Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Hokopisi se ne Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; ij vračajo. — Cene inseratom po 20 b od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. r večkratno insercijo po dogovora. Melon štev. 216. V Ljubljani, 25. decembra 1904. Poštno-hran. št. 864.816 Vabilo na naročbo. Z novim letom dospe „Narodni ^Gospodar" v šesto leto svojega obstanka. Nočemo se hvaliti z dosedanjimi vspehi, mi gledamo naprej in gremo naprej po poti, ki smo si jo zasnovali in spoznali za pravo. „Narodni Gospodar" je glasilo „Zadružne zveze" - toraj je v zve-zinem namenu označen naš program in ta naš program je: najti, rešiti, ojačiti in združiti vse gospodarske sile in tako ustvariti veliko, nepremagljivo gospodarsko moč. Zvesto se bomo držali tega programa in ga brez vseh ozirov zvrše-vali, ker smo prepričani, da je to glavni predpogoj za obstanek naroda. Svoje sotrudnike pa prosimo, da nas podpirajo tudi v bodoče; posebno pa še prosimo naše zadruge in zadrugarjc, da nas zalagajo s vsako-jakimi poročili o zadružnem in splošno gospodarskem delovanju. List izhajal bo kakor do zdaj, 10 in 25. vsakega meseca in bo obsegala vsaka številka 16 strani. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Člani zadrug, ki so članice „Zadružne zveze“ dobivajo list na leto za 3 K. Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. „Narodni Gospodar" se naroči pri „Zadružni zvezi" ali pa pri bližnjem poštnem uradu. — 370 — ZADRUGA Naše zadružništvo v 1. 1904. In spet je minulo leto. V času, ki hiti trdnimi koraki naprej, pomeni jedno leto pač le majhno dobo. A vajeni smo, da koncem vsake take dobe postojimo, pogled nam sili nazaj in enkrat še vidimo vse, kar smo v ravno preteklem letu doživeli, veselo in žalostno, — kar smo dosegli, kar nam je spodletelo — in če vzamemo na pomoč merila vrednosti, imamo pred očmi tudi že bilanco, ki nas more navdajati s ponosom ali pa s srdom — če ne z bridkostjo. Ker smo zadrugarji — i. s. pravi pa ne pseudo-zadrugarji, kaže nam pogled v leto 1904 zadružništva, — in ker smo slovenski zadrugarji, in nam bije srce za naš narod morda urneje, ko tistim čvekarjem, ki pri vsaki priliki in nepriliki preobračajo oči a pri tem pozabijo, da obstoja „narodno gospodarstvo11 iz dveh besed in ne temelji na frazah, temveč na neizprosnih dejstvih, vidimo v prvi vrsti slovensko zadružništvo — in če se pri tem ustavi naš pogled bolj pri zadružništvu, ki je zbrano v „Zadružni zvezi11, je to pač samo ob sebi umevno. V 1. 1904 se na Slovenskem število zadrug ni ravno znatno pomnožilo; ustanovilo se je krog 30 zadrug — med temi več kot polovica posojilnic. Največ novih zadrug se je ustanovilo po prizadevanju „Zadružne zveze11 v Ljubljani. Ker je ustanovitev zadruge velevažna in največkrat temelj vsega njenega delovanja, posvetila je „Zadružna zveza11 ravno usta-novljanju zadrug veliko pozornost. In njeno glavno načelo pri tem je, se najprej prepričati, jeli zadruga potrebna in mogoča. Na Slovenskem je še toliko krajev, kjer so zadruge potrebne in kjer bi uspevale — in takim krajem „Zadružna zveza11 zelo rada pomaga, le oglasiti se je treba. Te pride do ustanovitve, skrbi „Zadružna zveza11, da se v dotič-nem kraju pomen in namen zadruge, pa tudi vse dolžnosti članov itd. itd. pojasnijo. Potem priredi vse vloge na oblasti, bodisi za registriranje nove zadruge, bodisi za priznanje pri-stojbinskih olajšav itd. Novi zadrugi preskrbi vse tiskovine, knjige, blagajno, posojilnicam da za prvi uradni dan otvoritveni kredit do K 5000-— pošlje svojega uradnika itd., mlekarnam poskrbi vse stroje itd. itd. Tako je delala „Zadružna zveza11 v 1. 