kakovostno, lažje in bolj smotrno delo, s tem pa večjo konkurenčnost na tujem in domačem trgu. (JP) Iskanje novih oblik izobraževanja Glede na neutemeljene in nerazumne odločitve republiškega ministrstva za šolstvo in šport o ukinitvi nekaterih programov na Centru srednjih šol v Velenju je iskanje novih oblik izobraževanja skorajda nuja. Tega se na omenjeni velenjski srednješolski ustanovi krepko zavedajo. To med drugim dokazuje obisk oziroma delovno srečanje direktorjev Inštituta za poklicno usposabljanje iz Gradca, Le-obna in Deutschlandsberga na Centru srednjih šol Velenje pred tednom dni. Dolgoletne izkušnje gostov pri poklicnem usposabljanju odraslih bodo delavcem centra pri pripravi novih oblik izobraževanja za tovrstno populacijo po evropskih kriterijih prišle še kako prav. Med drugim tudi Zavodu za zaposlovanje Velenje, enemu od pomembnih členov v trikotniku tržišča delovne sile pri nas. Mimogrede pa naj omenimo še, da pri tem projektu sodeluje tudi republiško Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je predstavniku velenjske srednješolske ustanove že omogočilo strokovno izpopolnjevanje na tem področju v Angliji. Gostje so si z zanimirnjem ogleda|j ,udi ufj|nice Zbori skupščine občine Mozirje Le proračun, zaupnica IS prihodnjič Zasebna praksa Dobro in slabo Na dnevnem redu za ponedeljkovo skupno zasedanje SO Mozirje je bilo zapisano, da bodo poslanci razpravljali o predlogu zaključnega računa občinskega ptoračina za lani, o osnutku proračuna za letos in o lokacijskem načrtu obvozne ceste na Ljubnem. Tokrat naj bi se izognili zdaj že znanim razprtijam in političnim igram, pa se niso. Ob dopolnitvah k dnevnemu redu je predsednik izvršnega sveta poslancem predlagal, da opredelijo čas prisotnosti predsednika skupščine v prostorih občinske skupščine za opravljanje nalog župana, saj je po njegovem tudi premajhna prisotnost prispevala k neobveščenosti in k zadnjim zapletom. Predsednik skupščine je nemudoma vrnil žogico in poslancem predlagal glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu. Takoj je tudi predlagal, da o tem ne bi razpravljali in glasovali na tej, ampak na naslednji seji (30. marca), saj na to gotovo niso pripravljeni. Predlagal je tudi, da razpravo o obeh predlogih združijo. In poslanci na vse skupaj več kot očitno res niso biii pripravljeni. Veliko jih je bilo presenečenih in začudenih, precej jih je bilo obveščenih enostransko ali preko medijev, nasploh pa je bilo ozračje precej mučno. Po razpravi je prevladalo stališče, da je zadeva preveč resna za (pre)hitro odločanje. Zahtevali so posebno komisijo (predsedstvo občine in statutarna komisija), ki naj pripravi temeljito analizo dela izvršnega sveta in predsednika občine, da jo poslanci temeljito proučijo na klubih poslancev, o vsem pa odločajo na prihodnji seji. Ta ne bo 30. marca, saj je rok nedvomno prekratek, pač pa sredi aprila. Razumljivo, saj poslanci o tako pomembni zadevi pač niso želeli razpravljati in odločati nepripravljeni, še najmanj v imenu stranke in volilcev. Od obeh predsednikov so zahtevali, da v tem času NE polemizirata preko medijev, enako priporočilo pa do seje skupščine velja tudi za novinarje. Predlog zaključnega računa proračuna za lansko leto so sprejeli brez razprave, več časa pa so namenili osnutku letošnjega proračuna. Opredeljevali so se o dveh predlogih, o predlogu uporabnikov in predlogu izvršnega sveta. Ce bi upoštevali uporabnike, bi morali najeti kredit za manjkajočih 48,2 milijona tolarjev (21 odstotkov proračuna), ki jih je treba vrniti in prihodnje leto bi to že pomenilo okrog 35 odstotkov proračuna. Izvršni svet je predlagal uravnotežen osnutek, pred tem pa je seveda oklestil nekatere postavke. Poslanci so se odločili proti zadolževanju in se odločili za predlog izvršnega sveta, to je 222 milijonov tolarjev občinskega proračuna. Zavedajoč se dejstva, da denarja enostavno ni, tudi razprava ni bila pretirano ostra, zlasti prizadeti pa so seveda izrazili svoje pomisleke in pripombe. Ker bo naslednje zasedanje zaradi znanih zapletov sredi aprila so sprejeli sklep o podaljšanju začasnega financiranja za še mesec dni. op) Iz dela prometne komisije pri IS SO Velenje Veliko nalog, malo denarja Prometna komisija pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje deluje že dalj časa, vrndnr je pravi namen dobila šeie v lanskem letu s spremembo in dopolnitvijo odloka o ureditvi prometa v velenjski občini. Prometna komisija sedaj namreč aktivno sodeluje v postopku sprejemanja pro-storsko-ureditveni aktov. Upravni organ, pristojen za tehnično urejanje prometa, daje namreč soglasja na podlagi mnenja prometne komisije. Poslej omenjena komisija tvorno sodeluje pri načrtovanju cestno-prometne infrastrukture s tem, da prevzema tudi določeno odgovornost, česar doslej ni bilo. Prometna komisija se je letos povečala na deset članov in se še dodatno strokovno usposobila. Komisija pri svojem delu poskuša strokovno vplivati in predlagati, da potrebe s področja prometne ureditve pridejo v občinski plan. Največja težava je v tem, da se še ne ve, koliko sredstev v občinskem proračunu bo letos na voljo. Samo sekretariat za javne gospodarske zadeve, za področje kompletne infrastrukture, bi potreboval okoli 320 milijonov tolarjev, vse pa kaže, da bo dobil le 130 milijonov, kar predstavlja le 30 odstotkov od tistega denarja, ki je bil na voljo za te namene lani. Kljub pomanjkanju denarja je prometna komisija sprejela določene sklepe in predloge s področja prometne ureditve. Pohiteti je treba s sprejetjem ureditvenega načrta mesta Velenje v katerem bo dokončno potrjena ena iz- ■ med možnosti rekonstrukcije Ceste talcev. Še letos je treba izdelati tehnično dokumentacijo in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja. Zmanjšati je treba hitrost vožnje na tej cesti in namestiti semafor-sko napravo na prehodu za pešce. Komisija je absolutno proti namestitvi kakršnihkoli talnih ovir na tej cesti. Te bi namreč povečale hrup, dodatno onesnaževanje pri zaviranju in pospeševanju motornih vozil. Cesta nima Prometnih težav in zagat v Velenju ne manjka ustrezne širine, zato se postavlja vprašanje kam s kolesar- V Šoštanju bodo letos pričeli urejati trg Bratov Mra-vljakov, ob tem pa naj bi zaprli cesto skozi ta trg. Seveda morajo biti pred zaprtjem omenjene regionalne ceste izpolnjeni določeni pogoji. Promet se bo moral preusmeriti po cesti Lole Ribarja, vendar bo treba prej razširiti most čez Pako in zgraditi del ceste. Glede Velenja komisija meni, daje potrebno nadaljevati in čimprej dokončati s prometno-ureditvenim načrtom mesta. Tak načrt predvidevajo tudi za Šoštanj. Nujno bo uvesti komunalne nadzornike, ki bi zagotovo naredili več reda pri parkiranju in uničevanju zelenic. Po veljavnem zakonu o varnosti v cestnem prometu imajo komunalni nadzorniki namreč vso pravico nad mirujočim prometom, kršilce pa lahko tudi kaznujejo. Za Partizansko cesto je dokončno rešeno, da bo dvopa-sovnica. Takoj, ko bodo vremenski pogoji dovoljevali, bodo na njej zarisali talne označbe. Nadalje bo potrebno odstraniti arhitektonske ovire in rešiti poti za invalide z vozički. Križišče Šaleške s cesto Veljka Vlahoviča je potrebno razširiti in urediti raz-vrstilne' pasove. Pridobiti je treba tehnično dokumentaci- jo za podvoz pod železniško progo v Pesju, s tem bi rešili tovorni promet, ki sedaj poteka skozi mesto Velenje. Če bi imeli podvoz pod železnico, bi lahko ves tovorni promet stekel po industrijski cesti. Nadaljevati bi morali z rekonstrukcijo Kidričeve ceste od Tomšičeve do Kajuho-ve. Nujno bo opraviti nekaj del na križišču Jenkove in Tomšičeve ceste. Stroka odklanja zamisel, da bi to križišče semaforizirali. Potrebno je pridobiti tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste Vrnjačke Banje, ki nima pločnikov in prehodov za pešce. To je le nekaj nalog o katerih so govorili člani prometne komisije in sprejeli določene sklepe. Seveda je dela za komisijo še veliko več, prometna urejenost še zdaleč ni primerna. B. Mugerle Med novostmi na področju zdravstva je vsaj omembe, če ne še kaj več, vredna privatna praksa. Zakon jo dovoljuje od I. marca dalje. Kot je pred nedavnim povedal republiški minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Voljč pa še ni zaživela zaradi nekaterih praktičnih ovir. Od r>je si snovalci prihodnosti osnovnega zdravstvenega varstva obetajo veliko, najbrž tudi marsikateri zavarovanci, saj so vsi skupaj prepričani, da bo skrb za njihovo zdravje s tem še boljša. Pa bo res? V. d. direktor velenjskega zdravstvenega zavoda Jože Zupančič v to ni ravno prepričan. Izkušnje v razvitem svetu so že dokazale, da vseh zapletov na tem področju ni mogoče reševati s privatno prakso, ker skriva v sebi preveč pasti. »Noben monopol ni dober in konkurenca je tudi tu potrebna. Toda, danes poznamo bolj ali manj le teoretično plat njene medalje, praktične pa še ne. Zakonodaja, način financiranja, novi normativi in standardi bodo pokazali pot, po kateri se bomb orientirali v prostoru. Sicer pa monopola zdravstvenih ustanov že danes ni, saj zakonodaja na tem področju jasno določa, da si sme zavarovanec sam , izbrati zdravnika in zdravstveni zavod. Potemtakem bo privat praksa le še korak več k cilju na tem področju — čimbolj zdravi zavarovanci.« Konkurence se delavci velenjskega zdravstvenega zavoda ne boje. Umno delo tako na področju diagnostike, terapije kot tudi rehabilitacije, kateri m mora biti osnova strokovnost, učinkovitost in prijaznost, so prednostne naloge, ki bodo lahko konkurirale privatni praksi. Bolj kot mnenje o novosti v zdravstvo pa nas je zanimalo, koliko bo imela ta »vpliv« na zasedenost prostorov v še nedokončani naložbi — v prizidku k zdravstvenemu domu. Namreč bojazen, da bodo z odpiranjem privat ordinacij ostali prazni, najbrž ni povsem odveč. Toliko bolj, ker so do nas pricurljale informacije o dokaj velikem zanimanju zdravnikov velenjskega zdravstvenega zavoda za samostojno pot. Tako v formalnih kot tudi neformalnih pogovorih naš sogovornik želje po privatizaciji med zdravniki omenjene ustanove ni odkril. »Sicer pa nekje se bo dejavnost privatne prakse morala odvijati. Normativi in standardi bodo v osnovnem zdravstvu za vse enaki, kar daje upanje, da se bodo morebitni naši bodoči hišni zdravniki odločili za nadaljnjo opravljanje svojega poslanstva pod sedanjo streho zdravstvenega zavoda Velenje,« je sklenil pogovor Jože Zupančič. STRANKARSKA PREMIŠLJANJA Vodstvu Skupščine občine Velenje Skupščina občine Velenje je dne 27. 7. 1987 sprejela naslednji sklep: V primeru, da TEŠ do konca leta 1992 ne bo uresničila zahtev iz odločbe Republiškega sanitarnega inšpektorja (številka odločbe 30-07/19-1/86-30/ z dne 13. 8. 1987 in sklepa 11/1 c/4 vseh teh treh zborov Skupščine občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, leto XX, št, 7, 27. 7. 1987) in s tem zmanjšala skupno emisijo žveplovega dioksida za 90 % glede na stanje iz leta 1980, bodo v TEŠ 1. januarja 1993 takoj, nepreklicno do izgradnje čistilnih naprav, ki bodo izpolnjevale cilje iz programa sanacije TEŠ, zmanjševali proizvodnjo do te mere, da bodo skupno emisijo žveplovega dioksida zmanjšali za 90 % glede na leto 1980. SEDANJE STANJE NA IZVAJANJU URESNIČITVE TEGA SKLEPA: 1. V preizkusnem obratovanju so naprave za 30 % odžvepljevanje na vseh proizvodnih enotah TEŠ. Predvideni zaključek preizkusnega obratovanja je konec marca 1992. leta. 2. Za blok 4 moči 225 MV je opravljen mednarodni razpis za opremo, ki bo zagotavljala 90 % odžvepljevanje dimnih plinov. 3. Za blok 5 moči 335 MW so opravljena predhodna dela s predvidenim pričetkom izdelave investicijskega programa v decembru 1992. leta. UGOTOVITVE: Očitno torej je, da se z gradnjo objektov za 90 % odžvepljevanje na blokih 4 in 5 zamuja. Iz elaborata ekološke sanacije onesnaževalcev občine Velenje v letu 1991, ki ga je pripravil Sekretariat za varstvo okolja je razvidno, da sfa temeljna vzroka predvsem naslednja: 1. Ni zagotovljen dejansko prioritetni status projekta v republiškem meriku. 2. Ni sprejeta odločitev o izbiri tehnologije in na tej osnovi ni sklenjena pogodba za opremo za blok 4, kar pogo- juje tudi nadalejvanje del za blok 5. Glede na ta ugotovljena dejstva, bi bile posledice pri doslednem vztrajanju uresničitve terminskega dela sklepa skupščine za Šaleško dolino usodne v gospodarsko razvojnem insoc:/a/r7em smislu. Neobvladljivost teh posledic in nujnost uresničitve cilja za zmanjšanje skupne emisije žveplovega dioksida iz TEŠ za 90% glede na leto 1980, zahteva od lokalne skupnosti odgovorno in premišljeno odločitev. Zato spodaj podpisane politične stranke vlagamo zahtevo za obravnavanje te problematike na prvi naslednji seji zborov Skupščine občine Velenje. Liberalno — demokratska stranka SDZ - Narodno demokratks stranka Slovenski krščanski demokrati Socialdemokratska stranka SKZ — Slovenska ljudska stranka Obsodba splošne opozorilne stavke Vsaka stavka je v ideološkem in gospodarskem smislu podobna vojni. Pri obeh izstopajo politični cilji. Če po vsaki vojni preštevamo žrtve in porušene domove, pa po stavki ugotavljamo izpad dohodka, zmedo, nižje-plače in še večo revščino. Po končani stavki ne bomo bogatejši ne na metarialnih ne na duhovnih vrednotah. Ne nasprotujemo stavki, zakonski obliki izražanja volje delovnih ljudi, saj smo tudi sami del te celote, obsoja- mo splošno slabo argumentirano vsiljeno stavko. Za državljane Slovenije je stavka v tem času huda potegavščina s povečanim nezaupanjem in odsotnostjo dela-voljnih spodbud. Če bi se vsi zazrli v zaključne račune svojih podjetij in ocenili delo nadrejenih managerjev ter presodili lastno učinkovitost dela, bi v tej »možganski zmedi« le našli kakšno idejo, ki bi bila bolj ohrabrujoča in optimistična kot je stavka. Če bi demonstrirali in pro- Merilec onesnaženosti zraka tudi v Šoštanju Prejšnji teden so na stavbo Doma krajanov v Šoštanju namestili display, na katerem lahko sedaj krajani podnevi in ponoči razberejo podatke o onesnaženosti zraka. Tako je poskrbljeno za boljše obveščanje krajanov, ki bodo v primeru večjih onesnaženosti z S02 v ozračju hitreje pravilno ukrepali. bš testirali brezposelni, bi kazalo razumeti in razreševati stiske posameznikov, če pa stavkajo zaposleni je očitno, da želi njihovo pomanjkanje izkoristiti Svobodni sindikat v svoj namen. Sindika ni povedal, da smo v samostojno državo vkorak ali »goli in bosi« in po dvelh mesecih priznanja ne monemo rešiti vseh težav in proračunskih nesorazmerij. , Narodno demokratska stranka poziva vse občane, da se izogibajo zaostrovanju, medsebojnemu nezaupanju ter nestabilnosti, kjer koli pač delajo. Podpiramo in pridružujemo se vsem delovnim ljudem, ki s svojim ustvarjalnim delom prispevajo svoj delež k blagostanju in napredku države Slovenije in odklanjajo vsiljeno stavko. IZVRŠILNI ODBOR SDZ NARODNO DEMOKRATSKE STRANKE Velenje Paka in jezera — ponos ali sramota? To, da svinjarijo v naši okolici vidimo in nemalokrat tudi zavohamo, je znano. In potem večina komentira, kako nemarni so tisti, ki onesnažujejo naše okolje. Ko pa je dana možnost, da organizirano očistimo vsaj delček naše narave, odziva ni. Ne vem, ali je to brezbrižnost, apatija ali je ljudi enostavno sram, da bi sredi mesta prijeli gra-ble in vile v roke in se lotili navlake. Ali pa ob vseh težavah današnjega dne umazanije sploh ne opazijo več in jim je vseeno... Dobro organizirane sobotne očiščevalne akcije reke Pake in obrežij jezer v naši dolini so se pravzaprav udeležili le ribiči, taborniki in nekaj članov Kluba vodnih športov — rafting sekcija. To so bili hkrati organizatorji akcije. Akcija je uspela, kljub dokaj skopi udeležbi. Ob 8 uri zjutraj je skupina ribičev in nekaj tabornikov pričela čistiti strugo reke Pake od mostu v Šaleku navzdol. Lotili so se tako bregov kot struge, ki je v sebi skrivala mnoge presenetljive in naravi ne-všečne predmete; od gasilnih aparatov, jogijev, do kosov strelnega orožja, otroških vozičkov, manjkalo pa ni tudi košev za smeti. Še crknjena mačka je našla zadnji dom v strugi »naše« Pake. Največ pa je bilo vejevja, na katerega se potem lovi vsa potujoča svinjarija. Na pomoč je pri-skočiloo tudi nekaj delovnih organizacij, tako Nivo iz Celja, ki je odvažal smeti, en tovornjak pa je prispevalo pod- jetje ESO, ki je tudi sponzor rafting sekcije pri Klubu vodnih športov. Ob velenjskih in šoštanjskem jezeru so ribiči s pomočjo mlajših tabornikov čistili predvsem obrežja, največ je bilo vejevja, pa tudi železni predmeti in plastika se je našla med njimi. Mi smo si prizorišča akcije ogledali in ustavili nekaj sodelujočih. Najprej smo pri delu zmotili ribiče, ki so čistili Pako v središču mesta. IVAN KALIGARO, ribič iz Velenja Danes poteka po vsej Sloveniji očiščevalna akcija ribičev, ki jim že zaradi njihove skrbi za ribji zarod ne more biti vseeno, kakšne so naše reke in jezera. Kljub pozivom se razen tabornikov občani niso odzvali. Nas je tu 8 in 4 taborniki. Našli smo veliko odpadkov, ki v reko res ne sodijo in so nas presenetili. Paka in njeno obrežje je Ivan Kaligaro m n m ■ ■ MHJUUIM Radioklub Mozirje Pritegniti mlade Mozirski radioamaterji so na nedavni redni letni skupščini spregovorili o obnovi klubskih prostorov po poplavah, finančni problematiki ter o delu z mladimi. Zlasti slednjemu vprašanju so namenili kar doberšnji del razprave. V zadnjem času je namreč opaziti upadanje zanimanja mladih za to zvrst humanitarne dejavnosti. Medtem, ko v svetu smatrajo radioamatersko dejavnost kot enega izmed najlepših konjičkov, pa mozirski radioamaterji žal ugotavljajo pojemanje zanimanja. V razpravi so poudarili, da je radioamaterstvo dejavnost širšega družbenega pomena, saj pomeni izobraževanje samo, širjenje, pridobivanje in utrjevanje prijateljskih vezi, obenem pa je to plemenita humanitarna dejavnost. Spomnimo se samo, kako pomembno vlogo so odigrali ravno radioamaterji s hitrim prenosom informacij v času katastrofalnih poplav, ko so bile vse ostale komunikacijske poti praktično prekinjene. Ali v času vojnega stanja v Sloveniji, pa tudi ostalih delih Jugoslavije, ko se je prenekatera človeška stiska rešila ravno z njihovim posredovanjem. Nujno potrebno bo zato pričeti z načrtnim in sistematičnim delom pridobivanja in poučevanja mladih radioamaterjev, so poudarili. M. Mija Pečnik, (Foto: Ciril Sem) precej zasvinjana. Mislim, da je med velenjčani premajhna zavest, to je vendarle naša reka, teče skozi naše mesto in jo*vsak dan gledamo. ANTON MIKLAVC, ribič iz Velenja Podobne očiščevalne akcije organizira Ribiška družina iz Velenja že 7 let. V prejšnjih letih smo čistili predvsem manjše pritoke, sekali motečo podrast in skrbeli za zarod v Paki. Danes sem razočaran tako nad udeležbo naših članov, kot krajanov. Lansko leto nas je bilo na podobni akciji 18, letos le 12. Največ je še vedno grmičevja in vejevja, opazili pa smo, da tudi krajani, ki imajo hiše ob nabrežju reke odlagajo smeti ob strugo, tako da jih že prvi večji naliv odplavi v Pako. Če bo potrebno, bomo akcijo ponovili. Mislim, da ribiči nismo onesnaževalci, smo pa eni redkih, ki se posledic zavedamo. Potem