250 Zakaj nekatero popolnoma doraslo drevo vendar ne rodi? Tu je treba pogledati, kje je zadržek? Zadržek utegne biti v zemlji, če je zemlja zelo pusta, da korenine ne nahajajo živeža za rejo drevesa in sadu, ali če je njih živež slab in ubog, seveda tako drevo ne more imeti sadu, kakor tudi žito ne, če je v pušči, in krava mleka ne, če je sestradana. Takemu drevesu se mora zemlja globoko okopati in zboljšati, to je, dobre prsti treba dati koreninicam, da bodo imele več in boljšega živeža. Če je pa zadržek v deblu, to je, Če ima debelo, trdo skorjo, ali pa je tako v senci, da ga solnce ne more vsega obsevati ter mu lesa zadosti pregrevati, — tako drevo tudi ne more sadu roditi, ali ga pa ima po eni strani, po drugi pa ne. Kajti muzga se ne pretaka povsod enako po lesu ter tistega živeža, katerega dobiva po listji, ne pretvarja s tistim, ki prihaja iz korenin, v rodovitnost. Takemu drevesu je kaj lahko pomagati, če mu staro in mrtvo suho kožo čisto odrgneš in tiste veje, katere mu najbolj delajo senco, porežeš. če je pa vse drevo v senci, daš mu, če je mogoče, solnca, ako namreč spraviš s pota tisto, kar mu dela senco. Če je v vejah zadržek, to je, če jih je preveč, če so pregoste, da druga drugo pokrivajo in tope, da jih solnce ne more pregrevati, ter muzga komaj les in perje preživlja, — tako drevo moraš zelo obrezati in mu vse veje, katere mu delajo senco, iztrebiti ter mu jih le toliko pustiti, kolikor presodi oko, da je dosti in prav. če potem še neče roditi, u&rive ali pa prevežejo se mu veje ob začetku kresnika, da je muzga malo zadržana in da v les preveč ne žene, ampak da mora delati sadne popke, kakor se tudi šparoni z vinskimi mladikami delajo in ukrive, da mladike prisilijo k rodovitnosti. Tudi se prisili drevo k rodovitnosti, če ima muzge preveč, da le v les žene in raste, ako se mu pušča, to je, če se mu v kožo po deblu naredi zareza, ali le po eni ali pa po oboji strani, kakor je treba, da izgubi nekaj muzgo. Nerodovitnost od vremena se težko odvrne, ker vreme ni v naši oblasti. Mraz, suša, prevelika moča, toča, vse to škoduje sadju. Že v popkih lahko vreme sad skazi. Tri tedne o kresu počiva drevje v rasti, muzga tačas ne žene v les, ampak dela popke za prihodnje leto, cvetne, lesne in listne. Če je takrat toplo in tiho vreme, da se muzga po vsem drevesu za kožo lahko zadosti spari in se naredi pripravna za rodovitnost, požene iz mladifc veliko cvetnih popkov, iz katerih bo prihodnje leto cvetje in sadje, če je pa takrat dolgo deževno in mrzlo, da se muzga ne more spariti, ali pa suša, da muzge manka, onda drevo ne more narediti cvetnih popkov, ampak komaj slabih lesnih in listnih, in pomladi ne bo ni cvetja ni sadu. Tega mi ne moremo odvrniti, razen suše, če takrat prilivamo koreninam ; pa dobro je vendar uže prej vedeti, če bo drugo leto sadje cvelo ali ne, da človek ve staro sadje hraniti ali pa prodati. Ravno tako se od vremena tudi na drevji izkazi cvetje, da ni sadu. če drevje pred perjem pokaže cvetje 251 - - odpadlo bo, ker nima tistega potrebnega živeža, katerega dobiva po listji ali perji. Tako cvetje se ne more zadosti izgoditi in na lesu urasti. Tako češnje, češplje, ki cveto vsako leto, pa malokdaj v perji, obrode malo-kedaj. Če se tako drevje kakih 8 do 10 dni prej okoli korenin okopa, in z brinovimi ali pa smrekovimi vejami ali s snegom, ledom ali blatom korenine pokrijejo, zadrži se razcvit tudi skoraj za toliko dni; v tem se začno lesni in listni popki razvijati in drevo cvete potlej v perji. Pa ne vem, če bi to vselej in povsod gotovo pomagalo. če bi sadje preveč cvelo, ostalo bi ga tudi malo. Pomaga če se takrat takemu drevesu korenine zalivajo, prej pa v tisti vodi živalski ostanki: kosti, rogovi, usnjevi obrezki itd. kuhajo. Če ob sadnem cvetji dežuje, da se rodilni prah ne more v dno sadnega ploda osuti, ter ga tudi čebelice ne preneso, izkazi se cvetje. Pomaga pa, če drevo časi pomaješ.