Gospodarske stvari. S 1 a d i n. (Konec.) Iztisaejo se pa civebe ai jagode na tak aačia: Mebice ia cele jagode sicer plavajo aa površju aiošta v polovBJaka, ker se bc dado vse zmečkati, pa to uič ae de. Kojemoštaa kad prazaa ia kraica ali pol stiske ali pveše tropia oproščeaa, se iz polovajaka z žebtaroai Biošt, civebe ia jagode zajema, ia v rešeto Bad kadjo postavljeno vljiva, da se aiošt v kad izceja, civebe ia jagode pa se iz rešeta v škaf osipljejo iB aa krnico aosijo, kder se po teai majhai koš aareja kakor navadao. Koš se po trikrat dela, da se popolaeje iztisne. Ker je koš tnajbea, stiska ali prešno orodje pa goropadao, je treba paziti, da se nesreča ae zgodi ali vreteao ae stare. Koš je jako polzek ia se rad nagae; zato gre tudi zelo po maleai vreteBO goniti. Vendar se da tudi težilo Ba vago obesiti, saj pri drugem ia tretjem košu. S tem se po aepotrebnetn ae kaplja z aioštoai, ki je v polovajaka bil, ia sedaj precejea skozi rešeto v kadi čaka, dokler še ostali aiošt od koša, ki je aa stiski aarejea, ae poteče ia ves mošt aabere. Ko so se civebe in jagode sicer že trofiae v tretjič v majbai koš aied obroee pometale ia iztisBole, iB Bič več mošta ae dado, se primerni sod aalije, ie to je: nSladia" ; s kterim se ravaa, kakor sicer z raoštoai ia viaom, toda bolj varno ia skrbao, ker je roba, drajaa. PolovBJak nsladiaa" se proda za 200 do 300 for. — a sedajai mošt pa kapci plačujejo po CO do 80 for. štrtiajak. Leta 1865 aem ,,trofiasko viao s sladkorjem" ea polovBJak aaredil, ia še iuiara medstobokali razaega viaa tadi uao primešano ; toda rad bi se ga zaebil, ia bom ga sedaj na pipo djal, da se popije, ker vedao aeka aiedla, prazaa bridkost predsili, ktera se je vinu pridražila od tropia ia vzlasti od petljik ia receljaov grozdiaih. Ta soperai okus še se sedaj ai zgubil, pri vsem tem, da je celo od leta 1866 še s pravim sladkorjem viao se prililo. — Tudi a pravim sladkorjem še vino sladkeje aarejati, ni svetovati. Boljše je slabeje vibo z boljšim viaom ga zboljšati, komur se rači, postavim: laasko z letošujim ko bočisto. — Viao s pravim sladkorjem osladkorjeao se brž po okusu čati ia pozaa, ko je zavrelo: kdor pa ae ve, kakosejeviao sladkeje naredilo, se kaj zavzeme aad uinetaiaj ravBanjem, ko ga pokasi, ter ugibljuje razBo čarovaaje aii copranje — pa ga pusti. Po tem takena tedaj z obema Bačiaoma,1 s ,,tropiaskiBi viaom s sladkorjem siadkeje delati, priporočila Bi vredao, dokler Be bomo vedeli vseai pornanjkljivoatim grozdioim o slabira viaskera letu v okom priti. Do tje še bo pa mnogo vode po Muri, Dravi ia Savi v črno morje steklo. To vera iz lastae skušaje. Komur pa sc rači, aaj si paaieti kupuje, kakor si je kapoval. J a a č a r. Bucelarstvo, Novl način satovje iz panja jemati. V Angleški 8e bučelam satovjejemlje po tem, ko so se prej bueele z kloroforom oiaamile. K teaiu je potrebao V4 UBce ('/,<_ lota") klorofora pri navadnem paaju, pri velikera pa '/„ aaee. Opravilo pa jesledeče: Miza, ktera se postavi 6—7 črevljev od panja, se ogrue s plataeaira prtoin, aa srediao aiize se pcMtavi okrožnik s kloroforom, krožnik se pokrije a prav taako trotaato mrežo, <Ja se bučele ae morejo celo kloroforu bližati. Po tem se paaj postavi čez krožaik ia v 20 aiiaatab ležijo vse bučele spajoee na prta. Po teai se paaju lahko satovje vzame, kolikor se ga hoče, paaj se postavi spet ua svoje mesto; krožaik s kloroforom se odstrani, v kratkem se bučele zbudijo ia letijo prav vesele v svoj panj.