smo se preselili v Šoštanj in ob jezeru naleteli na skupino mlajših članov Ribiške družine Šoštanj in tabornikov. BRANKO TAMŠE, ribič iz Šoštanja Ribič sem šele eno leto, saj sem od malega rad hodil na sprehode okoli jezera in opazoval starejše ribiče. Tudi za to akcijo sem izvedel v prostorih naše družine in se je udeležil, ker me moti onesnaženost obrežij našega jezera. Takšne akcije bi morali ponoviti večkrat, udeležiti pa bi se jih morali tudi drugi kraja- ni. Smeti odlagamo na kup, na koncu jih bomo zažgali. JANEZ DOLINAR, ribič iz Velenja Šoštanjsko jezero spremljam od samega začetka. Mislim da samo jezero ni tako problematično, onesnaženi je pritok Velunja in Paka od RLV navzdol. Dnevno spremljam stanje Pake, ki je vsak dan drugačne barve; od bele do svetlo zelene, modro-zelene... Izgleda, daje močno organsko onesnažena, kvaliteta vode v jezeru pa je zaenkrat še dobra. Hkrati z očiščevalno akcijo smo danes poskrbeli tudi za zarod, saj smo v jezero spustili 1 tono krapov do 1,5 kg, ki smo jih dobili iz Daruvarja. S takšnimi akcijami želimo prispevati tudi k pospešitvi turizma, postavili bomo lesene klopi, sprehajališče. Največ današnjih udeležencev je iz pionirskih in mladinskih vrst. BOŠTJAN BIZJAK, načelnik odreda Pusti grad, Šoštanj Današnje očiščevalne akcije so se udeležili predvsem taborniki iz vrst medvedkov in čebelic, so pa iz vseh vodov. Taborniki imamo skozi vse leto sestanke vodov in ko se prične lepo vreme se zbiramo tudi ob jezeru. Ker tudi sicer živimo z naravo, nam ni vseeno, kakšno je naše okolje, zato po svojih močeh prispevamo k lepšemu okolju. Presenečeni smo bili, kaj vse smo našli ob jezeru in tudi v njem. Z današnjo akcijo hočemo tudi dokazati starejšim, da bomo naravo bolj čuvali, kot starejši. Akcija je kljub vsemu po mnenju udeležencev uspela. Velik delež pri organizaciji so imeli tudi člani Zelenih velenjske občine, ki so pomagali pri organizaciji. Verjetno so takšne akcije ob vsej brezbrižnosti onesnaževalcev le začasna rešitev, pomagajo pa kljub vsemu". Branko Tamše Janez Dolinar Boštjan Bizjak bš,bm foto: bm liiwww*n w ■ w m M mnnnn kom do osebne in pristne vere, prireja verouk za osnovnošolske otroke, za mladino, za odrasle, pripravlja tečaje za zaročence, podeljuje zakramente; skratka, prizadeva si, da bi vsem ljudem dobre volje odstrla vpogled v nadnaravno življenje. To pisanje želi biti povabilo tistim kristjanom v Šaleški dekani-ji, ki se želijo v tem letu krščansko poročiti in vsem tistim, ki so v izvenzakonskih skupnostih pozabili na svoje pravice in dolžnosti. VABIMO VAS NA TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON, KI BO V SOBOTO IN NEDELJO 4. IN 5. APRILA OB 19. URI V ŽUPNIJSKEM DOMU ŽUPNIJE SV. MARIJA - VELENJE. Tečaj bosta vodila dva duhovnika in dva para krščanskih zakoncev, ki bodo predstavili krš-i čanski pogled na zakonsko ži- vljenje. Duhovnika bosta predstavila duhovno bogastvo, ki izvira iz zakramenta svetega zakona, govorila bosta o tem, kako si katoliška Cerkev predstavlja življenje v zakonu. Omenjena para, eden bo tudi zdravniški, pa bosta povedala, kako je mogoče živeti v zakonu po teh krščanskih načelih. Posebna privlačnost tečaja bo prav to pričevanje in pogovor, ki bo sestavni del tega tečaja. Po vsem tem. kar veste in po tej vspodbudi, se ne bo težko odločiti za tečaj, če se. seveda, želite poročiti. Duhovniki Šaleške dekanije bomo veseli vsakega para zaročencev, ki bo opravil ta tečaj, saj nam bo to znamenje, da imamo pred seboj ljudi, ki vedo kaj hočejo. , ', Tone Kra^ovec Zbor krajanov Šoštanja »Krajevna skupnost ni molzna krava« pa bo izvedena nadomestna gradnja. Našli so tudi skupen jezik za zemljišča, namenjena drobnemu gospodarstvu s TUŠ-em; Gorenje je pripravljeno zemljišče odstopiti brezplačno, če občina uredi Primorsko cesto tako, kot je predvideno. KS ni zadovoljna z izgledom lokalov v mestu; izložbe so neurejene, ponudba v gostinskih lokalih slaba, veliko pa je tudi pripomb na račun kaljenja nočnega miru. Pravo ogorčenje med številnimi prisotnimi je povzročila novica, da naj bi brez vprašanja ali soglasja krajanov spremenili imena treh ulic. Primorska naj bi postala Mozir-ska, Cesta Lole Ribarja Cesta Jožeta Vošnjaka, Šercerjeva pa Napotnikova. Vsi prisotni so bili proti, ker je to brezsmi-selno in povezano z velikimi stroški in spremembami dokumentov ___No, še nekaj se je pričelo premikati. Izgleda, da bo Šoštanj dobil Kabelsko televizijo, saj so našli izvajalca. Načrtov in želja je še veliko, finančna sredstva pa so na žalost veliko preskromna, da bi bile možne hitre rešitve. Prevladalo je tudi mnenje, da so delegati Šoštanja premalo močni v občinskem IS. Sedanji svet KS Šoštanj, ki se mu mandat izteče jeseni, je po mnenju krajanov delal dobro in pod njihovim vodstvom se je v mestu marsikaj postorilo. Skoda, da usoda kraja ne zanima mlajših, saj teh ni bilo na zboru niti za vse prste na eni roki . . . Bojana Špegel To je citat iz precej burne razprave krajanov Šoštanja, ki so se prejšnji teden zbrali na Zboru krajanov, izrekel pa ga je predsednik KS, Matjaž Natek. Pa ne brez vzroka. Ob trdem in uspešnem delu krajevne skupnosti v preteklem letu se je našlo med prisotnimi kar nekaj nezadovoljnih, sploh takšnih, ki so na zbor prišli reševat svoje probleme. Tu in tam je bila razprava že tako burna, da je eden izmed občanov prosil prisotne, da razpravljajo v bolj prijaznih tonih in skupaj poiščejo rešitve za mnoge probleme kraja . . . Matjaž Natek je v uvodu podal poročilo o delu KS v preteklem letu in izpostavil nekaj letošnjih planov. Iz njegovih besed ni bilo težko razbrati, da se Šoštanj ob matični občini Velenje čuti zapostavljenega, zato je med krajani močna želja po ustanovitvi svoje občine. Navsezadnje je bil Šoštanj občina veliko prej, kot takrat šele razvijajoče se Velenje. V novi občini Šoštanj naj bi bili zajeti tudi kraji Lokovica, Ga-berke, Topolšica, Bele vode in Florjan. našli nove prostore za glasbeno šolo in godbo na pihala. V Metlečah morajo razrešiti še gretje največjih stanovanjskih blokov, katerih lastnik je sedaj TUŠ, prejšnji upravljalec. Občinski stanovanjski sklad občine Velenje pa jim je zapustil slabo vzdrževano dediščino. S strani KS je možna le pomoč, ne pa popolna rešitev. S I. majem je načrtovano zaprtje Starega trga za ves promet, ureditev sprehajalnih poti v tem delu šoštanja, TUS pa naj bi dobil novo fasado. Dom KS želijo preuredit tako, da bo za prostor za novo lokalno samoupravo in tudi sedež nove občine. Vse stavbe, ki so jih v preteklosti gradili krajani z udarniškim delom in samoprispevki se morajo vrniti mestu. Prav nič ponosni niso na izgled Avtobusne postaje, zato jo želijo spremeniti v lepo stavbo s 4 zidanimi lokali. Toplificirali naj bi tudi Goriško cesto, kar je po odločitvi, da šoštanjski trikotnik ostane, smiselno in racionalno dejanje. Čaka pa jih še ureditev nekaterih lokalnih cest. Svet KS želi prevzeti v upravljanje tudi vse objekte, namenjene rekreaciji. To pa zato, ker se v Velenju ustanavlja Javno podjetje, ki naj bi te objekte zajelo v upravljanje, šoštanj pa jih noče izgubiti. Podrli bodo Samski dom in blok na Cankarjevi 8, tu V preteklem letu so izpeljali dve večji akciji; dogradili so otroški vrtec, najtrši oreh pa je bila toplifikacija naselja Metleče, ki zaradi zapletov še vedno teče. Čeprav so bile kritike na račun članov sveta KS in predsednika gradbenega odbora že med letom številne, so bile v razpravi s krajani spet najpogostejše in najbolj žolčne. Predsednik KS je zbrano odgovarjal na očitke in prisotnim pojasnil marsikateri zaplet, v mejah možnosti pa tudi nekatere rešitve. V letošnjem letu pride na vrsto dograditev Kulturnega doma, ki ga sicer občani vse premalo izrabljajo; tu naj bi Avtobusna postaja v Šoštanju Zgornja Savinjska dolina Nove ceste do Luč še dolgo ne bo Ključne ovire za hitrejšo in zlasti celovito sanacijo posledic poplav v Zgornji Savinjski dolini smo opisali v prejšnji številki. Poglejmo danes, kaj se v resnici dogaja, ubrali pa bomo pot proti toku Savinje in Drete. Najprej je treba zagotoviti pretok Savinje skozi Mozirje glede na največjo količino, se pravi na »stoletno vodo« iz novembra 1990. To je bilo 640 kubičnih metrov na sekundo. Med dvema predlogoma so se odločili za širitev struge in ostale ukrepe kot so poglobitev in podobno. Druga možnost je bila razbremenilni kanal za 200 kubičnih metrov vode skozi Loke, vendar je bila na srečo to le zamisel, saj je v vsakem primeru treba zavarovati Savinjski gaj in Loke za njim. Vsekakor bo to velik poseg, strugo pa naj bi razširili s 30 na 36 metrov na njenem desnem- bregu. Načrti so potrjeni in dela sc bodo kmalu pričela, seveda v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Načrti za ureditev Savinje in sotočja z Dreto ter naprej do Spodnje Rečice so pripravljeni, ali kmalu bodo, z deli pa bodo pričeli najprej niže mosta v Nazarjah s poglobitvijo in urejanjem brežin ter s tem dokončno zavarovali obrtno in industrijsko cono. Žal jez v Spodnji Rečici še dolgo ne bo na vrsti, zaradi tega pa je v nevarnosti most nad njim, ki ga Savinja pridno spodkopava. Naprej do Ljubnega bodo dela v Juva-nju in Radmirju kmalu kon- čana, največje gradbišče pa je Ljubno. Začetna dela na Ljubnici in Savinji so v polnem teku, prav tako na trasi bodoče obvoznice. Letos naj bi bilo opravljenih 70 odstotkov vseh del, tudi sredstva so zagotovljena. Više Ljubnega bodo brežine sami urejali avstrijski vodarji, ki so tudi priskrbeli 2 milijona šilingov. Cesta do Luč bo letos ostala takšna kot je, kvečjemu bo še slabša, se pravi nikakršna. V Lučah dela na srečo v redu tečejo, prav tako v Podvolo-vljeku. Tam so doslej odvozi-li preko 100.000 kubičnih metrov velikanskega plaziš-ča. Sedaj raziskujejo teren, na podlagi tega pa bodo našli rešitev za cesto in strugo Lučnice. Obseg opravljenih del bo odvisen od sredstev, vprašanje je namreč koliko veljajo republiške obljube. Enako velja za cesto od Ljubnega do Rastk, za njo pa so asfalt že plačali. Veliko kilometrov gozdnih cest so že uredili, na voljo pa je še 6,5 milijona tolarjev in z njimi naj bi rešili večino pro-blemov,večji problem bo nadaljnje vzdrževanje in urejanje cest, kar pa s predlanskimi poplavami nima zveze, je bolj domena politike. V Gornjem Gradu gradijo jez, izjemno kritičen je most, vendar se rešitev zanj obeta (žal) kvečjemu prihodnje leto, prav tako cesta skozi kraj s krajšo obvoznico. Dodaten problem je cesta preko Home, torej povezava Savinjske z Zadrečko dolino, ki je popolnoma dotrajana in na tihem upajo, da jo bodo pričeli urejati še letos, (jp) Nesmotrni posegi vodarjev, predvidena širitev struge in še kaj vpliva na prihodnost Savinjskega gaja, prvi »dosežki malomarnosti« so že vidni Zj verige Tam, kjer smo bili Ne samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka, nikakršen, vesoljni križanec, pravi bastard. Samo Špelini dobroti se moram zahvaliti, da imam topel dom pri Novakovih, ki me imajo celo radi. Edina spoštovanja vredna stvar na meni je ime — v posmeh moji nikakršnosti in strahopet-nosti mi pravijo Killer (Ubijalec). Oni dan je moj gospodar Pavel Novak očitno doživel napad dobrote in me je vzel s sabo na obisk k prijateljem. Pravega sprehoda je bilo bolj malo, psičke sem opazoval le od daleč, Pavel pa je krepko potegnil verigo vedno, ko sem kateri hotel pokazati svojo naklonjenost malo od bliže. Novakovi prijatelji stanujejo v velikem bloku, ki je v bistvu pokonci postavljeno naselje naših vrstnih hišic. Tone je inženir, njegova žena pa referentka v nekem podjetju. Nje in otrok, ki sem jim ponavadi nadomestek za žogo in podobne igrače, hvala bogu ni bilo doma, tako da sem se v miru zleknil gospodarju pod noge. V prijetni dremavici sem prisluhnil pogovoru, ki ga moja pasja pamet morda sicer ni najbolje razumela, ampak zapomnil sem si ga pa kar dobro. Skratka, če preskočim tisti del o šefih, avtomobilih in ženskah, je šlo nekako takole: Tone: »Moral bi počasi razmišljati o nakupu stanovanja, pa kaj, ko kmalu še za kruh ne bomo imeli. Saj vse crkuje. Markovič mi je dal dva tisoč mark plače, Peterle samo še petsto. Kline pa takšna demokracija! Poglej, kaj se je včeraj dogajalo na republiški skupščini, ko niso uspeli vreči Peterleta. Vse skupaj so navadne igrice, mi ji pa plačujemo!« Pavel: »Ja, kaj si pa mislil. Greš na volitve, greš se demokracijo, potem živiš kot ptiček v raju? Se bomo morali še na marsikaj navaditi. Kaj so se predvčerajšnjim šli v naši občinski skupščini! Najprej predlagajo razrešnico vlade, potem pa skoraj složno ugotovijo, da je ta vlada čisto O. K. . . .« Tone; »Veš, sem slišal med malico čisto možno razlago te igrice. Bivši zsmejevci, sedanji liberalni demokrati, so bili med tistimi, ki so hoteli sedanji iizvršm svet vreči, med najbolj glasnimi. In so menda že imeli novega mandatarja, ki je sicer v službi na Rudniku, čisto blizu direktorja. In ta kandidat bi menda ustrezal za predsednika nove občinske vlade. Potem pa seje nenadoma pojavila igrica na republiki kjer je bila seja skupščine, na kateri naj bi vrgli Peterleta, en dan po velenjski skupščini. In tu je zdaj kavelj, pravijo. Med tistimi neodvisnimi, ki so predlagali Voljča, je bil tudi direktor velenjskega rudnika, ki naj bi v novi slovenski vladi zasedel mesto ministra za energetiko. Ampak, ker bi bil to posel samo za nekaj mesecev, bi doma, na Rudniku, potreboval človeka, ki bi ga bil za ta čas sposoben nadomestiti in se potem spet umakniti ... In tak namestnik naj bi bil človek, ki so ga velenjski liberalni demokrati že pred pobudo o rušitvi Peterleta, predvideli za mandatarja nove velenjske vlade. Kaj zdaj? Človek pač ne more biti na dveh mestih hkrati.« Pavel: »Aha, če bi torej bila seja republiške skupščine pred zasedanjem občinske in bi bil rezultat takšen kot je, direktor Rudnika ne bi zapuščal in bi človeka, ki ga je sicer predvidel za svojega namestnika prepustil liberalnim demokratom za mandatarja.« Tone: »Točno! Ker je bil predlog za nezaupnico kasnejši in tudi glasovanje en dan kasneje kot glasovanje o razrešnici velenjskega izvršnega sveta, so se v bistvu načrti velenjske opozicije podrli. Od toid tudi ljubek liberalni salto mortale velenjskih liberalnih demokratov. Sicer pa je čisto slučajno eden ključnih članov velenjske LDŠ tudi republiški poslanec, takorekoč poslanski kolega direktorja Rudnika, in ker so republiški interesi pač pomembnejši od občinskih, sta se omenjena gospoda verjetno kaj hitro sporazumela in liberalni demokrati so se svojemu mandatarju pač odpovedali, s tem pa v godljo porinili tudi druge pobudnike za nezaupnico gospodu Bartolcu. Občinski poslanec LDS gospod Atelšek je na seji vlado sicer okrcal, da o svojih uspehih ne poroča dovolj dobro, jo malo hvailil in ji dal nekaj usmeritev. In to je bilo tudi vse. Razrešnica ni bi la sprejeta in odtlej vlada občinska vlada z zagotovo izkazano podporo komaj 45,6 % poslancev . . . « Pavel: »In da bo hec še večji, tudi Petterletu dan kasneje niso izglasovali nezaupnice. Tako je Peterle tam, k jer je bil, Avberšek je tam, kjer je bil, Bartolc je tam, kjer je bil, domnevni mandatar velenjske vlade je tam, kjer je bil in vsi smo tam, kjer smo bili. In za to smo porabili ure in dneve. To je navadno . . .« Tone: »Ne, ne. To je demokracija!« Še sta govorila, jaz pa sem si uhl je poveznil čez oči in si poskušal razložiti, kaj to demokracija v resnici je. Nisem prišel dlje od »pomina na kuzlico iz sosednje ulice, ki jo naskoči vsak mimoidoči pes, ki irna željo in čas. In potem odhajajoč s privihnejnim repom zalaja v zgrožene mimoidoče: »Pa kaj vam je ljudje, saj vendar živimo v demokraciji!« vaš Killer Vekosova šlamparija — Iz kartotečne dokumentacije Vekosa je razvidno, da smo se graditelji na Žarovi cesti na mestno toplovodno omrežje priključili 2. 12. 85. Tudi po šestih letih naša (ali sedaj njihova) toplotna podpostaja še vedno ni signalno povezana s toplotno komandno ploščo v njihovih dežurnih in hkrati komandnih prostorih. Res pa je, da so od nas, graditeljev, zahtevali, da smo ob primarnih kinetah položili kabelsko omrežje, predvsem zato, da bomo imeli primarne toplotne podpo-staje signalno povezane. Kot je razvidno iz fotografije, ta telefonski kabel še ni vezan. Temu se reče, ali ni bilo potrebno, ali je vmes njihova »šlamparija«. (foto: LO) Občinska gasilska zveza Velenje Posredovati so morali v kar 86 primerih V preteklih dveh mesecih so imela gasilska društva občine Velenje svoje letne konference, na katerih so gasilci spregovorili o svojem delu, težavah in načrtih. V soboto pa je v gasilskem domu Velenje bila letna kon-ferencqa Občinske gasilske zveze Velenje. Poleg gasilcev-delegatov, so se konference udeležili tudi poveljnik gasilske zveze Slovenije Tone Sen-tačnik, predstavniki SOS in Občinskih gasilskih zvez Celje Celja, Žalca, Mozirja, Hrastnika in Raven na Koroškem. Delegati so najprej govorili o preteklem delu zveze in gasilskih organizacijah, po razpravi pa sprejeli delovni program in finančni plan za letos. Ob koncu konference so desetim gasilcem za njihovo prizadevnost in požrtvovalnost na področju požarnega varstva v gasilskih organizacijah, podelili priznanje Občinske gasilske zveze Velenje. Poročilo o preteklem delu na letni konferenci je podal predsednik predsedstva OGZ Velenje Tone Berlažnik. Med drugim je tudi povedal: »Ne glede na to, v kakšnih razmerah smo gasilci v preteklem letu morali delovati, so naše aktivnosti potekale po planu, ki smo si ga zadali. Se bolj številni požari, ki so se pojavili v prvih mesecih leta pred- vsem na področju Šoštanja in Velenja, so nam dali slutiti, da gre za namerne požige. Skupaj so gasilska društva v letu 1991 opravila 86 požarnih in drugih intervencij. Največ v GD Velenje, kjer so opravili 65 intervencij. Skupaj sicer 12 odstotkov manj kot v letu 1990. Zaradi hitrih intervencij in sorazmerno dobre tehnične opremljenosti ni bilo večje materialne škode. Tudi vodna ujma v jesenskem obdobju nas ni našla nepripravljene na srečo nas vseh se ni ponovilo neurje, ki je bilo leta 1990. Tekmovanje, ki je sestavni del izobraževanja gasilskih enot za hitrejše akcije, spoznavanje orodja in naprav pa koristen pripomoček pri uporabi v reševanju. Tako je bilo organizirano občinsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 42 pionirskih in mladinskih desetin ter 70 desetin članov, členic in starejših članov. Skupaj je tekmovalo 1120 gasilcev. Na področnem tekmovanju, ki je bilo prav tako organizirano v Velenju je sodelovalo 41 tekmovalnih desetin pionirjev, mladincev, članov, članic in starejših članov. Poleg naših desetin iz OGZ Velenje so sodelovale še desetine iz OGZ Žalec in OGZ Mozirje. Na republiško oziroma sedaj državno prvenstvo se je iz naše OGZ Velenje uvrstilo 33 de- Če bi zavist gorela... Vsi poznamo ljudski pregovor ki pravi, da bi na svetu ne bilo treba drv, če bi zavist gorela. Nesporno je, da je danes svet prepojen z zavistjo, razviti svet še posebej. Najdemo jo pri vseh slojih prebivalstva ne glede na izobrazbo, družbeni položaj ali versko pripadnost. Resnično gre pri zavisti za pravo rakasto rano človeške družbe. Samo