1904 in tako bo delala tudi v bodoče. Na Slovenskem imamo koncem 1. 1904 okroglo 480 zadrug, od teh okroglo 260 posojilnic in 220 drugih zadrug in sicer na Koroškem 31 zadr. od teh 27 pos. Kranjskem _'40 „ „ ,, 139 „ Primorskem 106 „ „ „ 40 „ Štajerskem 99 „ „ „ 52 „ 480 slovenskih zadrug t. j. lepo število, a tudi velika gospodarska moč. Ako pa še prištejemo našim zadrugam hrvaške zadruge na Primorskem in v Dalmaciji, ki so že itak zvezane s slovenskim zadružništvom — in kojih je okroglo 125 — od teh 80 posojilnic — vidimo, da imamo koncem 1. 1904 — 600 zadrug od teh 340 posojilnic. Ako bi bile vse te zadruge združene v jedni zvezi, tvorile bi veliko gospodarsko silo. A za te zadruge obstoji celih 5 zvez; seveda se more vpošte-vati kot osrednja zveza samo le „Zadružna zveza11 v Ljubljani, ki je tudi najmočnejša in narbolje urejena zveza. Zadruge same razvidajo, da le tedaj, če so vse združene v „Za- družni zvezi11 tvorijo veliko moč, zato pa število zadrug „Zadružne zveze11 zmirom raste in znaša koncem leta 1904 — 235 zadrug. Ker pa je prijavilo še kakih 100 zadrug svoj pristop, ki pa še for-melno ni do cela izpeljan — naraste število zadrug na 335. Leto 1904, bilo je za zadružništvo prehodno leto. Revizijski zakon je stopil v veljavo ; zadružništvo prešlo je na podlago, ki jo je prinesel revizijski zakon. Ta podlaga mogla bi utrditi avtonomijo zadružništva — a v nekaterih deželah jo je nesrečni § 14 revizijskega zakona vpregel v jarem birokratizma pri deželnih odborih — in vse lepe besede o samopomoči, o gospodarski prostosti , morajo utihniti — tako dolgo, da zadruge same spoznajo vrednost avtonomije in se otresejo vsakega birokratizma. Velika sreča za slovensko zadružništvo je, da nas pustijo deželni odbori v miru; se najdejo sicer tudi pri nas kratkovidneži, ki pri vsaki priliki javkajo po sponah birokratizma — a taki hulje pač ne smejo govoriti o zadružništvu in njihov glas tudi ne sega do neba — saj deželni odbori se ne brigajo za nje. Ce bi bilo naše zadružništvo v rokah pojedinih deželnih odborov, bil bi naroden pomen vsega zadružništva uničen, ker smo Slovenci tako srečni, da smemo oz. moramo bivati v tolikih deželah. Z obligatorično revizijo na podlagi revizijskega zakona se je za-pričelo. „Zadružna zveza11 je odredila, da mora biti prva revizija posebno stroga, ker le tedaj se dobi prava slika o stanji zadruge; in če stanje zadruge ni dobro — - in tudi ni upa, da se zboljša — pa proč s takim bolanim organizmom — in v kratkem času lahko nastane - 371 — v istem kraju nova zadruga na zdravi podlagi. Revizija bo mogla spraviti v pravi zadružni tir tudi mnoge zavode v Avstriji, ki so sicer ustanovljeni na podlagi zadružnega zakona in so tudi prav mogočni — as zadružništvom nimajo nobenega stika in splošno nobenega zadružnega namena. Kar se tiče slovenskega zadružništva, ki je že zbrano v „Zadružni zvezi11 mora vsakdo priznati, da se je v 1. 