pomislite, koliko težav nam povzroči, koliko časa in moči nam pobere, ne da bi imeli mi, še manj pa družba od tega kakršnokoli korist. In ker gre pri zavisti za posebno bolezensko stanje je človek, ki se je z zavistjo »okužil«, težko ozdravljiv. Pa še nalezljiva je povrhu. Ce malo pomislimo, vidimo da je zavist predvsem bolezen srednjih, oziroma starejših let. Pri mlajših ljudeh jo redkeje srečamo. Čim starejši so ljudje, tembolj se jih loteva. Takrat nekateri kar naprej škilijo na druge. Boli jih vsak uspeh, vsako priznanje in premoženje, ki ga dosežejo drugi poleg njih; vse to jih silno razjeda. Postajajo vsebolj žalostni, malodušni, potrti in nestrpni. Tiho in nevidno jih v notranjosti žre črv, ki jim bo slejkoprej spačil podobo. Še hujše je, ker se sami tega niti ne zavedajo dobro, le drugi to kmalu opazijo in včasih tudi neprijetno občutijo na svoji koži. Tako daleč gre, da nekomu, kije v nesreči razbil avto, za katerega je morda dolga leta varčeval, tiho privoščimo, samo da bo odslej samo pešec, kot smo morda mi. Najhujša pri tem pa je okoliščina, da z zavistjo okužen človek večkrat prestopi še sprejemljive meje. Ne zadošča mu več samo tekmovanje z drugimi, ki jim zavida, ampak obenem čuti močno potrebo, da jih osebno onemogoči in šele na ta način zadosti svoji strasti. Spozabijo se in spletkari vse križem zoper svoje tekmece in jih prikazuje kot sebi sovražne, zahrbtne in nevarne. Zaradi takšnih ciljev potem ne izbira več sredstev. Če temu samo še dodamo, da je povsem mogoče da se tudi na drugi strani znajdejo podobni značaji, ki so prav tako okuženi z zavistjo in se podobno spozabljajo; nam je lahko dokončno jasno, da taka zavistna strast resnično do temeljev razkroji medčloveške odnose. Mirno, složno in srečno življenje v takem okolju seveda zaman iščemo, ker ga enostavno ni. Ker gre torej pri zavisti za težko poškodbo značaja, bi pri vzgoji značaja morali že v mladih letih imeli zavist kot človekovo anomalijo vedno pred očmi. Ste morda tudi vi mnenja, da bi morali starši, vzgojitelji in učitelji posebno še mladino pogosteje opominjati na usodno nevarnost tega nezdravega čustvovanja in otroke navajati k velikodušnosti? In kako pobegnemo iz kroga zavisti, kadar se zavemo, da smo se vanjo zapletli? Ena od zanesljivih poti je, da se z vsemi silami usmerimo k ciljem, kijih po trezni presoji spoznamo za dobre in potrebne in se nehamo ozirati na to kaj počno in koliko dosežejo drugi. Stane Koselj Rudarska 2/b Velenje setin, od tega kar 11 desetin starejših članov in članic. Izobraževanje je ena izmed glavnih nalog, ki jih mora opravljati gasilska organizacija za svoje člane. Tega se zavedamo tudi v naši OGZ. Komisija za izobraževanje je pripravila tečaj za izprašane gasilce, ki se je vzporedno izvajal v GD Šoštanj in GD Velenje zaradi res velikega števila prijavljenih. Uspešno je tečaj zaključilo 100 tečajnikov. Odpravili smo tudi testiranje za gasilce prve stopnje, ki ga je opravilo 14 članov. Štirje naši člani so opravili izpit za višje ga- humoreska Vsi naši silske častnike. Nismo pa uspeli realizirati predavanja in seminarja za poveljniški kader v GD in IGD. Čeprav v letu 1991 nismo iz naše OGZ prijavili gašilcev za strokovni tečaj za uporabnike dihalnih aparatov je to tečaj, ki je bil že šesti po vrsti in se je zelo dobro uveljavil v slovenskem prostoru, je dobro pripravljen, strokoven in kar je najvažnejše sigurni smo, da tisti gasilci, ki ga opravijo bodo še kako koristno lahko svoje znanje izkoristili, če bo v akcijah potrebno.« B. M. Foto: L. O. Št en problem nas tare, potem pa bo spet »se v najlepšem redu. Določiti moramo samo še naš grb. grb občine Velenje. Imamo skoraj vse. Vodo. zrak. tunel, radio, grad, jezero, polja, ceste, gozdove, pridne ljudi in strankarske zdrahe. I.e grba do /daj nismo imeli na grbi. ker smo prejšnjega, s prosečimi rokami kratkomalo ukinili. Ko je oblast razpisala nagrado /a novo stvaritev in ponudila zajeten kupček mark, so nadarjeni slikarji kar zasuli župana, njegpvo predsedniško eminenco, s kakšnimi sto predlogi. Saj teste, kako je, če kupujete luč. Prideš v trgovino, imajo samo en senčnik in žarnico, pa kupiš. A če prideš v trgovino, kjer visi kakšnih sto bleščečih »dizajnov« izpod stropa, si pa v temi. ludi zaradi cene. Tako je bilo pri komisiji, ki je izbirata grb, to simboliko naše častne zgodovine in svetle prihodnosti. Risbice, ki so |ij» prispevali »vrtičani«, so izločili za neko priložnostno razstavo, kakšno polovico idej pa so poslali kar Akademiji za znanost in umetnost v Belo Ljubljano. In niso se ušteli. Nazaj so dobili kakšnih pel, lepih slikic, hišk in belega laboda. Simbol nedavne preteklosti, ko je jadral na sinjem Velenjskem jezeru in pozdravljal turiste. Simbol čistoče in gostoljubja. Zdaj je labod zaspal, /a vedno, pa naj ima grb za spomin. Sila zanimiv je tudi grb, ki je sestavljen iz treh »orlov«, vran ali golobov. Nekdo mi je namignil, češ, spominja me na znamenito trojko graditeljev Velenja »AFŽ«. Če so zgradili tri velikane, (RLV, TES, TGO), naj pač imajo še vsak svojo ptico /a spomin. Kn^p ne bi bil knap. če nt bi narisal svojega puharja in krampa. Ponosen na svoje delo. bi brez problema lahko prislonit k znaku še lopato. Pa je nekdo pripomnil, daj to stran, raje podloži pod rudarski znak računalnik. Saj gremo naprej. In naprej je šel avtor ki je zrisat gotovo vseh trideset emblemov v enaki tehniki, l/za starega grajskega obzidja je dvignil palačo, 14 nadstropni blok iz EFF.-ja. Spodaj pa podpisal »vel-enje«. Pomembno je slednje. »Enje«. Ustavi se, Velenjčan, Šoštanj-čan, Šalečan. Stopi korak nazaj. Preveč si jih že dobil po grbi. Zato si nariši grb, kjer nosiš križ če/ rame, čez zadnje flike Družmirskega polja. Kakšen grb bomo torej izbrali? Jaz predlagam malo tega, malo njega. Da se ne bi zameril, bi na palači onkraj grajskega obzidja narisal rudarski grb, / leve na nebesnem svodu zeleno zvezdo in odletavajočega goloba s pismom v kljunu. Na njem pa naj piše. SREČNO! Jože Miklavc KUHARSKI NASVET kmetijski kombinat ptuj P 0. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Dušen morski list kff peieršii,Tj\X vTa"3' ^ ^ ^ Listom odrežemo glave in jih razdelimo na tri dele (zgornji del na dva kosa, spodnjemu odstranimo kost) ki jih začinimo, damo na maslo, v posodo prilijemo vino in malo vode ter dušimo do mehkega. Pred serviranjem potresemo s peteršiljem in priložimo kuhan krompir. OPIO -H£J£R. m i/- (Ne)hvaležnost in (ne)vednost V nazorskem Glinu so prejšnji teden poslali na čakanje večjo skupino zaposlenih, predvsem »režijcev«, tudi nekaj zares dolgoletnih članov kolektiva, celo tik pred penzi-jo so nekateri. Med vsemi je tudi nekdanji mozirski župan in že pred tem eden vodilnih v tem podjetju. "Na »podaljšanem« protestu po opozorilni stavki so sedanjemu direktorju očitali nehvaležnost do bivšega župana, saj je to mesto nastopil v njegovem mandatu. Direktor se je začudil, da zanj ne ve (da je na seznamu). Morda je to res, zares resnično pa je čakanje. »Maščevanje« direktorici Ob zadnjem izplačilu OD v Elkroju je bilo tudi nekaj vroče krvi, ki ji je morda nekoliko dvignila temperaturo še splošna stavka (tako se je pač temu reklo). Nekaj delavk se je močno razhudilo zaradi (res) nizkih prejemkov. Vendar, kolektivna pogodba, norma in številke so jasne. Razgreti očitki so bili hudi, »maščevanje« pa tudi. Naslednje jutro so namreč odkrili na službenem Golfu, ki so ga komaj dobili nazaj iz »južnih« predelov in so ga nameravali prodati, hujše poškodbe, narejene s kovinskim predmetom. Naj bo maščevalcu(ki) sladko pri duši, kanček škode bodo poravnali vsi — vsak iz svojega žepa. Kje so tiste stezice Kje so tiste stezice, ki so včasih (že) bile? Pade sneg, jih zabriše, pa smo tam. Pa so se planinci PD Luče, da rešijo problem, po pomoč, da zavarujejo pot pohoda, obrnili na gorske reševalce iz Celja. Enkrat, dvakrat, trikrat — zaman. Bilo je to lanskega leta. Dobili niso niti odgovora, kaj šele, da bi se ravnali v skladu s pravili gorskega reševanja in na kraj prišli vsaj dan prej, teren pregledali in nevarna mesta označili. Na pomoč so Lučkim planincem tako letos priskočili štirje vrli Korošci iz Prevalj in stvar opravili, kot se šika. Prišli (kar pripeljali do koče) pa so se tudi gospodje iz Celja, potem, ko se je polovica pohodni-kov že vračala iz vrha planine. Pa naj jim bo, ker so ravno Štajerci. Verjetno je njihov moto: Važno je sodelovati... Boj se novinarjev! Na zadnjem zasedanju zborov mozirske občinske skupščine so poslanci od (sprtih) župana in predsednika vlade zahtevali, da do naslednjega zasedanja, ko bodo o tem odločali, ne komunicirata preko medijev, prav tako naj bi »molčali« tudi novinarji in ne pregrevali vročih strasti. Eden od poslancev je celo predlagal, naj bi o »prepovedi« za novinarje glasovali. Pa ga je župan z nasmehom, a dovolj resno zavrnil: samo tega ne, potem bodo šele pisali'/• FOTOKARIKATURA In je bil prejšnji teden štrajk, na sv. Jožefa dan celo. Kako lepo. Združili so (ne)koristno s prijetnim. Knapi namreč. Zalili so vse stavkovne dosežke in vse Jožeke, zraven pa še kaj in zlasti sebe. (foto: lo) Elektra presenetila, »rudarji« razočarali, rokometašice za zdaj druge Tudi v minulem tednu so nadaljevali ligaška tekmovanja. Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane so igralke ŽRK Velenje srečanje s Primožem odigrale vnaprej. Slabe gostje jim seveda niso povzročale preglavic in gostiteljice so zmagale s 24:16 (13:8). To je bilo zadnje kolo, osvojile so drugo mesto za Olimpijo, že v soboto pa bodo prve tekme končnice. Trgovina SFORT AS tklcrRONsko NAPENJANJE lopARjev TENlS, »?UAsk, bAdMiNTON Kot drugouvrščene se bodo velenjske igralke sestale z ekipo Mlino-testa (sobota, Rdeča dvorana, ob 19.00). Oslabljene Velenjčanke bodo morale proti Ajdovkam pokazati vse svoje znanje, saj so bile gostje v tem prvenstvu zelo neugodne nasprotnice. Fantje — igralci ŠRK Velenje — so zaostalo tekmo z igralci Presada iz Litije odigrali včeraj. Nogometaši pa so v nedeljskem 24. kolu kar malce razočarali, saj so na svojem igrišču proti zelo podjetnim gostom, ekipi Loka Medvode, iztržili le točko (1:1), zadetek je dosegel Goršek. Domači so imeli kopico priložnosti, pa, kot že nekajkrat doslej, gola niso in niso dali. Kakorkoli že, Odbojka V nadaljevanju 1. SOL so odbojka-rice Topolšice—Kajuha premagale Tabor s 3:2, v naslednjem kolu pa izgubile z ekipo Krima, ki je že prvak, z 0:3. Kljub temu porazu so Topolčan-ke še vedno na drugem mestu, v naslednjem kolu pa so proste. Fantje so gostovali v Izoli in klonili z 0:3, preteklo soboto pa so gostili Pomurje—Vigros, ki z Brezovico deli prvo mesto. Gostje so povedli z 2:0 v nizih, šele nato so gostitelji uredili svoje vrste, najprej izenačili in v odločilnem nizu z natančno igro premagali žilave goste. V ^slednjem kolu bodo gostovali v Sampetru. D. Menih Kegljanje Derbi 17. kola v prvi medobčinski ligi je bil v Štorah med prvo in drugo-uvrščeno ekipo Šoštanja in Kovinarja. Vse napade domačinov so Šoštanj-čani odbili že na začetku in povedli s 125 keglji. To jih je nekoliko uspavalo in domačini so vztrajno zmanjševali razliko, zmaga z 39 keglji razlike pa vseeno ni bila vprašljiva. Rezultat ie bil 4.951:4.912. Nastopili so: S. Fidej 835, Kramer 811, Hasičič 819, Križovnik 807. Raj-šter 851 in Glavič 808. Igralci in uprava kluba vabijo vse ljubitelje kegljanja na srečanje zadnjega, 18., kola, ki bo na kegljišču TEŠ-a v soboto, pričelo pa se bo ob 15. uri. Nasprotnik šoštanjskih »vijolic« bo druga ekipa EMA iz Celja, ke-gljači pa obljubljajo še 16. zmago. Na lestvici seveda vodi Šoštanj s 30 točkami pred Kovinarjem 22 in Dobrno 21 in tekmo manj. L. F. Judo V soboto je bilo v Slovenski Bistrici slovensko prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Tekme so se udeležili Likar, Baloh in Muhič ter Še-govčeva, s tretjima mestoma v svojih kategorijah pa sta bila najuspešnejša Peter Baloh in Mojca Šegovc. Franjo Urbane Karate Po zmagi na kvalifikacijskem turnirju za nastop na državnem prvenstvu v srednji kategoriji je bil Peter Pejkunovič odličen še na kvalifikacijskem turnirju 32 najboljših karatei-stov v absolutni kategoriji. Za Mau-herjem iz Ljubljane je osvojil drugo mesto, vsa finalna tekmovanja pa bodo v Ljubiiani REPUBLIKA SLOVENIJA, OBČINA VELENJE Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora OBVESTILO Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora organizira skupaj s krajevnimi skupnostmi očiščevalno akcijo v mestnih in izvenmest-nih krajevnih skupnostih. Akcija traja od 23. 3. 1992 do 16. 4. 1992. V izvenmestnih krajevnih skupnostih bodo kontejnerji postavljeni po naslednjem razporedu. PREDVIDENE LOKACIJE POSTAVITVE KONTEJNERJEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OB AKCIJI OČIŠČEVANJA OKOLJA 1. KS ŠENTILJ - 4 kontejnerji 6. 4. 1992 — Laze (Stvarnik) — Šentilj (sušilnica) — križišče Šentilj — Polzela — Ložnica (sušilnica) 2. KS TOPOLŠICA 7. 4 1992 — Janez — Lajše — Vovk Tine — avtoličarstvo — Lom - križišče pri Brglezu — Uprava Topolšica — levo parkirni prostor 3. KS ŠOŠTANJ - 5 kontejnerjev 8. 4. 1992 — Metleče (avtobusna postaja) , — Cesta talcev — Šlandrova — Cankarjeva — otroško igrišče — Aškerčeva (pri TPP) — Tekavčeva 4. KS LOKOVICA - 4 kontejnerji 9. 4. 1992 — pri Zadružnem domu — pri Kompreju — pri Droju — pri Glavniku 5. KS ŠMARTNO OB PAKI 4 kontejnerji 10. 4. 1992 — Rečica ob Paki pri sušilnici — Bloki — Šmartno ob Paki — Gmajna Rečica ob Paki — Vino podjetje — Baroniia 6. KS BEVČE 3 kontejnerji 13. 4. 1992 — križišče zgornje —spodnje Bevče Lesjak - zajetje Gasilski dom 7. KS SKORNO-FLORJAN «-3 kontejnerji 14.4.1992 — Pohrastnik Toplotna postaja — Skorno pri rezervoarju — Florjan gostišče Stropnik 8. KS RAVNE - 2 kontejnerja 14. 4. 1992 — Ravne vas — Pristava 9. KS GABERKE - 4 kontejrferji 15.4.1992 — Stari gasilski dom — parkirni prostor pri trgovini — Velunja Vacovnik —■ Brodnikov kozolec 10. KS ŠKALE - 4 kontejnerji 16. 4. 1992 — Stara šola — križišče pod novo šolo — Miklavžina Ervin, Škale — križišče pod Hrastovcem —-Uranjek KS GORENJE, ZAVODNJE, PESJE, RAVNE — odvoz lastnih kesonov po dogovoru! Opomba: Kontejnerji bodo na dan akcije pripeljani in naslednji, dan odpeljani. Strelski šport eno stvar moramo omeniti. Med to tekmo so bili tako igralci kot vodstvo in tudi gledalci zelo nezadovoljni s sojenjem. Kar dva prekrška gostujočih igralcev sta bila takšna, ki bi ju moral sodnik kaznovati z najstrožjo kaznijo, pa je njegova piščalka obakrat ostala nema. Razburjenje domačih je bilo upravičeno, saj se sodniki lažje odločajo za najstrožjo kazen proti njim; takšen primer je bil tudi v Trbovljah. Seveda pa se bodo morali sprijazniti, da so sodniki pač takšni kot so in storiti vse, da bodo izboljšali svoje strelske sposobnosti. V naslednjem kolu bodo na težki preizkušnji proti selektorju slovenske reprezentance Bojanu Prašnikarju in njegovi Muri v Murski Soboti. Košarkarji Elektre so presenetili proti neposrednemu konkurentu za četrto mesto z odlično igro. Podbočje so namreč premagali kar s 73:53 (31:29). Ta ugotovitev velja le za drugi polčas. V prvem so igrali slabo, gostje, ki so večji del prvega polčasa vodili, so jih predvsem prekašali v požrtvovalnosti in skokih pod obema košema. Naj omenimo, da je na tem srečanju Gole, najboljši Elektrin strelec, dosegel le dve točki, bolje od ostalih pa so igrali Pipan 24, Plešej 17 in Lipnik 10. V zadnjem kolu bodo igralci Elektre gostovali v Celju, nato pa bo na vrsti razigravanje. (vos) Na prvem državnem strelskem prvenstvu v mednarodnem programu so zelo uspešno nastopili velenjski strelci, zlasti pištoljarji. Mladinci Mroža so zmagali ekipno s 1.583 krogi (Veternik 570, Sikman 520, Durakovič 493), druga je bila SD Branko Ivanus 1.553, tretja Jože Lacko 1.490 itd. Simon Veternik je zmagal tudi posamično in za krog izboljšal državni rekord. Člani (brez najboljšega Štuhca) so bili ekipno drugi s 1.683 krogi (Tkalec 565, Veternik 561, Trinkaus 556), zmagala je Olimpija s 1.698 krogi, pri posameznikih pa je bil Tkalec tretji. Mladinke so ekipno osvojile 4. mesto (Saje 340, Benko 348, Ravnjak 284), s puško pa je bila Petkova pri članicah 12. s 353 krogi. Strelska družina Mrož je izvedla regijsko tekmovanje mednarodnega programa, ki so se ga zaradi pomanjkanja te zvrsti orožja drugod, udeležili le Velenjčani. Člani-pištola: Štuhec 574, Tkalec 570, Klančnik 564; mladi nci: Veternik 568, Durakovič 535, Šikman 512; mladinke: Saje 353, Benko 333, Ravnjak 319; članice-pu-ška: Petek 351; invalidi: Jovanovič 535. Na strelišču Mroža je bilo tudi občinsko člansko prvenstvo v nacionalnem programu, na katerem je nastopilo 5 ekip članov in 3 ekipe članic. V ekipnem delu so presenetili veterani, ki so zmagali s 1.077 krogi (Trebše 352, Rek 360, Žučko 365), pred prvo ekipo Mroža 1.065 in Upokojenci 979. Med posamezniki je zmagal Žučko 365, pred Rekom 360 in Hiršlom 358. Članice-ekipno: Mrož 1.041, Društvo invalidov 960, TUŠ Šoštanj 875; posamezno: Petek 355, Kelher 347, Kovač 339. Normo za regijsko prvenstvo, ki bo v Velenju 25. marca je izpolnilo 12 članov in 6 članic. F. Ž. lili Plavanje Ob koncu tedna je bil v Kranju prvi del prvenstva Slovenije za mlajše pionirje. Nastopilo je 150 plavalcev iz 15-ih slovenskih klubov. Ekipno so bili najboljši plavalci iz Kranja in Trbovelj, plavalci iz Plavalnega kluba Velenje pa so osvojili osmo mesto. Med našimi plavalci so največji uspeh dosegle mlajše pionirke v štafeti 4 x 50 metrov kravi in 4 x 50 metrov delfin, kjer so obakrat osvojile 3. mesto. V štafeti so plavale Špela POD-PF.ČAN, Andreja ZUPANC, Petra PANDŽA in Tatjana SLADIC. V mlajšem letniku je v disciplini 100 metrov prsno Aleksander MATIC osvojil peto, Matic KOTNIK šesto in v disciplini 100 metrov hrbtno Adnan ČUTUK peto mesto. Drugi del prvenstva bo prihodnjo soboto v Trbovljah. Športni pozdrav! Marko Primožič Dviganje uteži V Domžalah je bilo prvenstvo Slovenije v dviganju uteži za mlajše mladince in kadete. Pri mlajših mladincih sta zmagala Jermanec (do 48 kg) in Muratovič (do 52), pri kadetih pa Vuzem (do 60 kg) in Redžič (do 90). Marko Uranker dobiva sponzorje, mlinsko podjetje Klasje iz Celja mu že pomaga s proteini, velenjska Nama in Veplas pa sta tik pred izpolnitvijo obljube. J. Zaluberšek Šah ^^ Jk ©j -- f\i5en\riny/ V V^ 1 -----d-aa VELENJE V soboto je bilo v Novi Gorici prvo državno mladinsko prvenstvo za slepe in slabovidne. Med osmimi udeleženci je zmagal Viki Ver-tačnik. V.V. vabi . ....■ . , . . .......... 18. tire pri prostorniku na igriščih. Vabljeni! Cene: — dopoldne 200,00 ŠLT - popoldne 400,00 SLT Prodaja letnih kart - nalepk po 176 SIT za nalepko. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. 3. do 22. 3. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SOi prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m1 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 20.3.1992 AMP ZAVODNJE 140 mikro-g/m1 22. 3. 1992 AMP ŠOŠTANJ 160 mikro-g/mJ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA Priloga : 1. dnevne koncentracije SO; — grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SOi — grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 16. 3. do 22. 3. 1992 konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka) 200 150 100 SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. HI 16. 3. m 20. 3. □ 21. 3. CZ] 18. 3. d MAKS. POLURNE KONCENTR. od 16. 3. do 22. 3. 1992 konc. SO 2 (mik-ro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. Namizni tenis Pretekli vikend je bil za igralce Tempo-Era kar naporen, saj so tekmovali na polfinalnem turnirju šolskih športnih društev. Zelo uspešni so bili v tekmovanju od 5. do 8. razreda kjer je zmagal Tadej Vodušek pred Juretom in Urošem Slatinškom, med učenci od L do 4. razreda je prepričljivo zmagal Damijan Vodušek, v isti konkurenci pri deklicah pa je bila Karmen Steblovnik druga. Vsi so se uvrstili tudi v finalno tekmovanje ŠŠD Slovenije, ki bo 17. aprila v Novem Mestu. Brata Slatinšek sta v nedeljo s spremenljivim uspehom nastopila na 2. TOP turnirju najboljših slovenskih pionirjev. Stanko Gruber Vabilo na jogo V mali dvorani Doma kulture Velenje zopet pričenjajo z novim ciklusom 3 mesečnih začetnih in nadaljevalnih tečajev vadbe joge. Pričetek bo v torek, 31. marca, ko bo ob 18. uri uvodno predavanje z vpisom, ki bo možem še 7. aprila ob isti uri. Konjeniški šport V nedeljo je bil na konjeniškem hipodromu v Gotovljah prijateljski turnir v preskakovanju zaprek v organizaciji K K Gotovlje. Sodelovalo je 8 klubov iz Celja, Slovenj Gradca, Maribora, Ljubljane, Krumperka, Rogaške Slatine, Mozirja in Gotovelj. Pokazalo se je, da je gotoveljski klub, ki je na lanskem državnem prvenstvu osvojil lovoriko najboljšega, tudi sedaj v očitni premoči, saj so njegovi jahači in konji zmagali v dveh od treh parkurjev, zasedli še dve drugi in vsa tretja mesta. Tekma je sicer pomenila preskus forme in pripravljenosti in bila obenem izbirna tekma za turnir Alpe-Adria v italijanskem Pordenonu, na katerem bo slovenska reprezentanca v konjeniškem preskakovanju ovir prvič uradno nastopila. REZULTATI: konji in tekmovalci začetniki, parkur AO, (8 nastonajo-čih, 0,8 m visoke ovire): 1. Sara Kosič (Šarka, Gotovlje), 2. Bine Kovačič (Matador, Maribor), 3. Hana Travner (Mr. Paul, Gotovlje); parkur A2 (16 tekmovalcev, ovire 1,10 m): 1. Maja Novak (Feret, Gotovlje), 2. Maja Novak (Grece, Gotovlje), 3. Petra Janič (Faris, Gotovlje); parkur L (14 tekmovalcev, ovire 1,2 m): L. Gorazd Kušer (Sunar, Krumperk), 2. Maja Novak (Grece, Gotovlje), 3. Aleš Pevec (l Vas, Oo' "'V. Gregor Vovk Mali nogomet — liga Škale 92 Klub malega nogometa Škale razpisuje spomladansko-jesensko ligo v malem nogometu, ki se bo pričela 24. aprila, tekme pa bodo vsak petek od 16. do 22. ure. Prve tri ekipe bodo prejele nagrade 10.000, 7.000 in 5.000 SLT in pokale. Prijavni-na je 6.000 SLT in jo je treba poravnati na žiro račun: 52800-678-57567-KMN Skale. Prijave sprejemajo najkasneje do srede, 8. aprila, na naslov: KMN Škale, Božidar Repnik, Škale 47/a, 63320, Velenje, prvi sestanek vodij ekip pa bo 11. aprila v GD Škale. Vse informacije dobite na telefon 893-762 (Božidar Repnik) od 20. do 22. ure. NOVO EXPRESS OPTIKA Podgoršek Jurij NOVO NOVO — izdelava korekcijskih očal vseh vrst dioptrij — na zalogi vse vrste domačih ter uvoženih okvirjev — izdeiava očal v najkrajšem možnem roku (najcenejša so po receptu zdravnika) — i/se vrste sončnih očal OBIŠČITE NAS, PRESENEČENI BOSTE! Informacije: Šaleška 16, Velenje tel. 852-773 Delovni čas: vsak dan od 8.— 12. in od 15.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 12. ure SO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ■■ [ 16. 3. ■P. 17- 3, Ep 18. 3. ■B 19.3. li® 20. 3, CD ei/8. 22. 3. , ... f 11. j > . PRIPIS OBRESTI PRI TEKOČIH RAČUNIH Banka z mesečnim obračunom in pripiisom obresti imetnikom tekočih računov zagotavlja boiljši pregled nad poslovanjem s sredstvi na tekočem računu, s tem pa tudi možnost za racionalnejše ravnanje z denarjem. O višini pripisanih obresti banka imetnike seznanja s prvim rednim izpiskom v mesecu. V izpisku so posebej navedene obresti na pozitivno stanje in obresti na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu meseca se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja na tekočem računu. Za tako dobljeni znesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem računu na koncu meseca. Čeki, ki prispejo na vnovčenje po končanem mesečnem obračunu, se z ustrezno valuto upoštevajo pri obračunu in pripisu v naslednjem mesecu. Banka posebej opozarja tiste imetnike tekočih računov, ki koristijo limit — dovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu, da le-tega ne izkorisltijo v celoti, oziroma morajo zadnji dan v mesecu zagotoviti sredstva za pokritje negativnih obresti iz naslova koriščenja limita, ker se lahko zgodi, da po pripisu obresti postane tekoči račun negativen, zaradi pripisa obračunanih negativnih obresti. V primeru nedovoljenega negativnega stanja na tekočem računu, banka proti imetniku izvaja sankcije, ki so odvisne od višine nedovoljene prekoračitve Da bi si lažje predstavljali, kakšne obremenitve lahko za prekoračitev stanja na računu pričakujete za mesec marec 1992 navajamo naslednji primer: mesec število prekoračitev letna mesečna znesek __v SLT obr. mera obr. mera neg. obresti marec 31 10.000,00 311,42 "o _ 12,72% 1.272,70 Če bi bil tekoči račun ves mesec marec v minusu za 10.000,00 SLT bi bil 31. 3. 1992 obračunan znesek bremenitve 1.272.70 SL.T. OVEN od 21. marca do 21. aprila Teden boste pričeli previdno, prevladovala bo nezaupljivost. Za neko poslovno odločitev si boste vzeli preveč časa, zato vas bo ta povozil. Malce speti na lovorikah, spomladanska utrujenost in vedno večja napetost živcev pa k temu prispevata svoj delež. Sorodnik vas bo prosil za nemajhno posojilo. Dobro premislite, ker se kaj lahko zgodi, da se boste obrisali pod nosom. Premalo skrbite za svojo kondicijo, v kratkem pa jo boste še krepko potrebovali. BIK od 22. aprila do 20. maja Pomladni dnevi so sicer zelo primerni za sanjarjenje in sprehode v naravi, vi pa boste morali krepko pljuniti v roke in poskrbeti za povečanje vašega proračuna. Pa to še ne bo največji problem. Spet se boste največ ukvarjali s srčnimi zadevami, premišljali in premlevali boste, odločiti pa se bo težko. Dolg čas vam vsekakor v naslednjih dneh ne bo, za to pa bo poskrbel eden izmed članov ožjega sorodstva, ki vam bo s svojim dejanjem močno porušil plane! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Priložnost dela tatu in tokrat boste dobro zakrinkat tat vi. Čeprav ne ravno z lahkim srcem, pa vendarle brez slabe vesti boste poskrbeli za pravo afero med prijatelji, saj boste očitno flirtali z prijateljevim partnerjem. Ovir ne bo, naveličali pa se boste prav kmalu, saj ste to naredili iz dolgočasja in ne zaradi resničnih čustev. Delo močno zanemarjate, posledice pa bodo vidne in predvsem občutene, šele v sredini aprila. RAK od 22. junija do 22. julija Izgubljeni ste v razponu med željenim in možnim. Vedno bolj se vam zapirajo vrata, ki ste jih še pred časom z lahkoto odpirali. Mučilo vas bo vprašanje, kdo je kriv, ker sebi krivde ne boste priznali. Zaradi takšnega počutja ne boste najbolj družabni v veseli družbi, omam vseh vrst pa se boste raje otepali. Nekoliko težje bo z zdravjem, vendar le prehodno, kot je prehodno tudi počutje vašega duha. Vladavina ovnov vam ne ustreza najbolj! LEV od 23. julija do 23. avgusta Nadaljevali boste z nekoč začetim, potem pa močno zapostavljenim delom. To vas bo vsaj za nekaj časa močno osrečilo in imeli boste občutek, da vam prav nič ne manjka. Vse do trenutka, ko stopite čez domača vrata. Tu vam še vedno ne bo najbolje, ker se bo napetost v domačem krogu nadaljevala. Nikar ne poskušajte krize prebroditi s kakšno avanturo, čeprav vas zelo mika. Posledice so lahko katastrofalne, sploh s finančne plati. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Trenutno vam gre vse tako dobro, da si skoraj že domišljate, da je vaša sreča trajna. Nikar tako naprej, ker se vam kaj kmalu lahko zgodi huda reč — zaradi lenobe in uspavanosti se vaffl lahko vaš sanjski svet spremeni v pekel. Malce greste na živce dobremu prijatelju, ker ne znate zadržati drobnih skrivnosti in jih dajete na velik zvon. Ko vam bo ta zacingljal na ušesno nakovalce bo že prepozno! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra V preteklem času vam je uspelo, da ste si vse stvari v življenju zorganizirali tako, da ste samo pobirali sadove in imeli vse prinešeno na krožniku. Zalomilo se bo zaradi financ, kar vas bo sprva močno presenetilo, kasneje pa popolnoma preokupi-ralo. Delati boste morali veliko več kot sicer, kar vam ne bo odgovarjalo. Časa zase boste imeli vedno manj in tudi to vam bo paralo živce. Uspelo pa vam bo zmesti nasprotnika! ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Čeprav se tega ne zavedate, vaša okolica o vas misli, da ste gospodovalni in častihlepni. Ko boste to spoznali, se boste potrudili prepričati jo, da to ni res. Pa ne bo prav lahko, saj boste odločene ljudi okoli vas neankrat videli v popolnoma drugačni luči. Če boste nadaljevali s sedanjim načinom življenja, se vam bo »pripelalo«. Čim več hodite med ljudi, izrabite prav vsako priložnost in se nehajte zapirati vase. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Če se boste še naprej trudili, da prepričate vašega partnerja, da bo živel po vaših načelih, ga boste slej ko prej izgubili. Znate namreč le jemati, dajete pa bolj malo. Sicer čutite, da nekaj škripa, a se še vedno slepite, da je zato kriva vaša in partnerjeva preobremenjenost. Spoznali boste osebo, ki vas bo popolnoma prevzela in očarala. V vas bo vzbudila že skoraj pozabljeno strast. Poskušajte biti bolj previdni, če se razve, bo huje, kot če bi prižgali sod smodnika. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Ko razlagate svoje planf in načrte svojim prijateljem, vas skušajo prepričati, kako črnogleda so vaša dejanja in načrti. Spet boste ostali sami, sami boste morali sprejeti odločitev, jo malce zaostriti in tudi izpeljati. Ker v poslu niste prav noben vajenec, boste dosegli že kaj kmalu presenetljive rezultate. Tisti, ki vam tudi sicer v življenju močno zavidajo, bodo pobesneli, vi pa nazdravljali s šampanjcem. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Teden poln zapletov, lepih in težkih trenutkov je pred vami. Najprej bo hudo zaropotalo, potem boste verjetno še malo jokali, že naslednji dan postali trmasti1 in zapeljivi in uspeh bo tu. Prej, kot ste kdajkoli pričakovali, se boste rešili samote, dneve pa pričeli preživljati tako polno in zanimivo, da vas bo ves Čas jezilo, da se to ni zgodilo že prej. Pri tem boste rahlo pretiravali z omamami, malce zboleli, hujšega pa ne bo. Veliko smeha. bo. RIBI od 19. februarja do 20. marca Preveč razmišljate o avanturah, da je ne bi v kratkem tudi izvedli. Življenje se vam tu in tam zdi dolgočasno, saj ste človek, ki potrebuje divji tempo in veliko dogodkov in veliko prijateljev in še več opaženosti. Slednjega je vsekakor dovolj, saj vas kar nekaj znancev zelo rado vidi. Odločitev bo padla preko vikenda, priložnost pa bo tudi idealna. Če boste uporabili vso svojo zvijačnost in sposobnost drobnih laži, bo lepo, nepozabno in nihče ne bo izvedel! dipl. kozm. Metka Mujadžič Kaligaro Tel.: 856-837 KOZMETIČNI NASVETI Spomladanska nega II. V prejšnji številki sem vam že napisala nekaj napotkov, kaj moramo storiti za naše telo po dolgi zimi. Danes pa nadaljujemo. Pri popolni negi telesa ne smete pozabiti tudi na roke, ki so sedaj še skrbno skrite pod dolgimi rokavi puloverjev, bluzic .. . Dobro je, če začnete že sedaj z vsakodnevno nego rok in jim privoščite blago masažo, pri tem pa skrbno vtirajte kremo za nego rok. Pohitite, kajti ko bo prišlo lepše vreme, bo za takšno nego prepozno — koža bo ostala groba, hrapava in.temnejše barve. Po tuširanju ali kopanju nanesite na telo kakšen losion, mleko ali hranljivo kremo. Šamponi, geli za lase in laki, ter zadimljeni in suhi prostori uničujejo lase. Po šamponiranju, ko izpirate lase, jim privoščite tudi kakšno zeliščno vodico ali zeliščni čaj (kamilica, meta); lasem se bo vrnil izgu- bljeni sijaj in elastičnost. Kamilični pripravek dobro de svetlim lasem. Pripravite ga tako: skuhajte kamilični čaj in ga pokritega pustite stati I uro, nato pa precedite in mu dodajte sok ene limone. S tem pripravkom nazadnje sperite lase. Če imate prhljaj, si lase po zadnjem šamponiranju izperite s pripravkom iz koprive. Žličko posušenih listov koprive prelijte s skodelico vrele vode, precedite in si z ohlajenim pripravkom izperite lase. Če imate svetle lase bodite previdni, saj vam lahko potemnijo. Za nego las vam priporočam tudi obloge. Že gotove lahko kupite v drogerijah. Nanesite jih na mokre lase in jih pustite delovati tako dolgo, kot piše v navodilih. No, pa se vrnimo zopet k obrazu. Odmrle celice lahko s površine kože odstranimo s peelingom. Po njem bo imela koža svež in napet videz. Lahko ga uporabljate pri vseh tipih kože. V trgovini si privoščite primernega za svoj tip kože, pač odvisno od tega ali imate mastno, mešano ali suho kožo. Še bolje pa je, da se prepustite veščim rokam kozmetičarke. MODA Veliki malčki Ne vem, odkod ideja, da moramo otroke tam do prvih znakov pubertete oblačiti drugače, kot nas odrasle. Izgleda, da je to že stalna praksa. V otroški modni industriji se tudi pri nas počasi premika na boljše, včasih nas kakšen izdelek v trgovini že kar preseneti. Na splošno pa je v otroških garderobah še vedno premalo živih tonov, ki poživijo otroško igrivost in jo povzdignejo iz povprečja. Volančki, čipkice, veliki cof-ki na kapah so preživeli. Če želite imeti modno urejenega malčka, ga oblačite tako, kot sebe, le v velikosti naj bo razlika. Letošnja pomlad tudi v otroški modni svet vnaša veliko pisanih kombinacij, v zelo živih barvah. Seveda s pravo mero okusa. "Največ bo športno obarvanih oblačile, narejenih iz naravnih materialov, predvsem bombaža. V njem otroška koža diha, po- leg tega pa mu takšna oblačila ne povzročajo občutka utesnjenosti, ""raktična so tudi za vzdrževanje, kar sploh ni nepomembno. Je že res, da je jeans po sili razmer postal uniforma tudi za naše malčke. Pa vendarle premislite, preden mu kupite trde jeans hlače, ki ga lahko še »ožuli-jo«. Vsaj do 5 let raje izbirajte mehkejše in prijaznejše materiale. Isto velja za jakne. Zelo lepe in izvirne so doma narejene pletenine, na katerih upodobimo otrokom priljubljen motiv, izdelamo pa lahko celotno garderobo. BRIVNICE IN ČESALNICE VELENJA SVETUJEJO Kako negovati lase Negovani lasje so zdravi lasje. Že na pogled so lesketajoči, gladki ter prožni. Lasje so dokaz celotnega zdravstvenega stanja. Naj so lasje kratki ali dolgi, podvrženi kemijskim postopkom ali naravni, nepreparirani, se morajo negovati. Se posebej morate paziti na lase, ki so tanki in občutljivi. Lase, ki so že poškodovani morate zdraviti. Pri dolgih laseh, ki se lomijo in so v večini konice poškodovane, je možna le ena rešitev — striženje oslabelih las — konic in nato nega le teh. Vzroki za poškodbe na laseh Vzroke delimo v več zvrsti. Najpogostejši so mehanski vplivi, ki delujejo na lase: premočno ščetkanje in česanje las, premočno tupiranje las, prepogosto sušenje s fenom — prevroči zrak popolnoma izsuši lase, prepogosto spletanje las, nepravilne elastike za spenjanje las ter zanemarjenost pri posvečanju nege las. Kemijski vplivi na lase: prepogosto barvanje las in trajne pre-paracije. Predvsem so ti postopki zelo škodljivi, če se ne izvajajo pravilno in nestrokovno. S kemijskimi postopki razgradimo las, lahko se zgodi, da se lasje popolnoma polomijo. Pozor pri takšnih postopkih! Zunanji vplivi, ki delujejo na lase. Pričnemo lahko pri opore-čnosti vode, s katero si umivamo lase. Nadalje je važna pravilna izbira šampona za lase. Želo pomembno je, da veste, kakšen šampon boste izbrali glede na to, kako pogosto si umivate lase. Ali so ti lasje resnično umazani od praha in druge umazanije, ali so samo zamaščeni, ker lojnice izločajo preveč maščobe. Ugotoviti morate, zakaj se vam lasje prekomerno mastijo. Vzrok je lahko nepravilna prehrana, prekomerno uživanje alkohola, kajenje, živčni stresi... Napak ravnamo, če lase prepogosto umivamo z zelo agresivnimi, alkaličnimi šamponi, kateri dražijo lasišče ter lojnice. Lasišče se brani s tem, da izloča še več maščobe, sij je naravno, da je delno zamaščeno. Znajdete se v začaranem krogu. Mastno lasišče praviloma spremlja prhljaj, včasih tudi lasišče, ki je prekomerno izsušeno. Uporaba medicinskih šamponov proti prhljaju in mastnim lasem je priporočljiva v zmernih količinah, vendar največ 5 tednov, nato nadaljujte nego las z blagim otroškim šampo-nom. OBVEZNO uporabljajte samo blagi šampon, ki je na pH lestvici kislega ali nevtralnega značaja. Lase umivajte največ 1 x tedensko. Naravni in zdravi lasje morajo biti vsaj delno torej naravno zamaščeni. Priporočljivo je lase ščetkati, saj s tem odstranite vse tujke iz las, kot so prah, odvečno poroženelo kožo in določen del umazanije. Kletuspešne9ap«~ MURŠIČ JOŽE AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, AVTOVLEKA, PRODAJA IN MEŠANJE AVTOLAKOV STANDOX Ugodna prodaja vseh vrst avtomobilskih prednjih stekel, ter vseh karose-rijskih delov za domača in tuja vozila.. Zarova ulica 7, Velenje, Tel. (063) 856-852 FAX (063) 856-852 ___. - • Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ter se priporočamo za nadaljnji obisk. Kolikšna je (bo) povzročena škoda Minilo bo leto dni. odkar je bila izsiljena, kol se je že izkazalo, povsem nesmiselna investicija izgradnje zadnje etape t i. nadomestnega vročevoda Šoštanj Velenje, devet mesecev, odkar je bila v skupščinskih klopeh podana poslanska pobuda za komisijsko ugotovitev njene smotrnosti in mesec in pol, odkar je bila končno imenovana skupščinska i komisija, o delu (ne delu) katere, so tudi še same neznanke. Komu lahko takšno zavlačevanje »koristi«, je menda jasno že vrabcem na strehi, nekoliko težje razumljiva pa je le dosedanja ne-s zainteresiranost in neučinkovitost občinske skupščine, ko gre vendarle za problematiko posebnega družbenega pomena. Ob lanskoletnih katastrofalnih rezultatih poslovanja Javnega podjetja oz. gospodarjenja z zaupanim toplovodnim oskrbovalnim sistemom, postajajo vse bolj znane tudi škodljive posledice »sporne« investicije, ki bi dejansko morala predstavljati zaklju-f ček vzporednega, z osnovnim sistemom povezanega nižjega temperaturnega ogrevalnega sistema (140° C) za racionalnejšo oskrbo zlasti široke potrošnje, ne da bi bile pri tem motene tehnološke potrebe industrije. Takšna usmeritev je bila namreč sprejeta sredi osemdesetih let po spoznanju, da je velik del široke potrošnje zaradi industrijskih potreb oskrbovan z enim od najneracionalnej-ših temperaturnih režimov (160-180° C) tudi v evropskem merilu, njeno uresničitev pa je omogočala takrat načrtovana izgradnja nadomestnega vročevoda Šoštanj —Velenje in rekonstrukcija proizvodne enote v TEŠ. Vzporedno z etapno izgradnjo omenjenega nadomestnega vročevoda, so se vse nadaljne širitve in rekonstrukcije omrežja