1904 močno razvilo in, kar je največjega pomena — na znotraj utrdilo. „Zadružna zveza11 sama pa lahko reče, da še v zgodovini njenega obstanka ni bilo tako važnega — in z veseljem rečemo ■— vspešnega leta — kakor ravno 1. 1904. „Zadružna zveza11 se je v letu 1904 prerodila; s prejšnje „Gospodarske zveze11 nastala je moderno urejena zveza, kar se ji povsod — in še celo doma — pripozna. Po tej zvezi prišlo je slovensko zadružništvo in splošno slovensko gospodarstvo v dotiko s svetom. Preporod zveze se je izvršil precej gladko, če ravno so razni neprijatelji zveze in zadružništva in pa čudni psevdo-zadrugarji hoteli preporod preprečiti. Naravna posledica preporoda je bila ustanovitev nove „Gospodarske zveze11, ki izvršuje vse trgovske oz. blagovne posle, bodisi, da nakupuje za svoje zadruge vse potrebščine, bodisi, da spravlja za svoje zadruge in člane njih pridelke v denar. „Zadružna zveza11 prejela je v 1. 1904 od c, kr. ministerstva za notranje zadeve revizijsko pravico, s čim je zadobilo njeno revizijsko delo zakonito podlago. In zdaj gledamo mirno v bodočnost, ker vemo, da smo na pravem potu, in dobro pripravljeni za svojo veliko delo v prid našega naroda Pomanjkanje krme vsled suše. Pač ni kdo, ki razmere na Kranjskem količkaj pozna, ne more resnobno trditi, da na Kranjskem ni pomankanja krme vsled suše. Na podlagi poročil, ki smo je prejeli iz prizadetih krajev, smo se potegovali, da bi od tistih K 500.000 tudi kranjski kmetovalci dobili nekaj pomoči, — saj vemo, da jim je suša — in po nekod še tudi deževje — uničila krmo. A naši dobri volji in našemu prizadevanju in pa poman kanju krme so oporekala poročila, ki so došla na Dunaj od neke druge strani; od tiste druge strani se je reklo, da imamo na Kranjskem preveč krme — a ne premalo. Ker smo se obrnili takoj do c. kr. poljedelskega ministerstva — in na podlagi dokazov poprosili, da se ozira tudi na kranjske kmetovalce, — pa še do zdaj nimamo rešitve, ne moremo dati ni-kakih pojasnil in navodil. Svetovali bi pa prizadetim krajem, posebno istim, kjer že zdaj ni krme, da potrkajo pri svojih okranjnih glavarstvih, ali pa kar pri deželni vladi — ker se nadejamo, da pride potem na Dunaj potom političnih oblasti vendar le poročilo, da je na Kranjskem pomanjkanje krme. Voda. zrak in svetloba pri mlekarstvu. (Piše: A. Pevc.) (Konec) Pred no pridem na drugi članek, omenim naj še vodo za napajanje živine. Znano je vsakomur, da je organizmom zdrava le čista, prozorna voda, ki nima ne duha ne kacega okusa. Pri tem bi vprašal marši kakega živinorejca, je-li bi pil on vodo, katero mora piti njegova krava, njegov vol"? Menim, vsakdo bi naredil velike oči in me vprašal ali se mi meša. Toda glej, mar nima krava ali drugo živinče jedno in isto sestavo trupla, kakor jo imaš ti, mar ni tudi tvoje živinče rado zdravo, kot ti? zakaj mu nudiš potem dan za dnevom tako nesnažno, smrdljivo, kužno vodo, ki se steka od gnojnice ali še od slabšega. Pri nas je v navadi imeti pri hlevu lužo za slabšo porabo: ko bi se te lepo sezidale in bi se napeljalo vodo od strehe v nje, lahko bi služile za napajanje živine, dasi ravno ne narbolj priporočljive; večinoma so pa te le izkopane jame, v katere se skozi zemljo filtrira vsa voda od bljiž-njega gnoja i. t. d. Ker je pa glavna sestojina v mleku voda, povprečno 85 °/o, je samo ob sebi umljivo, da bode vplivala na mleko voda, s katero se napaja živina. Sploh je dokazano po preizkušnjah strokovnjakov, da je prvi pogoj, ako hočemo imeti trpežno mleko, preskrbeti kravam svežo zdravo vodo. Jaz sem to doznal iz lastne izkušnje: n. pr. vsak bode vedel, da se mleko more pri temperaturi sobe zdržati nespremenjeno po leti 18 ur, po zimi 24 ur; meni so se pripetili slučaji, kjer se je mleko, kojega sem čez noč, povprečno 7 ur, pustil v širokih odprtih posodah, do zjutraj popolnoma skisalo ; in to se je godilo redno, ako ga nisem zvečer nizko shladil in postavil čez noč v vodo. Zato se ni čuditi marsikateri mlekarni, da se mleko kisa, in se išče vsakovrstne vzroke, samo tistega ne, ki je pravi. Ako ni mleko zdravo namolzeno, ne pomagajo nič ne filtri ne narvečja snaga pri odpošiljanju : edini pripomoček sta v teh slučajih pasteriziranje oziroma uničiti z vročino škodljive glivice, ali pa jim onemogočiti delovanje z nizkim hlajenjem. Sploh v vsaki mlekarski zadrugi morala bi biti skrb vseh zadružnikov popraviti staro ravnanje s živino, in omogočiti s zboljšanjem krme in pitne vode povzdigo domače živinoreje kakor tudi mlekarstva. Ni dosti, ustanovljati zadruge in obdelati tisto malo mleka, kar ga kmet notri prinese; pri vsem treba je meriti na višji cilj, na izobrazbo udov v živinoreji; razjasniti jim je treba, kako se da staro prekrojiti, in narbolje novosti izbrati. Treba je, da udje, predstojništvo in strokovni izobraženci skupno delujejo v splošno korist. Morajo se spoznati razmere domačinov in naroda sploh, in na podlagi teh naj učitelj vredi svoje učenje, b) Zrak. Kakor voda, je tudi zrak pri raznih izdelkih mleka različen. zato bodemo pogledali na zdravi vonj najprvo v mlekarnah, ki odpošiljajo mleko, potem v maslarnah in sirarnah. Pri odpošiljanju mleka je skrb mlekarja, donešeno mleko shladiti in ob jednem prezračiti, s tem, da teče kot tanka prevleka po ceveh hladilnika. V takih zadrugah skrbi naj se, da bode že v hlevih pri živini zrak kolikor mogoče čist, zlasti med molžo; saj se bo s tem marsikateri vrč mleka manje skisal, kot se sedaj. Hladilnik mora stati sredi delavnice ali v tacem kraju da se zrak stalno menjuje. Pri nas jih vidimo narvečkrat v kacih kotih in mnogokrat še tako čudno vrejeno, da se jih le s težavo zamore čistiti: ob jednem so splošno v rabi cevnati hladilniki z posodo za led. Ne bodem tu razpravljal, kaki so za priporočati, toda omenim le, da je snaženje cevnatih hladilnikov zamudno, ker se le s trudom zamore čistiti te mnogo-brojne kote, tako med cevi, kot pri stojalu. In res sem marsikje opazil, da mesto čistega zraka vlada zelo neprijeten smrad pri tacih hladilnikih, povzročen od kvarjajočih se ostankov mleka po raznih kotih, Ker se narvečkrat postavijo k zidu, je ta popolnoma prevlečen od maščobe, povzročene od škropljenja mleka: polagoma se naredi še