izvajale izključno za temperaturni režim 140° C, ki je konec leta 1990 po priključni moči že obsegal blizu 50% omrežja. Zgrešena končna faza tega velikanskega projekta, pa je vsa ta prizadevanja za sedaj v celoti izničila. Kolikšna direktna škoda je bila s tem prizadejana uporabniku-investitorju zaradi precejšnjih dodatnih vlaganj v glomaznejše ogrevalne naprave za nižji temperaturni režim, bodo lahko pokazale šele temeljite analize investicijskih stroškov, vsekakor pa so morda še bolj boleča dogajanja na cenovnem področju, kjer so izničene možnosti tako za racionalnejšo proizvodnjo, kakor tudi distribucijo toplotne energije. Po razpoložljivih podatkih, bo potrebno za kritje potreb široke potrošnje v letu 1992 proizvesti 325000 MWh toplotne energije, kvalitete povprečno 160° C. Že relativno poenostavljen izračun pokaže, da bi se v primeru proizvodnje toplotne energije nižje kvalitete (140° C) morali zmanjšati stroški proizvodnje najmanj za 8,5 % (entalpijska bilanca), dodatno pa še toplotne izgube pri distribuciji od lanskih neverjetnih 25% na vsaj 15%. Ker »sporna« investicija dejansko preprečuje oskrbo široke potrošnje na nižjem temperaturnem režimu, bomo zato primorani kljub ogromnim investicijskim vlaganjem še naprej plačevati energijo najmanj 18,5% dražje. Samo v letu 1992 bo ta strošek znašal po februarskih cenah energije 26.960.050 SLT. Pri tem je potrebno povdariti, da februarska cena toplotne energije niti približno ne predstavlja njene ekonomske vrednosti. V primeru uveljavitve njene ekonomske cene, ki bi lahko znašala tudi do 19 DEM za MWh, pa bi ta strošek znašal že 1.142.375,- DEM. In tako vsa leta naprej . . . Neglede na že povzročeno škodo, ki jo mesečno že tekoče plačujemo, situacija najverjetneje tudi v tem primeru ni tako brezizhodna, česar pa žal z znanjem ozki »strokovnjaki« Javnega podjetja in njihova kompanjona iz Izvršnega sveta ne morejo uvideti. Miran Gmajner Dohodnina — pasti!? (odgovor) / gospodom ( asom \sekakor ne mislim polemizirati o zakon- sko določenih stvareh, za katere je že sam ugotovil, da so takšne kakršne pač so in da si ne moremo nič pomagati, čeprav tudi to čisto ne drži. Nenazadnje so pred vrati nove volitve in davkoplačevalci se bomo krepko zamislili, koga podpreti glede na to, kakšne davke nam bo obljubil. Nekaj v zvezi z informiranjem preko časopisov in radijskih hiš pa je vsekakor potrebno reči. Mediji niso priskočili na pomoč davčnim organom, temveč občanom saj država pač ne potrebuje pomoči za izvajanje svojih zakonov, kot tudi sam ne potrebujem pomoči kot »neubo-gljeno dete«. Če bi g. Čas spremljal oddajo radia Velenje od začetka, bi bil vsekakor informiran, kdo je gost v studiu, odnos »napovedovalke« vsekakor informiran, kdo je gost v studiu, odnos »napovedovalke« (g. Čas očitno ne loči napovedovalk od novinark) pa je bil nekoliko bolj oseben zaradi osebnega poznanstva iz dijaških let. Nenazadnje pa me čudi, da »požrešno državo« kritizira ravno g. Čas, ki se je (ali pa se še?) ukvarja z raznimi dejavnostmi »na črno« (kot npr. izračunavanje vrednosti stanovanj, seveda proti plačilu) in od tega svojega dela ne plačuje nikakršnih dajatev. Vsekakor bo zanimiva kontrola njegove napovedi za odmero dohodnine, ki bo pokazala ali je te prihodke, ki jih pridobiva na tak način, prijavil v napoved. DIRF.KTOR Občinske uprave za družbene prihodke Igor Centrih dipl. oec Odprto pismo vsem strankam Slovenije V času, ko vse stranke že oblikujejo svoje nove programe, s katerimi bodo konkurirale v predvolilnem boju, predlagamo konkretno nalogo, za katero se naj zavzemajo: odprava brezpo-sellenosti v državi Sloveniji. Predlagamo tudi način odprave tega zločina nad delovno sposobnimi ljudmi. Brezposelnost naj se rešuje s krajšanjem delovnega časa delavcev, ki še delajo, vendar z enakimi plačami kot sedaj. Ker bo po napovedih že čez eno leto četrtina zaposlenih delavcev brezposelnih, predlagamo, da se zaposlenim skrajša delovni čas za četrtino, to je na 32 ur tedensko, kar bi omogočilo ponovno zaposlitev vseh brezposelnih. OBRAZLOŽITEV Šesturni delavnik bi prinesel včjo storilnost v proizvodnji, manj nesreč, manj obolenj zaradi izčrpanosti, boljše medsebojne odnose, več zaupanja v oblast, saj bi delavci začutili, da je sposobna tudi človekoljubnih dejanj. Krajši delovni čas pri ustvarjalnem delu pa bi povečal samoiniciativnost, ustvarjalnost, inova-tivnost, zmanjšala bi se psihična utrujenost in naveličanost, ki uničuje ustvarjalnost, povečala bi se motivacija pri delu, zado-voljnost, odgovornost, sprejemanje izzivov, pogum pri iskanju novosti, kar vse bi zagotavljal občutek socialne varnosti in pospeševal bi se napredek in razvoj Slovenije. Utrujenost staršev bi se zmanjšala, kar bi povečalo njihov vzgojni učinek pri otrocih. Ljudje bi imeli več časa za kulturno udejstvovanje, stik z naravo, za dodatni študij in pridobivanje izobrazbe. Tako bi otroci živeli v vzpodbudnem okolju, kar bi se odražalo na njihovem razvoju v zrele in umirjene osebnosti. Zmanjšali bi se stroški za preprečevanje kriminala, za zdravljenje težav 1 na psihosomatskem področju, alkoholizma in posledic drog ter drugih zasvojenosti. Plačilo dela predstavlja v večini podjetij le osmino stroškov proizvoda pri normalnih obdavčitvah vsakega delovnega mesta. Država bi lahko ta davek občutno zmanjšala, saj bi se tudi njeni stroški zmanjšali zaradi pozitivnih učinkov krajšega delovnega časa. Zaposleni delavci ne bi več delali za stroške brezposelnosti, za socialne podpore brezposelnim, za preprečevanje kriminala, ki strmo narašča, za povečane zdravstvene storitve itd. Ta denar bi postal pošten in dostojan- stven zaslužek sedaj brezposelnih delavcev in ne več njihova podpora. Zato skrajšan delovni čas ne bi predstavljal dodatno obremenitev gospodarstva ampak ravno obratno, pospešil bi njegov razvoj. Ne pozabimo, da v teh težkih časih slovenskega delavca živijo njegovi otroci v nevzpodbudnem okolju. Brezposelnost staršev, stalni stKih pred izgubo dela in s tem tudi socialne varnosti, brez-perspektivna prihodnost mladih ne vpliva pozitivno na razvoj mladih osebnosti, kar vodi v de-generacijo družbe. Nobena družba nima pravice siliti ljudi, da poteptajo svoje dostojanstvo v svojih socialnih stiskah in jim predlagati, da za svoje preživetje prodajajo cvetje na vogalih ulic. Slovenija mora imeti delo za vsakega svojega človeka, le pravično ga mora razdeliti. Tržno gospodarstvo ni samo v rentabilnosti in konkurenci proizvodov ter v skrajni izkoriščenosti človekovih psihičnih in fizičnih zmogljivosti na delovnem mestu, temveč je smotrna izraba delovnega potenciala ljudi ter domiselna organiziranost družbe, brez drage brezposelnosti, kriminala, zasvojenosti, zanema-jenosti otrok itd. Smo tudi proti uvajanju javnih del. OBRAZLOŽITEV Delavci, ki morajo živeti ob podpori za brezposelnost, so slabo hranjeni in zato jim je vsako fizično delo v veliko obremenitev, ne pa v ohranjanje delovnega potenciala. Nekdaj so imeli ljudje več izkušenj s pomanjkanjem in so vedeli, da morajo v časih lakote zmanjšati svojo aktivnost, če hočejo prebroditi čas krize in pomanjkanja. Zato so očitki, da ljudem še ne gre tako slabo, ker se ne prijavljajo za javna dela, neopravičljivi. Bedni zaslužek jim ne vrne porabljene energije. Prav tako je neopravičljiva štednja države, ko izkorišča brezposelnost ljudi za razna javna opravila in tako pod ceno izpolnjuje svoje dolžnosti in zahteve svojih davkoplačevalcev. Predsednica društva: Marija Šavor Mali pano — velika pridobitev S prelevitvijo Vinka Vasleta iz top raziskovalnega slovenskega novinarja v trač pisca (baba čula — baba rekla), ki je vse bolj očitna od znamenitega knock outa, dobljenega od Toneta Vogrinca, je nastala objektivna škoda za vse Slovence. Drugače pa to kljub vsemu najbrž ostaja intimna bolečina našega rojaka samega- Objektivnost pa bi kljub temu naj krasila tudi takšne novinarje in ni povsem korektno zgolj zelenim očitati nenačelnost in še, da v imenu politike zanemarjamo ekološki program. To preprosto ni res. Že isti časopis, (NČ 19. marca 92), kjer V, V. objavlja to trditev, postavlja pisca na laž, kajti na zadnji strani, je »b.m.« posredoval novico o ekološki tabli nad vhodom v Namo. Najbrž ni slučajno pozabil zapisati, da so denar za tablo v Velenju in Šoštanju v proračunski razpravi lani pomladi zagotovili Zeleni. Ušivih 100 000 takratnih dinarjev je Vane Gošnik »zdrl« v postopku usklajevanja in glej, tabli v Šoštanju in Velenju sta nameščeni. Sicer sta res majhni, trajalo je pa tri leta govorjenja, da se je to zgodilo in še zato smo morali Zeleni priti v lokalni parlament. Kaj je torej borba za ekologijo; stroka ali politika. Sicer je pa postavljanje evropskega zgleda Zelenim Slovenije, ki smo postali »strahvzbujajo-ča«, močna stranka, tudi razumljivo. Vse tiste evropske stranke Zelenih, ki so se borile za »opozicijo« ne »pozicijo«, so sfrčale iz državnih parlamentov! Kar se pa tiče nenačelnosti, svetujem V. V„ da se oglasi na lokalnem sedežu stranke, katere kandidat je bil na prejšnjih volitvah in si da obnoviti zgodbo o glasovanju za razrešnico »demo-sove« vlade v Velenju. Peter Rezman Skupni dogovor je potreben — ne stavke Stavke zadevajo tudi nas, navadne Zemljane. Sejejo nemir in strah v srca vseh. Vse medije smo vpregli, da bi nas seznanjali s svaritvijo . . . Pred dnevi smo vse večere po-' slušali vse o stavkah na RTV. Nekdo je zapisal, da niso problem visoke plače, ampak osnovne, najnižje. Ko smo še živeli v socrealizmu, smo razglabljali o socialistični buržoaziji. Tega ne pozabimo! Vedeli smo tudi takrat, da bogati ne verjame ubogemu. Kaj pa danes? V vsem svetu, v modernih družbah, sodelujejo delavci v upravljanju podjetij. Združeni v sindikate, dosegajo uspehe. Pa mi? Čudne stvari: smo zoper zakon o plačah, in smo zanj. Nujno je, da zakon ostane in z njim limitiramo tudi plače menažer-jev. Za te, najbolj uspešne, kar kaže proizvodnja, še vedno lahko določamo nagrade. Človek pa se sprašuje, koliko menažerjev je objektivnih in poštenih, in zato ne gledajo samo nase, ampak tudi na tiste z dna. Še vedno menim, da vrana vrani oči ne izkljuje. Če je tako, potem morajo sindikati enakopravno sodelovati tudi v teh delitvenih razmerjih in morajo biti upoštevani. Ljudje še vedno poskušamo biti objektivni v pisanju in dejansko. Nočemo z našimi mislimi rušiti vseh naporov slovenske vlade. Hočemo pa, da vsi delavci začutijo, da ni res tisto o vranah. Res bo moralo postati dejstvo, da bomo tudi v prihodnje država, ki ne more mirno socialnih problemov. Zaradi tega bo morala vrednotiti vsakega delavca po njegovem delu, njegovi pridnosti in vztrajnosti. Stavke pa so le zapravljanje še tisto malo premoženja, ki ga imamo, zniževanje proizvodnje, netenje nemirov, ki niso nikoli zdravi — in s stavkami pač ne kažemo svetu, da smo notranje enotni in stabilni! Viš Kdo bo rušil Tita? I Inteligenčni kvocient nepoznanega pisca lahko presojamo le po objavljenem njegovem prispevku. Stališče, ki ga zagovarja in kakor ga zagovarja, je stališče slepe emocije. Avtor članka očitno nikoli ni imel možnosti vpogleda v literaturo kot denimo Možgani,- delovanje možganov. Tako je moč domnevati, da je njegov miselni svet še v konstantnem stadiju hermetično zaprte opne. Ali ta stadij vzdržuje fiziološka neelastičnost možganske skorje sama, ali pa tej neprožno-sti botruje psihični stimulans v obliki kakršnekoli bonitete, to tukaj ni pomembno. Dobro se spominjamo udeleženci kakor tudi vsa množica v nabito polni knjižnici Velenja, ko je v marcu 1990 na predavanju »Teharje, naša živa rana« nek udeleženec ganljivo iskreno ugotavljal... »Mogoče bo preteklo trideset let, da bodo naši okamneli možgani sposobni dojeti vso tragiko naše zapeljanosti«. Po končanju enoumja in ukinitvi informacijske blokade se je neobremenjen iskalec resnice zmogel dokopati do nje. Dveletni čas je tudi mnogim počasi mislečim zadostoval za realnejšo oceno Titove ere. Za napolnjen časopis bi bilo argumentopv za vso spornost Titove veličine, vendar ni moj namen predavati, poučenih bralcev pa utrujati z notornimi dejstvi. Če se potrudimo preseči lastne emocije in zadevo dati na poroto po načelu pro et contra, zmoremo ugotavljati:... Spomenik je na dano lokacijo umestila ideološkost tistega časa. Po njenem odmrtju, — kaže da ne tudi za pisca —, bi se naj umaknil veliki lokacijski in s tem tudi tržni vrednosti zasedanega prostora. Faktorji vpliva na izračun tržne vrednosti stavbnega zemljišča v mestnih središčin potisnejo to vrednost v vrtoglave številke. Prometna frekvenčnost ulice, popolna simbioza poslovne stavbe v dani sredini z bližino vseh vitalnih javnih služb v neposrednem okolju, to so takšni pogoji, za kakršne se po vseh mestih sveta pulijo. V vsej preteklosti je poznana stihijnost ulice s čredniško psi- hozo. Klicanje protestnikov na pomoč je razumeti kot argumen-tacijsko nemoč. Saj smo na Tita v času enoumja gledali skozi per-fidno nataknjena očala. Njegovi inženirji duš so svoje delo mojstrsko opravili. Duhovno posiljevanje je zajemalo vse pore življenja. Fito se nam je vsiljeval na denarju, znamkah, sloganih, »njegovih« cicibanih, »njegovih« pionirjih, »njegovi« mladini, »njegovih« vojakih. Vse je bilo njegovo, en sam materialen in duhovni fevd. Za protivnike je obstajal »prevzgojni« Goli otok. Ko g. Krištof zagovarja lokacijsko nedotakljivost spomeniku, stoječemu na najmarkantnejšem kraju Velenja, mu tako nevede zagovarja trajen pranger, - mesto javnega zasramovanja. Za kaj gre? Pranger, simbol trških pravic, je skozi stoletja stal na najvidnejšem mestu slovenskih trgov pa tudi v mestih. Predstavljal je s svojim sramotilnim stebrom kraj javnega kaznovanja prestopnika, privezanega ob steber. Kaznovalo se je za goljufije in podobno. In Tito je nas še kako krepko goljufal z goljufivim prikazovanjem družbene uspešnosti ! Žal je ta uspešnost temeljila na vedno novih in novih mednarodnih kreditih iz vseh dosegljivih virov. Dokaz: Pred štirimi leti je Milan Kučan na proslavi Zveze prijateljev mladine v Celju rekel: »Vaši očetje so napravili tako velike dolgove, da jih bo odplačevalo petindvajset generacij zanamcev«. S petmestnimi številkami pa bi morali preštevati ono množico ogoljufanih za življenje — pobitih po vojni. Kot absolvent moskovskih šol je Tito po poslušnih slovenskih izvrševalcih bil vrhovni kreator državljanske vojne, tako ustvarjajoč vsakršne pogoje že vnaprej za poznejše povojne množične likvidacije eventuelnih političnih nasprotnikov. Z navedenimi dejstvi je obseg Titove krivde izkazan v tej meri, da nadaljnje zagovarjanje nedotakljivosti njegovega spomenika ne more biti v duhu vsenarodne sprave. S polovično spravo pa nam bo pot v tolikanj željeno Evropo hudo otežena. Ob globini tragike predmeta obravnave bi sleherna porota onemela. Tudi meni je v dolžni pieteti do mrtvih zastalo pero. Anton Tajnšek Šentilj pri Velenju Kdo bo rušil Tita? II Pridružujem se pismu v prejšnji številki z zgoraj omenjenim naslovom in ga v svojem želim v nekaterih stvareh le še dopolniti oziroma vprašati. Mlada nadebudna arhitekta Nandeta Korpnika in E3a Vuči-na sprašujem, če sta kdajkoli prebrala kakšno knjigo iz naše polpretekle zgodovine. Če bi jo, najbrž ne bi počela tega kar počneta. Nadalje se sprašujem, kdo je zbral toliko moči in poguma, da je v najbolj mračnih časih naše preteklosti združil narode bivše Jugoslavije za neenak, toda skupen boj proti fašistom. To je bil On Tito. Če se to ne bi zgodilo, bi se najbrž prej omenjena rodila, kje drugje kot pa sta se. Znani so načrti okupatorjev za izselitev Slovencev iz tega ozemlja. Mar smo kar pozabili na leto 1948, v katerem je Tito izrekel odločni NE Informbiroju z diktatorjem Stalinom na čelu. Ktj lahko bi se nam v nasprotnem primeru zgodilo tako kot Čehom, Slovakom, Madžarom, Romunom in ostalim. Zelo sem razočaran nad početjem velenjske vlade in nekdanjimi »tovariši« in sedanjimi gospodi. Kar nekaj jih poznam, ki so se v prejšnjih letih izdajali za zavedne komuniste. Danes pa vemo, da so bili takšni le iz golega koristoljubja. privilegij in večje možnosti za pridobitev funkcij, ki so jih opravljali v prejšnjem režimu. Mirne duše jih lahko primerjamo s »plehatimi« petelini na strehi, ki se obrnejo zmeraj tja, kamor veter piha. Da ima nameravano rušenje tega obeležja tudi politično ozadje, je zapisal že v prejšnji številki Našega časa g. Krištof. Prav tako je obrazložil, s čigavim denarjem se je spomenik postavil. Pa ne samo to. To dejanje bi bilo, milo rečeno, v posmeh tisočim in tisočim, ki so se borili in padli pod njegovim vodstvom za DOMOVINO: tudi vsem tistim, ki so trpeli in umirali po raznih fašističnih taboriščih širom Evrope. Koliko gorja, trpljenja, ponižanja in sramote so preživeli, lahko povedo samo oni, ki jim je bila usoda tako mila, da so se vrnili. Med njimi sem tudi sam (odpeljali so me K), junija leta 1941 kot 18-letnega fantiča). Pa še to: stroški rušenja bi bili povezani s finančnimi sredstvi, zagotovo bi jih pokril občinski proračun. Gospodje na mehkih stolčkih, ta denar je NAŠ, last vseh občanov. Denar vam je bil zaupan samo za pametne naložbe (npr. za razsuto gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, s kulturo, posebno srčno, pa smo tako ali tako na dnu). Odkrito povem, da sem do sedanjega vodstva izgubil vso zaupanje in spoštovanje. Trdno upam, daje v naših sredinah še precej pogumnih in poštenih ljudi, ki rušenje spomenika Titu uvrščajo med sramotna in nizkotna početja, in da tega ne bodo dopustili, četudi bo treba biuniu obeiežje z lastnim telesom. Pritožujemo se nad porastom kriminala in vandalizmom, po drugi strani pa ga vlada s takimi nerazumljivimi dejanji skorajda podpira. Jože Kopitar Je mogoče s pravico manipulirati? V Novem tedniku z dne 12. marca 1992 smo prebrali, da je gospod predsednik mozirske vlade Alfred Božič tudi svetovalec Elkroja, za kar ima sklenjeno pogodbo o delu. To mi delvci v enoti v Šoštanju že dolgo vemo in občutimo. Ze dalj časa namreč bijemo boj za delitev podjetja s tem, da bi mi v Šoštanju iahko delali naprej kot samostojno podjetje. Ker gospod Alfred Božič dobro ve, da bi s tem izgubil bogato molzno kravo, za katero sicer trdi on, da so drugi napravili štalco, se sedaj kot honorarni sodelavec nekaterih vodilnih v Nazarskem Elkro-ju, na vse kriplje brani in uporablja vse svoje strankarske zveze, da bi nas oviral. Vse to razumemo, a ne razumemo, da tudi sodišče precej da na take zveze in poznanstva. Ob dejstvu, da vemo, kako po fpolževo poreklo registracije na sodišču v Celju, namreč sploh ne moremo razumeti, kako seje v primeru Elkroja lahko zgodilo, da je Elkroj p.o. na seji delavskega sveta dne 7. 10. 1991 ustanovil delniško družbo Elkroj in že po treh dneh, to je 10. 10. 