lepa nideča ali drugačna barva, tako da so prave smrdljivo duhteče rožice mesto dobrega zraka. Marsikdo se bi jezil nad mlekarjevo nemarnostjo, jaz pa ne, temveč bi nasvetoval predstojnikom in bolje tudi monterju, naj bodo tudi pri nas stroji tako nastavljeni, da je hitro in lahkotno zdržati pravilno snago. Ako hladilnik že mora stati pri zidu, ne bojte se tedaj teh malo stroškov, in naj bode zid prevlečen primerno na debelo s kako porcelan-barvo, oljnata barva se hitro olušči, in ravno tako se obdigne tudi cement in zraven je nemogoče preprečiti, da bi se mleko ne vsedlo po malih luknjicah, in tako povzročalo smrad. Sploh naj se mlekarne res z moderno opremo vre-jujejo in ne samo slepo verjeti fabrikantom, in vzeti za novo, kar je drugod že zastarelo. Ako pogledamo nadalje, opazimo, da mora biti snažilni prostor kolikor mogoče stran od hladilnikov : vrči namreč pridejo iz mesta domov z prav kužno smrdljivimi ostanki mleka, in mora ta smrad najti svojo pot zunaj mlekarne. Tudi na to pri nas malo pazimo, meni se je celo pripetilo, da sem dobil vso pripravo, jarin za snaženje z napeljano vodo in paro prav tikoma hladilnika, tako da se je moralo v jednem hladiti mleko in zravem prati smrdljive vrče. Ko sem opozoril predstojništvo, da ni tam prostor za to, sem dobil v odgovor, da je monter že prav vredi!, in ostalo je po starem, ker vsakemu drugemu naši ljudje več verjamejo, kot pa istemu, ki stroko razume. Sploh se pa enacemu ni čuditi, ker pri nas mora fabrika učiti, kako se maslo dela in mleko odpravlja, in prodajalec preskuša svoje stroje, seveda vedno, kakor njemu kaže. Zato je po Avstrijskem mlekarstvo še na primemo nizki stopinji, ko v celej monarhiji nimamo nesebičnega preskuševališča za to stroko, vse je odvisno od dunajskih Židov. V poletnem času, ko pritisne vročina, se mora mleko na hladilniku shlajeno shraniti v ledenici ali v mrzli vodi do pošiljatve. Te prostore za shrambo mleka moralo bi se vrediti za svoj namen, in poskrbeti, da se ne nahaja mleko v kakem smradu; vrčev namreč ne smemo nikdar hraniti hermetično zaprtih, pač pa skrbeti, da pride zunanji zrak vedno v dotiko z mlekom. Ker v vsakem slučaju je bolje, da delujejo v mleku one glivice, ki zraka potrebujejo, kot brezzračne glivice ; to je lahko marsikdo opazil, zlasti pri mleku, pasteriziranim pri višjih stopinjah gorkote, da ima mleko zelo zopern duh, ako čez več ur odpremo hermetično zaprt vrč. Ako ni mleko zraven tega še nizko shlajeno (najmanj 10° C) se v zaprtem vrču zaduši, ozir. skisa. Te in druga opazovanja vsakega lahko prepričajo, da je mleku potreben zrak, toda zvež neukužen zrak in bi morala temu posvetiti posebno pozornost posebno pred-stojništva. Jednako velik vpliv ima sveži zrak na kakovost in trpežnost presnega masla. Glede ravnanja z mlekom in smetano zadostuje že omenjeno, ker se hladijo potom hladilnikov. Za prostore pa, kjer se obdelava in hrani maslo, se predpisuje dobivati zrak in svetlobo le od severa, in bi naj bila zato narejena okna le na severni strani. Meni sedaj ni ravno natančno znan vpliv raznih vetrov na mlečne izdelke, ter zato ne morem razložiti, zakaj te zahteve. To je gotovo, da so jedni vetrovi bolj suhi, drugi bolj vlažni, ter zato razne stvari sedaj bolj, sedaj manje izhlapevajo, kakor pridejo v dotiko z jednim ali drugim zrakom. Tudi je zrak od severa bolj čist, hladen in toplina bolj enakomerna: kar vse močno vpliva pri obdelovanju masla. Hraniti bi se pa moralo maslo dobro stlačeno v brezzračnih posodah. Tako se da na primeren način ohraniti maslo cele mesece skoraj nepokvarjeno v okusu in sestojini, tudi je navada v mlekarnah, kjer se dnevno pridela več stotov surovega masla in kjer se s pridelovanjem drugih mlečnih izdelkov ne pečajo, po leti v času, ko ima presno maslo zelo nizko ceno, istega ohraniti do časa boljše kupčije. Pri nas se to ne bo pripetilo in za naše razmere je tudi bolje obdelati v tem času mleko v sir. Popolnoma neumestno pa je, hraniti maslo kar tako v malih kosih 14 dnij in več, v na-deji, da se bode oglasil v tem času kak dober kupec in se bode stareje maslo z pinjencem predelalo in prodalo. Kot shramba za maslo rabi pri nas večinoma ledenica ali druga hladna klet, brez pomisleka je-li je ondi zrak za to. Ker maslu škoduje ne samo smrdljivi zrak (kakor je največkrat po naših ledenicah), temvečtudi presuhi, kakor prevlažni zrak; v prvem zgubi presno maslo na teži in sestavi, v drugem pa začne plesniti. Sploh bi bilo želeti, da bi se vse naše mlekarne pridružile zvezi, na ta način bi se produkcija lahko porazdelila in ob času slabe kupčije za maslo, kaj koristnega vkrenilo. (Za mlekarske zadruge, ki so pri „Gospodarski zvezi11 ta zveza na tak način že skrbi — Prip. ured.) V sirarnah, katerih je pri nas malo v jeseni in čez zimo, toda veliko na pomlad in poleti, bodemo le pregledali zrak v kleti. Kaj natančnejega o stroki i. t. d. bodem omenil kasneje: tu se držimo le svojega predmeta. Najprvo omenim, da je pri nas težko in marsikje popolnoma nemogoče doseči popolen sir, to je po volji vsem zahtevam koje se stavi nanj od kupovalca (govorim le od sirov po Ementalskem načinu delanih). Ne samo, da še naši živinorejci niso za pravilno ravnanje pri živini in mleku dosti izobraženi, tudi dobrih sirarjev nam manjka; glavno pa je, da nimamo nikjer prave sirarne. Kakor znano, zahteva Ementalski sir prvi čas (to je čez 10—14 dni potem ko je vzet iz preše in osoljen) bolj suhega in gorkega prostora, kjer naj izvrši svojo premembo (vstajenje, Giining) in napravi luknje: za tem se prenese v bolj vlažno in mrzlo klet. Radi tega so se v raznih mlekarnah porabili za drugo rabo namenjeni prostori za sušilnico sirov: v to mnogo deluje tudi naš deželni sirar. Toda jaz bi stavil pri tem ta-le pomislek: je li pri nas bolj potrebno, da ima sir velike luknje, ali da se nam kolikor manje sira pokvari. Menim, da ne bodete mnogo dražje sira prodajali v prvem slučaju, a v drugem je že marsikak hleb sira šel v nič radi teh sušilnic. Naj večje prijateljice gorkega vremena in zraka, ki izpuhteva iz sirov, so gotovo muhe in drugi mrčesi, ki si zato radi preskrbijo na teh stanovanje in hrano za mladi zarod. V kleti se mora paziti, da se zrak in toplina prehitro ne menjavata, zlasti v jeseni in v mrzlem času sploh, ko imamo dneve primerno gorke, a ledene noči, bi se moralo ovirati jednako menjavanje v sirni kleti. Radi tega se namreč