1991 je registrsko sodišče to novo firmo, brez našega soglasja, registriralo. Vsa čast taki ekspeditivnosti sodišča, a žalostni smo, ko čujemo, da je gospod fiožič bil pri neki osebi na sodišču, ki je talkoj zaukazala hitri postopek, vsem pa zabičala, da morajo o tej hitrosti molčati. Mi smo res začudeni, kako je v tej novi demokraciji mogoče tudi s pravico manipulirati. Res se nam pišejo črni dnevi, a še bo kdaj pomlad. Če bo vaše uredništvo o tem sploh kaj uspelo izbrskati, bomo vsaj vedeli, da v deželi Danski ni nekaj gnilega, gnili so nekateri posamezniki v maši lepi, svobodni in neodvisni domovini Sloveniji. Razočarane delavke in delavci ELKROJ PE Šoštanj P.S.: (V uredništvu hranimo tudi nekaj podpisov) AVTO MASTMAK obvešča vse cenjene stranke, da imajo na zalogi vse vrste novih in obnovljenih avtoplaš-čev .,. obsežno ponudbo rezervnih delov in opreme. Po konkurenčnih cenah vam nudimo tudi rent-a-car storitve. POSEBNA UGODNOST: Ob nakupu avtoplaščev v trgovini Mastnak boste deležni brezplačne montaže. Možnost plačila na čeke AVTO MASTNAK SE PRIPOROČA Partizanska 7, Velenje, Tel. 855-380 Delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure. lnnnnfiiiiifVMiiiKJtAKJMiAAAJUiMMMMMMiririnr^ .'i MO 9.30 Program za otroke: Pedenjžep, japonske pravljice. 10.30 Videogod-ba, pon. 11.00 Šolska TV, pon. 11.00 Boj za obstanek: Življenje na robu. 11.25 Angleščina, Follovv me, 43. lekcija. 11.45 Balastne snovi. 11.55 Zakaj kopriva peče. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, pon. 17.10 Slovenska kronika. 17.20 Program za otroke. 17.20 Super babica, angl. naniz., 11/13.17.45 Živ žav. 18.40 Že veste ..., svetovalno-izobraževalna oddaja. 19.10 Risanka. 20.05 Razrednik, amer. naniz. (18/22). 20.40 Boben-ček, glasbena oddaja. 21.45 Tednik. 22.35 Dnevnik 3. 23.00 Poslovna borza. 23.20 Sova: Coplan, franc. naniz., 4/10; Shingen, japonska nad., 2/12. mais 15.35 Sova, pon.: Krila, amer. naniz, 8/15; Coplan, franc. naniz., 3/10; Ves svet je oder, angl. dokum., 4/13. 17.40 Euroritem, 48. zadnja oddaja. 18.00 Regionalni programi Koper. 19.00 Vi-deolestvica. 19.30 Dnevnik RAL 20.05 Žarišče. 20.30 Umetniški večer, povečava in igrani film. 22.30 Yutel. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanke. 9.15 Stare obrti. 9.30 Festival sveta: Peru, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk: Prirodoslovje. 11.05 Smogovci, serija za otroke, pon. (3/23). 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. 821/56). 12.00 Poročila. 12.05 Hiša za odmor, serijski film, pon. (3/4). 13.00 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 15.30 Iz vašega branja: Antun Matija Reljkovič. 16.00 Poročila. 16.15 Risani film. 16.25 Poročila v angl. jeziku. 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Znanost in mi. 18.40 Santa Barbara, serijski film (49/50). 19.28 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 3 2 1, kviz (8/21). 21.05 Spekter. 22.05 Dnevnik 2. 22.30 Jazz tirne. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. šoli: Rimljani od Rima do Rena. 10.30 Scottova zadnja ekspedicija leta 1911, angl. film, 1948 (John Mills). 12.15 Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Čudovita Jeanne. serija. 14.00 High Chaparral, zadnji del serijskega westerna. 14.50 Risanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Muppet Babies, serijska. risanka. 15.30 Am, dam, des: Red mora biti. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Supergran. 16.30 Uspešpice. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšni spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Praksa Bulow-bogen. serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Zabavna mešanica: Domači video, Parada skečev, Kako vam gre? (Dagmar Koller). 21.35 Pogledi od strani. 21.45 Steven, 2. in zadnji del amer. tv filma. 23.20 Roadie, amer. glasbeni film, 1979. 1.00 Čas v sliki. M SATELITSKA. TVj SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Župnik iz St. Mic-haela, pon. filma. 10.40 Booker. 11.30 Kolo sreče. 12.10 Besedna igra, pon. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie,_ Falcon Crest. 16.00 Vrnitev v raj, serija. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 20.15 Temna plat pravice. 21.15 Hunter, serija (Fred Dryer). 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Menih in ženske, drama, 1972 (Franco Nero, Nathalie Delon, Nadja Tiller). 0.40 Akutno. 1.10 Tenis. 9.20 Program za otroke. 9.20 Legende sveta, 10. epizoda kanadske naniz. 9.45 Pravljice Iz iutkarjevega vozička, 10/10.10.10 Jelenček, pon. serije HTV (5/13). 10.40 Euroritem, pon. 48., zadnje oddaje. 11.00 Zelena ura, pon. 12.00 Poročila. 14.50 Umetniški večer, povečava in igrani film, pon. 17.10 Slovenska kronika. 17.20 Tok, tok, kontaktna odaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.55 Forum. 20.15 R. Giordano—F. Monk: Bertinijevi, nem. nad. (4/10). 21.10 Oči kritike. 22.05 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Pri Huxtablovih, 35. epizoda amer. naniz; Coplan, franc. naniz., 5/10; Excalibur, angl. film. Opomba: Oakland SP v umetnostnem drsanju, pari prosto. 16.00 Sova, pon.; Coplan, franc. naniz., 4/10; Shingen, japonska nadalj., 2/2. 17.40 Euroritem, pon. 48., zadnje oddaje. 18.00 Regionalni program Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.05 Alternativni program. Studio City. 21.05 Dobrodošli. 21.35 Gore in ljudje. 22.35 Tallis scholars. 23.25 Yutel. Naše ceste. 10.15 TV v šoli: kristali in kristalni sistemi. 10.30 Zlata kočija, italijanski film, 1953 (Anna Magnani, Duncan Lamont). 12.05 To je Jackova hiša, risanka. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Čudovita Jeannie, serija. 14.00 S telesom in dušo, pričetek nove serije. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika, pričetek nove serije risank. 15.30 Am, dam, des: Poj z nami! 15.35 Strelovod. 16.05 Supergran. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Praksa Biilovvbogen, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dvojno življenje, kriminalka. 21.05 Zdravje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Eduardo, lomilec ženskih src, francoska filmska komedija, 1976 (Jean Rochefort, Annie Girardot). 23.50 Kratek proces, nem. čb film, 1967 (Helmut Oualtinger). 0.40 Čas v sliki. »iti SATELITSKA TV SAT 1 mi RTL PLUS A n 9.00 čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon.) 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v 8.30 Pri Alexu. 9.00 Oče Murphy. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Gorzno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump street. 20.15 Zvezde in oboževalci. 21.15 Klic v sili. 22.15 Manhattan ob dveh zjutraj, akcijski, 1984 (Tom Be-renger, Melanie Griffith). 0.05 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.10 Shalako, vestem, 1968. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanke. 9.15 Priče preteklosti: Ukročena moč. 9.30 Festival sveta: Japonska, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. (22/56). 12.00 Poročila. 12.05 Hiša za počitek, serijski film, pon. (4/4). 13.00 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Veni, vidi. 16.25 Poročila v angl. jeziku. 16.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Preteklost in sedanjost. 18.40 Santa Barbara, serijski film (50/50). 19.28 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 V velikem planu. 21.30 Emisija iz kulture. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon ). 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: 8.30 Jeannie. 9.05 Vrnitev v raj, pon. 10.00 Temna plat pravice, pon. 10.55 Hunter, pon. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Rocky I, boksarski, 1976 (Sylvester Stallone, Talia Shire). 22.25 Satira (Dieter Hallervor- den). 23.00 Ledeni dih, kriminalka, 1972 (Charles Bronson, Jill Ireland). 0.55 Gospodinjin raport, erotični, 1973. RTL PLUS 8.30 Pri Alexu. 9.00 Oče Murphy. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.20 Trop črnih ovc. 20.15 Tropical heat, serija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Nogomet. 23.05 Tutti Frutti. 0.10 Mache, erotični, 1971. 1.40 Dobra zemlja, drama, 1973 (Luise Rainer, Paul Muni). liSi^iiiiMiSli; 8.35 Angleščina, foliow me, 42. lekcija, pon. 9.00 Izbor. 9.00 Radovedni Taček: most. 9.15 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, kontaktna oddaja. 13.50 Bobenček, pon. glas. oddaje. 16.00 Tednik, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Asterix v Britaniji, franc. animirani film. 18.25 Alf, pon. 67. epizode amer. naniz. 18.55 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3.19.30 Dnevnik 2. 20.15 Komu gori pod nogami? 21.20 Delo na črno, amer. naniz. (9/10). 22.10 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Murphy Brovvn, 17. epizoda amer. naniz.; Coplan, francoska naniz. 6/10); Touch and go, amer. film; Nočne ure, 2. epizoda amer. varietej. programa. Opomba: Planica Sv pokal v skokih, 120 m ekipno. 12.55 Videonoč, pon. 15.55 Sova, pon.; Pri Huxtablovih, 35. epizoda amer. naniz.; Coplan, franc. naniz., 5/10. 17.05 Klasika. 17.30 Prisluhnimo tišini. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Domači ansambli: Ansambel Trim. 19.00 Kremenčkovi, 4. epizoda amer. ris. serije. 19.30 Dnevnik RTB Srbija. 20.15 Jutro potem, amer. film. 21.55 Alternativni program. 23.25 Yu-tel. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanke. 9.15 Priče preteklosti: Obujene stare dame. 9.30 Festival sveta: Koreja, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola: Educon. 11.05 Bologna: Zlati cekin, menarodni festival otroške pesmmi, posnetek. 12.00 Poročila. 12.05 Oddaja resne glasbe. 13.05 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Glasba. 16.30 Poročila v angleškem jeziku. 16.35 Denver, poslednj dinozaver, risanka (2/21). 17.00 Istrske teme, oddaja narodne glasbe in običaji (3/6). 17.30 Sodbe. 18.00 Poročila. 18.10 V registraturi, dramska serija, pon. (7/9). 19.05 Dopolnitev. 19.28 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Me je kdo iskal? 20.50 Hrvaške Atene, Dubrovnik, dokumentarna serija (14/14). 21.20 Glasba. 21.30 Dnevnik 2. 21.55 Nogometno prvenstvo Hrvaške. 23 00 TV teden. 23.30 Glasba. 23.40 Poročila v nem. jeziku. 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Horoskop. 23.55 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, risanka (pon.). 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Grofica in njen polkovnik, angl. film, 1970 (Claudia Cardinale, Eli VVallach). 12.30 Hello, Austria, oddaja v angl. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Tak cepec, nem. filmska komedija, 1932 (Heinz Ruhmann). 15.10 Poklici v turizmu. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Bremenski muzikanti, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Lassie, serija. 17.30 Ribje zgodbe, risanka. 17.35 Če mene vprašaš. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Praksa Biiiovv-bogen, serija. 19.15 Nocojšnji spored. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo, igre in zabava (Thomas Gottschalk). 22.00 Vroče strani. 22.10 Zlata dekleta, serija. 22.35 Kača v mavrici, amer. grozljivka, 1987 (Catty Tyson, Bili Pulman). 0.10 Čas v sliki. 0.15 C.C. in druščina, amer. film, 1970 (Joe Nemath, Ann Margaret). 1.35 Čas v sliki. 1.40 Ex li-bris. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Otroški spored: Mali poni, Bobby, risana serija, Silverhawks, Zorro, Stan in Olio. 10.00 Cagney in Lacey. 10.55 Od srca do srca. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Tarzan in njegov sin, pustolovski, 1939 (Johnny Weis-smueller). 16.40 Čudoviti svet živali. 17.15 Klip plap. 17.45 Besedna igra. 18.15 Srce je adut. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Tolpa strahu, kriminalka, 1960. 22.05 Jux Dallerei (Kari Dali). 23.05 Marylin, vroča kot vulkan, erotični, 1985 (Olinka). 0.30 Gospodinjin raport, erotični. 2.00 Marylin, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Risani film. 8 00 Za otroke. 9.20 Klack. 10.10 New Kids on the Block 10.35 Peter Pan, Dino, Spiederman. 12.35 Michel Vaillant. 13.05 Želve. 13.30 Ameriški gladijatorji, začetek serije. 14.35 Adam 12, serija. 15.00 A-te-am. 16.00 A-team, drugi del. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 James Bond: 007 lovi dr. Noa, agentski, 1962 (Seann Connery, Uršula Andress). 22.10 Vse ali nič. 23.10 Pod dirndlom, erotični. 0.45 Poslednji harem, erotični, 1983. 3.20 Magazin za moške. ............................................................. NEDELJA 29. marec 8.40 Program za otroke. 8.40 Živ žav. 9.35 Super babica, angi. naniz., 11/13. 10.00 Pred zborovskim tekmo vanjem: Naša pesem '92. 10.30 San Remo '92. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Domači ansambli: Ansambel Trim, pon. 14.35 Tako kot kit, angl. film. 16.00 P. Yeldham: Kapitan James Co-ok, angl. nad. (5/8). 17.10 Za bermud-skim trikotnikom, angl. film, 18.50 TV mernik. 19.05 Risanke. 19.30 Dnevnik 2. 19.55 Zrcalo tedna. 20.15 Zdravo. 21.20 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (1/8). 22.10 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Ko se vname star panj, angl. naniz. 11/13; Coplan, franc. naniz. 7/10. na v vzhodni Afriki: Veliki jarek, dokumentacija v treh delih, 1. del: Zibelka človeštva. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Roseanne, serija. 13.35 Ljubljani Giorgio, ameriški film. 1982 (Luciano Pavarotti, Kathryn Har-rold). 15.20 Laffa-a-Bits. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Akcija Octo-pus, kviz. 16.15 Ena, dva ali tri uganke. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Roseanne, serija. 18.30 Praksa Biilovvbogen, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Zadnji kitajski cesar, 2. del filma. 21.10 Dunaj ostane zunaj: 150 let dunajskih filhar-monikov. 22.50 Vizije. 22.50 Gledališče. 0.30 Čas v sliki. SATELITSKA TV Opomba: SP v umetn. drsanju, prosto (m). 16.15 Sova, pon.; Murphy Brovvn, 17. epizoda amer. naniz.; Coplan, franc. naniz., 6/10. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Potovanja, angl. poljud. serija (9/9). 20.50 Dekalog, poljska naniz. (5/10). 21.50 Športni pregled. 22.10 Retrospektiva slov. opere: D. Švara: Veronika Deseniška. 23.40 Yutel. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanke. 9.20 Priče preteklosti: Čudodelna moč vode. 9.35 Festival sveta: Thailand, pon. 10.00 Poročila. 11.05 Risanke. 11.30 Govorimo o zdravju. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 14.00 Poročila. 14.35 Mikser M. 15.05 Lisica in poljski kukmak (2/11). 15.30 Nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila v angl. jeziku. 17.05 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija (13/13). 18.35 Življenjske izkušnje, tuja dokumentarna serija (12/12). 19.28 Nocbj... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Sedma noč. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Šport. 23.10 Glasba. 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. SAT 1 6.00 Otroški spored: Neon Rider, Gri-su, Batman, Zorro, Drops. 11.00 Tolpa strahu, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino. 13.00 Poročila. 13.05 Zdravje. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Črni blisk, serija. 15.35 Imenuj me Hilda, ameriški, 1939 (Joan Bennett). 17.05 Safari, pustolovski, 1956 (Vistor Mature, Janet Leigh). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Kraljeva visokost, nemški, 1953 (Dieter Borsche). 22.10 Pogovor v stolpu. 23.30 Poročila. 23.40 Hogan, serija (Bob Crane). 0.10 Imenuj me Hilda, ponovitev. RTL PLUS w Tt i 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kulturne novice. 9.30 Katoliško bogoslužje. 10.15 Divji- 6.00 Peter Pan, Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Risanka. 9.40 Žarki smrti iz vesolja, znanstveno-fantastični, 1977 (Kim Milford). 11.15 Tednik. 12.05 Biblijski kviz. 13.00 Moj oče zunajzemljan. 13.30 Munsterjevi, Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.50 Glasbeni cafe. 16.05 Kot Oskar, komedija, 1989 (Heinz Eckner). 17.45 Dr. VVestphall, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Sanjska poroka (Linda De Mol). 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Playboy Late Night. 23.25 Ljubezenske ure. 23.55 Grad pompon Rou-ge. 0.25 Kanal 4. 0.50 Seksi strah, komedija, 1989 (Audrey Landers). 2.20 Tiranska ljubezen. PONEDELJEK !3€. marec 8.55 Program za otroke: Radost Evrope. 10.10 R. Giordano: Bertinijevi, pon. nem. nadaij. (3/10). 11.00 TV mernik. 11.15 Forum, pon. 11.30 Utrip, pon. 11.45 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni Taček: Časopis. 1/.25 Jelenček, serija HTV (8/13). 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Gospod Bean, angl. naniz. 4/4. 21.00 H. Ibsen: Strahovi, švedska drama. 22.40 Dnevnik 3. 23.15 Sova: Coplan, franc. naniz., 8/10; Zvezdne steze, 13. epizoda amer. naniz. mmmmmmm Opomba: Oakland SP v umetnostnem drsanju, (ž) prosto. 15.55 Oči kritike, pon. 16.45 Sova, pon.; Ko se vname star panj, angl. naniz. 11/13; Coplan, franc. naniz. 7/10. 18.00 Slovenska kronika. 18.30 Športni dogodek, pon. 19.00 Videošpon. 19.30 napovednik Koper. 20.30 Gospodarska oddaja. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sabotaža, angl. film (čb). 22.45 Alternativni program: Kriminal. 23.15 Yutel. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanke. 9.15 Priče preteklosti: Kitajski Pacifik. 9.30 Festival sveta: Maroko, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Razredni pouk. Program za otroke 1. in 2. razreda. 11.05 Ja, lutkar (2/7). 11.20 Serija za otroke. 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. (23/56). 12.00 Poročila. 12.05 Hiša za počitek, serijski film, pon. (4/4). 13.00 Spustili ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 TV izložba. 16.25 Poročila v angl. jeziku. 16.30 Gremo naprej, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Dokumentarna oddaja. 18.40 Santa Barbara, serijski film. 19.28 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Svet športa. 20.50 Hrvaška v svetu. 21.30 7/7, pregled. 21.50 Glasba. 21.55 Dnevnik 2. 22.20 J. Hatze: Vrnitev, opera (1/2). 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. T) 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon.). 9.30 Podoba Avstrije (Dunaj). 9.55 Dobro glej. 10.00 TV v šoli: Kon-serviranje hrane. 10.15 TV v šoli: Energija. 10.30 Zahrbten strup. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Tisoč mojstrovin. 13.45 Vaški učitelj v Afriki. 14.15 S telesom in dušo, serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am, dam, des: Z vedrom in zajemalko. 15.55 Nasveti. 16.05 Supergran. 16.30 Vif Zack. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.55 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Praksa Biilovvbogen, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Oakland: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju: Drsalna revija. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Mia-mi Vice, kriminalna serija. 22.10 Home-boy, ameriški film, 1988 (Mickey Rour-ke, Debra Feuer). 24.00 Not Mozart 0.30 Čas v sliki. W Tt SATELITSKA TV SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Kraljeva visokost, ponovitev filma. 10.50 Klip klap, pon. 11.20 Čudoviti svet živali. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGy-ver, serija. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani, sin z otoka, serija, 1989 (Richard Cham-berlain). 