rado pripeti, da se gorenja skorja sirov preveč vtrdi in vsuši, mej tem ko je notranji del sira bolj mehak in vlažen ; sir tedaj razpoka, provzročivši ne malo škode. Tudi prevlažna ali presuha ne sme biti klet, da nam siri ne plesnovajo ali pa prehitro sušijo. Ako je zrak prevlažen, tedaj je dobro potresti tlak s suhim žaganjem ali s slamo; v kote in najbolj mokre prostore se potrese ali postavi široko posodo z ne-ugašenim apnom; tudi oglje se priporoča. Ako je pa klet presuha, tedaj se tlak poškropi z vodo, ali napeljajo cevij ki puščajo vodo. Omenim še, da se pri siru ne sme shranjevati krompir ali kaj enacega, kar se premnogokrat pripeti zlasti v začasnih sirarnah, kakor tudi ni priporočljivo shraniti na razne načine delane sire v jedni kleti. Tudi tu imajo svoj vpliv posebno glivice, katere so pri kakovosti sirov različne v naravi, številu in delavnosti; zato morajo samo ko- ristne glivice nasičati zrak in one, ki siru najbolj prijajo, ako hočemo dobivati kaj vreden izdelek, in to se doseže le, ako skozi dolgo let klet samo za en namen rabimo, c) Svetloba. V kratkem bodem pojasnil še tu nekaj napak, ki jih najdemo v tem oziru po naših mlekarnah; te se največkrat zakrivi pri stavbah. Ako zidate nove mlekarne, stavite in razdelite vse tako, da bode odgovarjalo vsem zahtevam moderne tehnike mlekarstva. Svetloba oziroma solnčni žarki so velicega pomena v naravi: oni so dobrotni in zdravi po leti, škodljivi v prvej pomladi; njih učinek uničuje in oživja, zato se morajo znati uporabljati. Na solncu ne morejo nikake glivice vstrajati v življenju. Zato naj bodo vsi prostori, kjer sc snaži posodo in sploh prostor, ki se dnevom najbolj onesnaži, kolikor mogoče solnčevi; edino ti prostori, kateri so sprejemalnica, delavnica, v večjih mlekarnah tudi kurilnica, naj dobivajo naravnost solnčno svetlobo: vsi drugi prostori, shramba za smetano, maslo in sir, naj pa imajo malo svetlobe, vendar narbolji zrak. Pri nas imamo radi, da je prostor, kjer se obdelava maslo, svetel, in sicer zato, da se slučajna nesnaga ali smet v maslu lahko odstrani, in se oddaja res prijavo blago: tudi pinja in gne-tilnik sc dalje časa nov ohrani. Toda skrbite, da bode vse snažno delano, pa bode izdelek tudi snažen: svetloba ni maslu še nikdar koristila. Zato naj se pazi pri stavbah, da ne bode lepo jutranje solnce prisijalo skozi velika okna moderne mlekarne na pinjo, ko sc maslo dela, na gnetilnik, ko se gnete, in na mizo, ko se zavija; meni se je to pripetilo, in sicer v celotno novo stavljeni mlekarni. Omenil sem že drugje, da v takem slučaju maslo ali nekako obledi, da je popolnoma belo, ali pa dobi umazano-rumenkasto, sko- raj zoperno barvo, in postane okus v kratkem času žaltav, enak loju. Maslu najbolj škodljivi so vijol-časti in modri žarki, najmanje pa rudeči ali rumeni, ako ne morete stavbene napake drugače popraviti, stavite zato v okna teh prostorov mesto navadnih rudeče šipe, ki mnogo več ne stanejo, a koristile bodo gotovo. Najbolje je pa, da so shramba in prostori, kjer se maslo dela, bolj temni in dobivajo svetlobo od severa, na največjo snago so mora tembolje paziti. Kleti za sir se priporoča imeti ali celotno v zemlji, ali na pol, da