21.15 Nikoli ne ljubi tujca, drama, 1968 (Shirley Knight, Robert Duvall). 23.10 Magazin. 23.55 Poročila. 0.05 Filmski ustvarjalci. 0.20 MacGy-ver. RTL PLUS 9.00 Oče Murphy. 9.50 Bogat in lep (422). 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Nagradna igra. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.20 A-team 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 Ra-mona, komedija, 1961 (Senta Berger, Georg Thomalla). 23.05 Kulturni magazin. 23.35 Magazin za moške. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.10 Težka pot, kriminalka, 1980 (Lee van Cleef). liM^iteMMilliiP 9.00 Program za otroke: Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska TV. 10.00 Boj za obstanek: Resnična zgodba o gospodu Voluharju. 10.25 Angleščina, Follovv me, 44. lekcija. 10.45 Mleko in mlečni izdelki. 10.55 Zakaj konje podkujejo. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Prisluhnimo tišini, pon. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, pon. 12.00 Poročila. 15.35 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sabotaža, pon. angl. filma. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.10 P. Golia: Jurček, posnetek 3. dela gled. predstave SNG Maribor. 17.35 Alf, 68. epizoda amer. naniz. 18.00 Prve ljubezni, igrani film. 18.40 Flamenko Viktorija Papeža. 19.05 Risanke. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 J. Mortimer: Počitniška hiša, angl. nadalj. (1/4). 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Chelmsford leta 123, angl. naniz. 5/7; Coplan, franc. naniz. 9/10. Opomba: Oakland, revija, posnetek. 16.30 Sova, pon.; Coplan, fanc. naniz., 8/10; Zvezdne steze, 13. epizoda amer. naniz. 18.00 Regionalni programi Koper, Slovenska kronika. 19.00 San Remo '92. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.30 Tuji show. 21.30 Omizje, kontaktna oddaja. 23.30 Svet poroča. 0.10 Yutel. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanke. 9.10 Španska vojska, tuja dokumentarna serija, pon. (1/3). 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Mali veliki svet. 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. (24/56). 12.00 Poročila. 12.05 Slepo zaupanje, serijski film, pon. (1/4). 13.00 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 16.00 Poročila. 16.10 Poročila v angl. jeziku. 16.15 Malavizija. 16.4%5 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Oddaja za učitelje. 18.40 Santa Barbara, serjski film. 19.28 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 21.05 Dnevnik 2. 22.00 Izseljena Hrvaška. 22.45 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23 50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon.). 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Tv v šoli: Marija Terezija in njen čas. 10.15 Tv v šoli: Igre. 10.30 Tak capin, nemška čb komedija, 1932 (Heinz Ruhmann). 11.50 Televizijski živalski vrt. 12.05 Oakland: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, revija (pon ). 13.00 Čas v sliki. 13.30 Mi. 13.35 Čudovita leta, serija. 14.00 S telesom in dušo, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am, dam, des: Šilo in kopito. 15.55 Super-gram. 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po želiah. 17.55 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.00 Praksa Biilovvbogen, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Gorata dežela, oddaja o alpinizmu. 21.00 Naredi si sam! 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Tovarna oficirjev, nemško-češki tv film, 1988, v dveh delih, 1. del (Manfred Zapatke. 0.10 FBI, kriminalna seriia. 0.55 Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Nikoli ne ljubi tujca, ponovitev filma. 10.45 Dr. Kulani, ponovitev serije. 11.45 Kolo sreče. 12.25 Kino. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Lepotica in zver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hal-lo, Heino. 21.15 Ni časa za umiranje, vojna drama, 1958 (Victor Mature, Leo Genn). 22.55 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly). 23.25 Poročila. 23.35 Šport. 0.20 Na begu (David Janssen). 1.15 Lepotica in zver. RTL PLUS 9.00 Oče Murphy. 9.50 Bogat in- lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili 11 30 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Columbo: Umor v ambasadi, kriminalka, 1975. 21.45 Eksploziv, politični magazin. 22.50 Zakon v L.A. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.10 Zasebnost, drama, 1985 (Kelly McGillis, Mike Farrel). iMM^K)nnn>wvymwwwwT^^ ................................................... 9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon.). 9.30 Francoščina. 10.0 Ander-sen v Avstriji. 10.30 Eduardo, lomilec src, francoska filmska komedija, 1987 (Jean Rochefort, Nicole Garcia). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. 13.35 Čudovita leta, serija. 14.00 S telesom in dušo, serija. 14.55 Razvedrilo. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Skrivnostna strašila, lutke. 15.55 Helmi, otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Super-gran 16.30 Mini iekdikon 16.55 Tele-stik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Praksa Buiowbogen, serija. 19.22 Znanje. 20.01 Šport. 20.15 Grad na Tirolskem, nem. film, 1957 (Erika Remberg, Karlheinz Bohm). 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Model in vohljač, serija. 22.45 Moja borba, burka. 1.00 Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Ni časa za umiranje, ponovitev drame. 0.30 Hallo, Heino. 11.30 Kolo sreče. 12.10 Čar gora, pon. 12.40 Tip dneva. 12.45 Tv-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Bo-oker (Richard Grieco). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Sin brez domovine, nemški film, 1955 (VVerner Krauss). 22.00 Akutno, afere, analize. 22.35 Schreinmakers v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Nikoli več ne reci Indio, drama, 1984 (John Ethan Wayne, Ernst Bor-gnine). RTL PLUS 9.00 Oče Murphy. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba (1440). 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk. 22.20 Stern TV. 23.00 Vesela trojka. 23.30 Benny Hill. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.35 Cona somraka. 2.00 Goljuf na poti navzgor, komedija, 1984 (Billy Dee VVilliams). 9.20 Program za otroke: Geniji In ge-nijalcl, Igrana serija (4/8). 10.10 Retrospektiva slovenske opere: D. Šva-ra: Veronika Deseniška. 11.10 J. Mor-tlmer: Počitniška hiša, pon. angl. na-dalj. (1/4). 12.00 Poročila. 16.00 Potovanja, angl. poljudnoznanstvena serija, pon. (8/9). 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Klub Klobuk, kontaktna odda|a za otroke. 19.10 Risanke. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Ucho, češki film. 22.10 Dnevnik 3. 22.35 Avstralija, prikloni se, avstralska dokum. oddaja, 6/7. 23.15 Sova: Krila, amer. naniz. 9/15; Coplan, franc. naniz. 10/10; Ves svet je oder, angl. dokum. 5/13. I> \I(M>II\ / Opomba: Nogomet, posnetek iz Na-klega. 15.55 Osmi dan, pon. 16.45 Sova, pon.; Chelmsford leta 123, angl. nadalj., 5/7; Coplan, francoska naniz., 9/10. 18.00 Regionalni program Maribor, Slovenska kronika. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Kviz. 20.30 Športna sreda. 22.30 Tržaška zrcala. 0.30 Yutel. 8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanke. 9.10 Šanska armada, tuja dokumentarna serija, pon. (25/56). 12.00 Poročila. 12.05 Slepo zaupanje,serijski film, pon. (2/4). 13.00 Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Glasbena številka. 16.25 Poročila v angl. jeziku. 16.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Potopis. 18.40 Santa Barbara, serijski film. 19.28 Nocoj... 19.30 Dnevnik 2. 22.25 Obnova Hrvaške. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. Kulturni center Ivan Napotnik PM PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA »IVAN NAPOTNIK« NJENA PODOBA Prireditev — posvečena materinskemu dnevu V četrtek, 26. marca, ob 19.00, bo v domu kulture Velenje prireditev ob letošnjem materinskem dnevu. Prizadevni organizatorji iz Šmartnega ob Paki bodo dan pred tem izvedli program NJENA PODOBA po zamisli Darje Rutnik. Sodelovali bodo Otroški pevski zbor in oktet iz Šmartnega ob Paki, Šaleške predice in Helenca ter Jože Robida, kot povezovalec programa. Vstopnice ne bo! da zaradi poostrenih varnostnih ukrepov in v skupnem strahu pred unutrašnjim neprijateljem prinese s seboj osebne izkaznice ter s tem olajša delo Udbe in zagotovi legitimnost tiskovne konference. Vstopnice za tiskovn konferenco prodajajo v domu kulture Velenje ter eno uro pred pričetkom konference. Maršal tudi v Veleblagovnici NAMA V petek, 27. marca, okoli 17.00, se bo maršal Tito s soprogo Jo-vanko ustavil v veleblagovnici NAMA Velenje, kjer bosta nakupila vse potrebno za Jovankino gospodinjstvo in svoj nakup tudi pokomentirala. HOFFMANOVE PRIPOVEDKE V soboto, 28. marca, ob 16.30, bo izpred Rdeče dvorane v Velenju odpeljal poseben avtobus na operno predstavo Hoff-manove pripovedke. Aranžma je razprodan. Vsi prijavljeni morajo strošek potovanja in vstopnice poravnati pred odhodom ali najkasneje na avtobusu. LETICIJA IN LUŠTREK V četrtek, 2. aprila, ob 19.30, bo v dvorani doma kulture Velenje na sporedu zadnja abonmaj- TISKOVNA KONFERENCA JOSIPA BROZA dom kulture Velenje, petek, 27. marca, ob 19.30 Cankarjev dom je pripravil zanimiv projekt »Pogovori z maršalom« v izvedbi simpatičnih igralcev Iva GODNIČA in Lji-ljane SPASOJEVIČ, ki bo igrala Jovanko Budisavljevič-Broz. Maršal prihaja v našo domovino, da bi se na lastne oči in ušesa prepričal o sadovih svojega dolgoletnega političnega dela in vojaškega udejstvovanja — pa tudi, da bi njegova soproga Jovanka lahko odšla v Pliberk na shop-ping. Maršal bo na tiskovni konferenci izrazil svoja občutja ob sedanjem obisku v Sloveniji, odgovarjal pa bo tudi na vprašanja občinstva. Občinstvo orosimo, ska predstava v tej sezoni, komedija »Leticija in luštrek« Petra Shafferja. Igrajo: Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič. Karakterno natančno in duhovito konverzacijsko dramo o dveh osamljenih ženskah, ki poskušata uresničiti svoje davne sanje na najbolj nenavadne načine, je režiral Dušan Jovanovič. GREENTOWN JAZZ BAND Tudi glasbeni abonma se izteka. V petek, 3. aprila, ob 19.30 bo v dvorani doma kulture Velenje koncert znamenitega GREEN-TOWN JAZZ BANDA. Sestav benda se do danes ni bistveno spremenil. Neguje tradicionalni jazz, vendar na svoj, izviren način. GARDALAND — čudežni park ob Gardskem jezeru Znan je datum odhoda karavane naših najmlajših po letih in po srcu, imetnikov lutkovnega abonmaja, na dvodnevni izlet v Italijo. To bosta petek in sobota, 30. in 31. maj 1992. Prvi dan bomo prispeli do Gardskega jezera, večerja, prenočišče. Drugi dan po zajtrku vstopimo v Garda-land in ostanemo do popoldneva. V Gardalandu je, razen nekaj naprav, vse brezplačno, tako da v enem dnevu komaj preskusiš vse vrtiljake, vlečnice, gondole, hiše strahov, gorske železnice itd. Cena 150 DEM v tolarski protivrednosti na dan odhoda. Možno obročno plačevanje! Pohitite s prijavami! Slovo od Slavka Košana Nenadoma nas je zapustil naš Slavko Košan. Njegov rod izvira iz Crnove pri Velenju. Iz zdravih in naprednih kmečkih korenin je zrasel tudi Slavko, ki si je v Velenju ustvaril svoj domek. Svojo edino zaposlitev je kot strojnik preživel v velenjskem rudniku lignita. Njegova ljubezen pa je, vendar ostala zemlja in je bil nanjo vezan s tisočerimi vezmi. Košanov vzorni sadovnjak si splača ogledati! Tam je tudi Slavko poleg svojega dela doma prebil večji del življenja, saj mu je bila Košanova zemlja kri in ljubezen in mati. Drevesnica, kije kmalu ne najdeš tako urejene. Tu so bile Slavko ve roke, ki so tudi sicer rade pomagale sosedom in vsakomur. V tihih večerih se je Slavko ves predal petju. Trideset let je pel v upokojenskem pevskem zboru. Nic v zapisu ne govorimo o medaljah, govorimo o navadnem, preprostem človeku, o njegovem plemenitem srcu in o njegovi veliki ljubezni do vsega, kar je naše, slovensko. Tisoč ljudi se je poslovilo od njega na pokopališču v Podkraju pri Velenju. Pozdravila sta ga dva pevska zbora. Poslovili smo se od njega, njegovega kratkega, komaj sedeminšestdeseiletnega življenja. Slovo ni hudo, če mislimo, da nam bo vzor v ljubezni do svojih, do slovenske zemlje in slovenske pesmi. Slavko, naša zemlja ti bo lahka! Viš GLASBENI KOTIČEK ZDRAVO! Pomlad je prišla med nas, prebuja se že narava; v tem letnem času pa se rojeva tudi največ ljubezni. Saj verjetno poznate pregovor naših babic: »Razganja jo oz. ga pomlad!«. Upamo le lahko, da bi se le to prijelo tudi pevcev in bi mogoče imeli s tem še več materiala za ustvarjanje. Bomo videli, nekaj pa boste razbrali že kar takoj. ... YO ... Pa začnimo že s skoraj pozabljenim BRUCE SPRINGSTEENOM. Po dolgem premoru se zopet vrača na sceno in sicer kar z dvema albumoma naenkrat. Prvemu je naslov HUMAN TOUCH, ki obsega 14 pesmi, drugemu pa LUCKY TOWN, ki ga je posnel v svojem študiju, kajti prvega je snemal po različnih študijih v okolici Los Angelesa ... YO ... V Angliji se v tem času zelo posluša duo SHAKESPEARS SISTER s sin-gelco STAY; izdali pa sta že tudi nov LP z naslovom HORMO-NALLY YOURS ... YO ... Prav tako je izdala svoj prvi album tudi simpatična pevka SHANICE, katerega naslov je INNER CHILD. ... YO ... Duo RIGHT SAID FRED ima na tržišču že novo singelco z naslovom DEEPLY DIPPV, katera se nahaja na prav tako novem albumu tega dua z naslovom »UP« ... YO ... Če gremo še na techno sceno, naj omenim, da je v tem času najbolj vroč štiklc skupine U96 z naslovom DAS BOOT ... YO ... CLIVILLES AND COLE produ- »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK. podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 40,00 tolarjev, mesečna naročnina 160,00 tolarjev, trimesečna naročnina 480,00 tolarjev, polletna naročnina 960,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 800,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. centa skupine C + C MUSIC FACTORY, ki se ukvarjata predvsem z mixi in remixi, sta izdala album »THE GREATEST RE-MIXES VOL. I, s katerega že poznamo uspešnico PRIDE (IN THE NAME OF LOVE), ki jo je včasih prepevala skupina U2; na sceni pa je že nov štiklc z naslovom A DEEPER LOVE... YO ... Za konec pa še nekaj o koncertih. 20. aprila bo v Londonu velik spektakel v spomin pevcu skupine QUEEN — Frediu Mercutiju. ... YO ... Prav tako pa sta odšla na turnejo dui SNAP pod naslovom »THE MADMANS RETURN TOUR 92« (live with band) in jih bomo lahko najbližje nam slišali v Munchenu 9. aprila ... YO ... To bo povedanega in napisanega za danes dovolj. Če vas vse to zanima, se oglasite v spodnjih prostorih lokala M4 vsak dan od 13. do 19. ure, drugače pa se slišimo preko RADIA VELENJE v oddaji »NAJBOLJŠE, NAJNOVEJŠE« vsak ponedeljek od 18.30 dalje. Lep pozdrav! Pripravlja: D.J. ROBBY BRATUSA Parežnik razstavlja v Delavskem klubu Ko je sedaj že uveljavljeni likovnik — samouk iz Mozirja, Vlado PAREŽNIK pred petnajstimi leti odprl v Delavskem klubu v Velenju prvo samostojno razstavo slik, se najbrž ni nadejal, da bo njegova umetniška pot tako bogata. Te dni je v prostorih restavracije Delavski klub na ogled kar 52 slik — vinjet in nenavadnega cvetja ter ornamen-tov, v njegovem, značilnem stilu. Tako je ta gostinski lokal zares prijeten in ni bilo malo gostov, ki so se popestritve tega ambienta razveseli. Razstava bo postavljena še nekaj dni, nato pa bo preseljena v hotel Vesna v Topolšico. Jože Miklavc Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra *a informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 26. MARCA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 27. MARCA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje. 22.00 Lahko noč. SOBOTA, 28. MARCA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 29. MARCA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste jih postavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855-963 nova). 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50, 17.50 servisne informacije). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 30. MARCA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00 Lahko noč. TOREK, 31. MARCA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 1. APRILA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 19.00 Mladi mladim. 20.00 Lahko noč. 1 K M M 1 1 J REDNI KINO Od četrtka, 26. 3. do nedelje, 29. 3. ob 18. in 20. uri SMRTNE MISLI (Mortal Thoughts) — ameriški, triler. Prijateljici imata precej neprijetno nalogo. Mož ene od njiju je zelo zoprna oseba, ki grdo ravna s svojo ženo. Ko ga najdejo ubitega morata prijateljici prikriti, kaj se je v resnici zgodilo ... TA TEDEN NI PREDSTAV NOČNEGA KINA! KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 30. 3. ob 20. uri v Filmskem gledališču SMRTNE Gostišče Acman Skorno 62 a, Šoštanj Tel.: 881-393 Se priporočamo Okrepčevalnica POLANEC Robert Žerdoner — Ponovno obratuje vsak dan od 8. do 22., ob nedeljah od 14. do 22. ure. Se priporočamo! URARSTVO IN PRODAJA UR ROMAN BASTL Stantetova 19 Tel. (063) 853-948 DELAVSKA UNIVERZA VELENJE »NAMA« VELENJE za lepše življenje organiziramo seminar MOJ ZELENJAVNI VRT v soboto. 28. 3. 92 ob 8.00. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. ©854-539! MISLI (Mortal Thoughts) — triler. Vloge: Demi Moore, Bruce Willis, Harvey Keitel, Glenne Headley KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 30. 3. ob 18. uri SMRTNE MISLI - amer. triler. Gl. vlogi: Bruce Willis in Demi Moore (Duh) KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 29. 3. ob 15.30 uri! SMRTNE MISLI - am. triler. Za ljubitelje dobrega trilerja ter prikupnega igralca Bruce Willisa, ki ga poznamo iz TV nadaljevanke Blue Moon, ter filmov Umri pokončno, Hudson Hawk. Tokrat igra s partnerko, ki je njegova spremljevalka tudi v življenju, Demi Moore, ki srrno si jo dobro zapomnili v odlični vlogi zaljubljene kiparke iz filma DUH. Film, ki je ponovno pretresel ZDA — JFK (Kennedy) — najverjetneje že v nedeljo, 5. 4. v PRED-PREMIERI na dopoldanski predstavi v Domu kulture! I I I I*MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI pri občin ■skem odbora SKD "Velenje ■vabijo na proslavo I |MATERINSKEGA JDNE ■V PETEK, 27. MARCA, |OB 18. URI V KULTUR .NEM---- ■NJU. I Vabljeni vsi občani, ki sprejemate in ohranjate življe- inJe- teL 883 481, 888 480 usfishjt ogCaij ocjLas v naL v cai. APN 6, letnik 88, prodam. ® 857-432. PRIKOLICO ZA LES, raztegljivo, cirkular za obrezovanje gradbenega lesa in frajtonarice, prodam. ® 893-458. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v Topolšici za stanovanje v Velenju. Gorazd Vrhovnik, Topolšica 85 D. ŠKODO LS 120, letnik 1982, ugodno prodam. ® 857-791. VIKEND PARCELO in stružni stroj prodam. V najem pa oddam manjši obrtni prostor. ® 855-537. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE "(62 m!) za večje v Šaleku, zraven osnovne šole. Stanovanje katerega lastnik je Gorenje je staro 4 leta in pol, v petem nadstropju, na sončni strani. ® 852-589. SKRINJO 320 LITRSKO PRODAM, ter hladilnik in pralni stroj. ® 852-589. ŠE NERABLJEN VARILNI APARAT Varex 160-210, prodam. Franc Podgoršek, Gavce 25, Šmartno ob Paki. GOSTILNA OBIRC zaposli KV natakarico in kuharico ali honorarno zaposli dekle za pomoč v strežbi. ® 856-756 od 12. do 22. ure. GOLF JX DIESEL, letnik 1988 in nov elektronski pisalni stroj TRIUMPF-ADLER SE 230, prodam. ® 858-435. ZEMLJIŠČE (3,07 ha gozda 77 a travnika) v okolici Velenja prodamo najboljšemu ponudniku. ® 0602-38-354 po 18. uri. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® dopoldan 856-457, popoldan 895-138. OTROŠKO DIRKALNO KOLO, staro 18 mesecev, prodam za 100 DEM. ® 855-252 od 19. do 20. ure. MLADIČE ŠKOTSKIH OVČARJEV (Lesije), z rodovnikom, prodamo ® dopoldan 853-312 interna 1349 in popoldan 853-312 interna 1527. LOKAL 31 m', vseljiv oddam v najem. Informacije Bojan Gabrič Trg Bratov Mravljakov 7, Šoštanj. OD ČETRTKA pogrešamo psa Lesija, kdor bi karkoli vedel o njem naj sporoči: Trinkaus, Jurčičeva 3 Velenje. DVE ZRAČNI PUŠKI - HAE-NEL-312 in objektiv Vostok — IJ 38, prodam. ® 850-724. OSEBNI AVTO R-4, letnik 87, prodam. Informacije po ® 854-424. Dežurstva Občina Velenje: V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 26. marca — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Ja-nežič, nočni dr. Friškovec in dr Mijin Petek, 27. marca — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Natek in dr. Kozorog Sobota, 28. marca in nedelja, 29. marca — dr. Grošelj in dr. Renko Ponedeljek, 30. marca — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Renko, nočni dr. Slavič in dr. Jonko Zobozdravstvo: V nedeljo, 20. marca — dr. Mojca Bujan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 27. marca do 3. aprila — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 892-236. PARKETARSTVO, montaža pohištva, izdelava strešnih izolacij. ® 851-110. STROJNI INŽENIRING IN TRGOVINA »SIT« SEČOVLJE, prodaja vibracijski masažni aparat »SIT, ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVO TELO«, po zelo ugodni ceni in še ugodnejših plačilnih pogojih. Informacije po ® 857-165. GOSTIŠČE PRI KOVAČU Nudimo vam tople malice in jedi po naročilu. Delovni čas: vsak dan od 9—21, ob nedeljah od 12—20 ob sobotah je zaprto Tel: 856-926 DELO PRODAJA p.o., Podružnica Maribor, Strosma- jerjeva 26, 62000 MARIBOR, zaposli prodajalko v kiosku Delo v Nazarjih. Ponudbe pošljite na podružnico Dela Maribor, Štrosmajerjeva 26, ® 062-212-191. POPRAVEK: Pri zahvali za MIHAELO JERELE je prišlo do neljube napake in predzadnji stavek se pravilno glasi: Hvala gospe za tako lep nagovor ob odprtem grobu. Prizadetim se opravičujemo! ALOJZ GOLlC AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA z rezervnimi deli za avtoe-lektriko Popravilo elektrike pri traktorju. Kaplja vas 16, Prebold Tel. 723-198 Iskrene čestitke ob dnevu žena ZAHVALA Vsem, ki ste nam stisnili roko in pospremili na zadnjo pot našega moža, očeta in starega očeta Jožeta Stropnika iz Topolšice 9 Hvala Žena Marija, hčerka Majda z vnukinjama Tajo in Leo. Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi in skrbni mož, ati, dedi in brat Slavko Košan Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in s tem počastili njegov spomin. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Občina Mozirje: Na Veterinarski postaji: Do 29. marca — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 30. marca do 5. aprila — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Q SMRTI Občina Velenje Jožef Stropnik, roj. 1919, Topolšica št. 9, Jožefa Jelen, roj. 1916, Velenje, Kidričeva c. št. 15, Jožefa Mramor, roj. 1943, Ješo-vec pri Kozjem št. 25, Jožefa Čremožnik, roj. 1913, Lokovica 21. MTTu»ela Jerele, roj. 1957, Vele- nje, Ul. Vrnjačke banje št. 7, Marija Maršnjak, roj. 1940, Velenje, C. Borisa Kraigherja št. 6/c. Antonija Meh, roj. 1927, Ravne št. 94, Ivan Pustoslemšek, roj. 1934, Rakovlje št. 23, Stanislav Košan, roj. 1925, Velenje, Efenkova c. št. 58. Občina Mozirje Janez Lihteneger, roj. 1913, Ter 28, Marija Cesar, roj. 1900, Mozirje, Cesta na Rožnik 9, Friderika Jakopin, roj. 1927, Brezje 27, Antonija Robnik, roj. 1912, Krnica 34. Jožef Bric, roj. 1928, Šmartno ob Dreti 76. BUTIK KAJA Mislinja 152 ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068 Rent a car Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil Darilni butik Pink, Kardeljev trg 1, tel. (063) 851-476 Delovni čas — vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. LJUBLJANSKO PODJETJE VVOLFCOMMERCE D.O.O. VAS OBVEŠČA, DA IMA UGODNE KREDITE ZA NAKUP PREMIČNIN ALI NEPREMIČNIN. KREDIT JE BREZOBRESTEN (40 OZ. 60 ENAKIH OBROKOV). Če vas to zanima, ali če potrebujete večji znesek gotovine, se oglasite vsak dan razen srede in nedelje v prostorih Krajevne skupnosti Gorica, Veljka Vlahoviča 45, Velenje, med 10. in 12. uro oziroma med 14. in 16. uro, ali na telefon (063) 851-623. Vabljeni! (prvi dan vpisa je ČETRTEK, 26. 3. 1992 ob 10. uri) gorenje a Kopalnica Gorenje — kopalnica za več generacij Akcijska prodaja kopalnic Gorenje v Prodajnem studiu na Primorski 6 b v Šoštanju - 30% popusta pri nakupu z gotovino - prodaja na čeke 1 + 3 brez obresti V mesecu marcu nas lahko obiščete od 10. do 18. ure ali pokličete po telefonu 882-122. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska __zadruga Mozirje P.„. PONUDBA TEDNA V poslovalnici KMETIJSKO PRESKRBOVALNI CENTER V LJUBIJI Cesta na Lepo njivo 2, p. Mozirje, tel. 831-045 — termo zastekljena okna Glin Nazarje zelo ugodne cene — žgano apno za beljenje, pakirano po 25 kg kg 22,00 SLT — opeka modul Ormož kom 34,70 SLT — lamelni parket hrast m 899,00 SLT — folija Corvertan za sajenje zelenjave 10 m x 1,5 m kom 490,00 SLT V poslovalnici ELEKTRO LJUBIJA, Cesta na Lepo njivo 2, tel. 831-047 — pralni aparat Karcher uvoz kom 49.000,00 SLT video recorder televizor Gorenje glasbeni stolp pralni stroj sušilni stroj sesalec varilni aparat kom 41.000,00 SLT kom 39.900,00 SLT kom 18.000,00 SLT kom 36.000,00 SLT kom 37.000,00 SLT kom 5.800,00 SLT kom 11.000,00 SLT V poslovalnici samopostrežna trgovina LJUBIJA, Cesta na Lepo njivo 2, tel. 831-058 — EMO posoda na kg kg 234,00 SLT V ponudbi tedna sodeluje tudi preostalih 25 naših poslovalnic, ki vam nudijo nakup blaga tudi na POTROŠNIŠKI KREDIT NA 5 OBROKOV. Občina Velenje V stavki V Sloveniji je sredi prejšnjega tedna potekala splošna opozorilna stavka, ki so jo organizirali Svobodni sindikati Slovenije. Na območju občin Velenje in Mozirje je v njej sodelovalo okrog 15 tisoč delavcev ali 60 odstotkov, s krajšimi zbori delavcev, podpisovanjem peticije ali drugačnimi oblikami podpore pa še približno 5 tisoč delavcev. Skupaj je torej v stavki na omenjenem območju sodelovalo 80 odstotkov zaposlenih. Povedano nekoliko drugače — od 82 sindikatov v podjetjih se za sodelo- sodelovalo 80 % delavcev vanje v opozorilni stavki ni odločilo 10 manjših. Ob tem pa je treba zapisati, da so delavci v energetiki izvedli generalni »štrajk«. Med posebnostmi morda velja omeniti 5 cestnih zapor na glavnih vpadnicah v mesto Velenje od 6. do 8. ure, pa 35 stavkovnih odborov in 297 članov stavkovnih straž, ki so bdeli nad izvedbo. Prav tako svobodni sindikati v svojih štirih osnovnih zahtevah v stavki niso bili osamljeni, ampak so se jim pridružili še sindikati novinarjev na omenjenem območju, sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Zdravstvenega doma Velenje, v Gorenju Gospodinjski aparati pa člani neodvisnosti konfederacije novih sindikatov Slovenije. Kot zatrjujejo organizaciji, je stavka na območju občin Mozirje in Velenje uspela tako v organizacijskem kot tudi vsebinskem smislu. Tap, foto: L.O. Rečica ob Savinji Savinjski želodec predsedniku Kučanu Pred nedavnim je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan sprejel predstavnike vseh krajev, ki so se najbolje odrezali v lanskem tekmovanju za najlepše urejen turistični kraj. Rečica si je pribcprila tretje mesto med manjšimi kraji, na sprejemu pa so predsedniku izročili pravi zgornjesavinjski želodec, »zgornje« zato, ker je »savinjskih« želodcev na »trgu« dovolj in preveč. Po predsednikovih pozdravnih besedah, čestitkah in spodbudi njihovim nadaljnjim naporom je bil največ vreden sproščen razgovor o de- lu, načrtih, težavah in uspehih. Rečičani so letos krenili v boj za prvo mesto, predsednik pa je sprejel njihovo povabilo, da jih obišče, ko bo le imel toliko časa. Op) Ljubljanska banka Splošna banka Velenje Individualni pristop do varčevalcev Ljubljanska banka Splošna banka Velenje se želi še bolj približati svojim varčevalcem. Tokrat so pomislili na tiste, ki poslujejo preko njih najbolj zvesto in pa tiste, ki se na banki pogosteje ustavljajo. Zanje so posebej uredili prostor v prvem nadstropju svoje poslovalnice na Rudarski cesti v Velenju. Zgledujejo se po svetovnih bankah in se želijo svojim varčevalcem bolj individualno približati. V omenjeni prostor imajo vstop varčevalci, ki jim je oziroma jim bo banka izdala posebno kartico. V prostoru »individualnega pristopa do strank« bo varčevalec na enem mestu opravil vse bančne posle (hranilne tolarske in devizne vloge, žiro in tekoči računi, plačila položnic ...) MLADINSKI SERVIS vele n j e tel.: 854 -831 modro bela kronika TATVINE V GARDEROBAH Velenjski policaji so v minulem tednu zapisali v svoje beležnice kar nekaj tatvin po garderobah. Tako ja neznanec prejšnji ponedeljek »ura-doval« v omenjenem prostoru na Centru prednjih šol v Velenju, kjer je odtujil denarnico z denarjem vred M. I. iz Šoštanja. Oškodoval ga je za okrog 1000 tolarjev. V garderobi Rudnika lignita Velenje pa so neznanca zamikali žepi oblačil na visečem obešalniku. Obleka je bila last F. M. iz Velenja, ki je ostal prav tako brez denarja in denarnice. Dva dni kasneje je podobna »sreča« doletela S. F. iz Prebolda, izogniti pa se temu ni mogel v naslednjih dneh še P. M. iz Velenja. UKRADEL LESEN KIP BOGA V noči iz 16. na 17. marec je neznani storilec iz kapelice v Topolšici, last M. S. iz To-polšice, odtujil okrog 100 let star lesen kipec Boga. Glede na to, da sodi med kulturne znamenitosti, njegova vrednost najbrž ni tako majhna. OB KOLO Z MOTORJEM Prejšnji petek, v dopoldan- skem času, je R. L. iz Velenja pustil svoje kolo z motorjem ATX 50 C pred velenjskim zdravstvenim domom. Ko se je vrnil, je bil prostor prazen. Kdo mu je odpeljal prevozno sredstvo brez njegovega dovoljenja, ne ve. Ve pa, da ga je dolgoprstnež s tem oškodoval za približno 40 tisoč tolarjev. NASILNA NOSEČNICA V. J. iz Šoštanja je prišla pred dobrim tednom dni, v dopoldanskem času, v prostore občinske organizacije Rdečega križa Velenje po prehrambeni paket. Z njegovo vsebino ni soglašala, zahtevala je več in še nekatere druge izdelke. Ker njeni neupravičeni zahtevi delavka omenjene organizacije D. B. ni ugodila, jo je nasilna »obiskovalka« fizično napadla, nato pa zapustila prostore. Toda njenemu maščevanju še ni bilo konec. Našla je večji kamen, ga pobrala in zalučala najprej v eno, nato pa še v drugo okno. S svojim nerazumnim početjem je povzročila za okrog 8 tisoč tolarjev škode. Policisti so za V. J. napisali kar dve prijavi: eno sodniku za prekrške zaradi kršenja javnega reda in mira, drugo pa tožilcu zaradi poškodovanja tuje stvari. »NABASAL« JE SVOJE VOZILO Z ODTUJENIMI PREDMETI Prav tako prejšnji petek, v popoldanskem času, so velenjski policisti ustavili voznika osebnega avtomobila M. M. iz Raven pri Šoštanju. Pri postopku so ugotovili, da je njegovo vozilo nabito polno z odtujenimi predmeti, last kolektiva, v katerem je zaposlen. Odpeljati jih je nameraval domov — v republiko bivše Jugoslavije. Za okrog 50 tisoč tolarjev bi oškodoval Kmetijstvo Šoštanj, če mu tega ne bi pravočasno preprečili možje postave. Ti najbrž tudi niso.priča-kovali, da se bodo nekaj ur kasneje »srečali« s podobnim primerom. V večernih urah so namreč ustavili P. S. iz Velenja, varnostnika v podjetju Sipak. Zasegli so mu kolut plastičnega traku, ki si ga je prisvojil na neupravičen način. Tako kot zgornjega storilca tudi tega čaka pogovor pred javnim tožilcem. Svoje pa bodo, če že niso, rekli člani disciplinske komisije v omenjenih podjet-jih. ZARADI KRAJ PESTER VIKEND Minuli vikend je bil za delavce velenjske policijske postaje res pester in zanimiv, predvsem zaradi kraj. Do na deponiji parkiranega buldožerja, last Komunalnega podjetja Velenje, je v omenjenem kritičnem času priš(li)el neznani storilec, odlomil dve obešanki in iz njegove notranjosti odtujil več orodja ter ga nato med potjo odvrgel. Buldožer pa je »pričakal« delavca še z razbitimi lučmi in ogledalom. 8 tisoč tolarjev pa je bil vreden plen neznanega storilca, ki je iz soda — skritega pod žlico delovnega stroja, last Nivo Celje (parkiran je bil v Ravnah pri Šoštanju), iztočil 180 litrov plinskega olja D2. Kombi velenjske Mladinske knjige, parkiran na prostoru pred pošto v Velenju, je ostal čez vikend brez plastičnega odbijača, zastava 128, last V. Š. iz Velenja, parkirana v podzemnih garažah na Kardeljevem trgu, pa brez plastike zadnjih zaključnih luči in 4 žarnic. POGIN RIB V FLORJANŠČICI Prejšnji petek so člani ribiške družine Šoštanj našli na obrežju potoka Florjanščica — v dolžini 1,5 km — od 30 do 40 poginulih rib. Kot so kasneje ugotavljali policisti in vodnogospodarska inšpektorja, naj bi pogin rib povzročili delavci celjskega Nivoja, ki so čistili jašek pri zajetju vode v Ljubiji, pri tem pa usedlino spustili v potok Florjanščica. Zgodbic, ki jih piše življenje, je veliko. Toliko kot ljudi. Razumljivo, ko pa življenje utira nam včasih tako čudna pota. Srh spreleti človeka po telesu ob prebiranju »dogodkov« iz črne kronike, sploh s področja kriminalitete. Včasih preprosto ne more verjeti, da je vse to res, da je to mogoče. To toliko bolj, ker se v isti sapi zaveda, da vsega sredstva obveščanja, sodni spisi ne zabeležijo, in da ostaja marsikaj še bolj tragičnega očem prikrito. Odgovora na vprašanja za vsak posamezni primer ne pozna, le ugiba lahko, ali je za to kriva družba, okolje, kriza, pomanjkanje čustev,... velenjski enoti celjskega temeljnega sodišča rešiti dva primera. Za storjeno kaznivo dejanje je v enem primeru iz leta 1989 dobil kršitelj kazen po drugem odstavku 103. člena kazenskega zakonika 5 let zapora. V drugem iz istega leta pa za dejanje iz prvega odstavka tega člena leto dni zapora. Za prej omenjen soroden primer iz 104. člena (kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja) pa 8 mesecev. Ostale tri primere na velenjski enoti temeljnega sodišča še niso končali, ker je potrebna pridobitev več izvedenskih mnenj, prič. Delati iz muhe slona, biti plat zvona — po statističnih podatkih sodeč — res ni treba, če . . . če ne bi bila to še vedno tabu tema, če bi naše oči videle vse, kar se dogaja nenavadnega v okolju, v katerem živimo in delamo. Eno je pri vsem tem gotovo: davek tovrstnega odklonskega vedenja je previsok za mlado žrtev, ki šele stopa vsem življenjskim preizkušnjam nasproti. Kakšna bo njegova mladost ob porušenem čustvenem ravnotežju? V kakšno osebnost se bo razvil otrok duševni invalid? Kaj lahko od njega pričakuje družba in navsezadnje družina, če si jo ustvari? Vprašanja, ki se vsiljujejo sama po sebi, in ki so vredna vsaj majhne pozornosti, te ne že nekoliko globlje anaMize. Kam drvimo? Proti jarku, ki mu je všeč misel, da so reke samo za to na svetu, da mu dajejo vodo. In zakaj vse to pisanje? Zaradi tega, ker si prevečkrat zastiramo oči pred dejstvi, da nismo imuni, in da se to dogaja tako daleč od nas. Ne. Svež primer spolne zlorabe očeta nad svojo osnovnošolsko hčerko to dokazuje kot tudi potrjuje eno od zlatih življenjskih pravil: svet je oder, na katerem igra vsak svojo> vlogo. tap — Nasilje postaja naš takore-koč življenjski sopotnik. Njegove najpogostejše žrtve so najšibkejši člani družbe, družine. In spolno nasilje nad otroci do 14. leta starosti na področju kriminalitete zavzema posebno mesto. Na Temeljnem sodišču Celje, enoti Velenje so v letih 1989-91 obravnavali 5 takih kaznivih dejanj po 103. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije in eden soroden primer po 104. členu omenjenega zakona. Malo ali veliko? Kal or za koga. Gledano statistično na število prebivalcev v mejah normale, nekaj običajnega. Seveda pa je ob tem treba povedati, da je pot do seznanitve primera na temeljnem sodišču zelo, zelo dolga: najprej zabeležijo dejanje policaji, ti predajo zadevo javnemu tožilcu. Ta sproži preiskavo in po pridobitvi vseh dokazov, mnenj izvedencev, prič se šele odloči, ali bo vložil obtožnico zoper povzročitelja ali ne. Če se odloči za prvo možnost, se lahko osumljenec pritoži in šele ko je obtožnica potrjena, primer prevzame sodnik temeljnega sodišča. Neke ustaljene formule, pravila za vzrok odklonilnega vedenja ni. Sodni mlini pri tovrstnih zadevah tečejo različno, odvisno od zapletenosti primera. Le malo je med dejanji spolnega nasilja nad otroci čisto enostavnih. Leto, dve se vleče obravnava enega primera. Če pa je storilec (zaradi suma, da bo z dejanji nadaljeval) v priporu, je za rešitev zadeve potrebnih največ šest mesecev. In kazni? Po prvem odstavku 103. člena kazenskega zakonika (spolni napad na osebo mlajšo od 14. let brez uporabe sile) je od 6 mesecev do 5 let zapora nepogojno. Po drugem stavku (z uporabo sile, grožnje) pa od 3 do 15 let zapora. V obravnavanem obdobju so uspeli na ■HpSjSggggH sodobnega časa naj bi bita [ji v njej pa otrokovi prijatelji. O" »zna hiša učeno-žal vedno ni ta- kar strese, ko pomisli, kolikokrat so otroci i prepuščeni milosti in nemilosti odraslim. Tudi v našem okolju lahko srečamo pretepene in maltretirane otroke. Nad njimi se znesejo starši. Pa tudi učitelji oziroma učiteljice. Kaj bi storili, če bi se vaša drobcena prvošolka prijo-kala domov, češ, da jo je zlasala učiteljica. »Saj ni tako hudo, si že bila poredna« bi verjetno odgovorila večina, še , če bi imela ta deklica živahnega bratca, zaradi ka-i klicana v šolo. Kaj pa bi storili, ko i soseda, da se morate nujno vrniti domov, : dekletce hudo joka, ima po obleki polno las in pravi, da jo je učiteljica zlasala. Prihiteli bi domov, deklico potolažili in se malce zamislili. Potem pa bi nenadoma , da je na dekletovi glavi pravcata mala pleska, To pa je ž* preveč, bi si i k zdravniku, kjer bi seveda do- dKSK . , „„s...................... ,>. - se je cisto zares dogajalo na eni iz-osnovnih šot, kjer dejanju imenda niti ne pozornosti. Takoj so sicer ugodili ; (ki pa vprašanje čeje najbolj sprejemljiva) prestavili v drug razred. Pa bi se vseeno bilo treba zamisliti! Postavimo se v vlogo male deklice, ki je komaj prestopila šolski prag, na drugi strani katerega jo čaka učiteljica, ki lasa. Bo ta deklica sploh lahko v celoti razvila svoje sposobnosti, je lahko sproščen otrok? Se učiteljica res lahko zgovori, da ni bilo tako hudo. da jo je pač malo pocukala? Sicer pa je to le primer, žal ne edini in ne enkraten. Otroci sicer res pogosto niso jagenčki, vendar jih večina učiteljev zna ustrezno miriti, motivirati, zaposliti. Pri tistih, ki tega ne zmorejo, nesporazumi z učenci niso slučajnost, ampak pravilo. Ti bi se morali zamisliti nad sabo in svojimi delovnimi navadami. Na to jih je dolžno opozoriti tudi vodstvo šole.