dobivajo vsaj nekaj malega dnevne svetlobe. Ako jih imate nad zemljo, tedaj storite najbolje, da okna popolnoma zazidate. Koliko manj sira bi se bilo v naših sirarnah spridilo radi červičkov, ako bi se ta nasvet spolnoval. Res da so že mreže v oknih dobre ovire za muhe, vendar pridejo te še skozi vrata v klet, in tedaj jim mreže ovirajo odlet in tako so prisiljene, se naseliti v kleti. Narbolji in edini pripomoček (in to zlasti za naše mlekarne, ki navadno ne morejo vselej, radi pre-malega obsega vstreči vsem zahtevam stroke), zoper ta sitni in škodljivi mrčes je popolna tema v kleti. Saj svetilke in petrolej ne stanejo ravno veliko, a v primeri z škodo, ki jo lahko imamo od muh, so stroški za to razsvetljavo ničevni. Natančneje bodem omenil o posameznih tu navedenih napakah tudi v kasnejših črticah. Tu sklenem z željo, da bi navedene črtice prinesle vsaj malo koristi našim mlekarnam. Prvi in nikdar zanemarjeni cilj nam mora biti : napredovati v delovanju in v dohodkih, ker le, ako se vstreže vsem zahtevam sedanje mlekarske tehnike, smemo upati na izvrstne izdelke in s tem boljšo ceno. Na to se ne smemo ozirati, ako mlekarska stroka tudi v boljih avstrijskih mlekarnah nima narboljega vspeha, zlasti, ko še ravnatelji mlekarskih šol hočejo n. pr. doseči najfineje presno maslo iz ne-pasterizirane smetane itd., ideje, ki so drugod že zdavno opuščene. Mi se ozirajmo sami nase in z dobro organizacijo skrbimo, da naši izdelki dosežejo naj bolj o kakovost. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlale sledeče zadruge: Gosp. Zveza (8. 12.) K 15000 — St. Jernej, slov. p. „ n 3500 — P. Gradec, h. i. p. 77 1200 — Gorje, km. dr. n 11515 Kropa, žreb. zadr. „ n 3P77 » n » n » 2-54 Senožeče, h. i. p. n n 1300 — Dragomlje, ml. zad. „ 77 130-— Sv. Križ p, K., pos. (9. 12.) n 5000-— Mošnje, h. i. p. n n 1000-— Tržič, „ , „ n 77 1000-— Gosp. Zveza, (10. 12.) „ 430044 Šebrelje, pos. n 77 5000 — Št. Rupert, h. i. p. » 77 5000'— S. Križ p. L. „ , „ n n 1000'- Kropa, žreb. zadr. 77 34-70 B. Bistrica, h. i. p. » n 4500 — Sorica, » „ » » 77 550 — Št. Peter, „ „ „ (11.12.) 77 6200 — Trnovo, „ „ „ n » 3000 — Kanal, okr. pos. 7» 77 3000'— Žiri, h. i. p. n 77 2000'— Kropa, žreb. zadr. » 77 40 63 Črnivrh, p. i. h. n 77 1000 — „ km. dr. n 7» 400'— B. Bistrica, h. i. p. (12. 12.) 2200'— Z. Besnica, „ „ „ (13. 12) 1200-— Starigr. dr. za št. i z. „ „ 4500’— Beram „ „ „ „ 2000 — Rovte, h. i. p. „ 800'— Kropa, žreb. zadr. (14. 12.) » 69 26 Preddvor, h. i. p. ff 77 114 — Rova, „ „ „ n 77 800 — Laško, „ „ „ 77 » 500'— Češnjica, „ „ „ , „ 3000 — Semič, „ „ „ n 77 1000'— n »in 77 „ 1000 — n n n n n 77 500 — Krka, „ „ „ 77 77 1000- B. Bistrica, „ „ „ 77 „ 5100 — Horjul, „ „ „ V „ 800'— Trnovo, „ „ „ (15. 12.) 1000 — Gosp.zveza „ „ 3432-61 Križevci, „ i (16. 12.) 77 3000-— Senožeče, „ „ „ 600 — Št.Jurp. K. „ , „ 77 600-— P. Gradec, „ „ „ 77 400 - Horjul, „ „ „ „ n 800-- Kazaze, „ „ „ 77 300 — Sorica, h.i. p. (17. 12.) K 600-— Borovnica „ „ „ 77 n 1200'— Kropa, žreb. zadr. n 1) 51-59 V. Lašče, h. i. p. „ „ 600 — Gorica, cent. pos. 77 17 20000-— Trnovo, h.i. p. 77 n 2000'— Jesenice, „ „ „ n 77 1500-— Horjul, Leskovica p. Go- , n 1000-— renjav., h. i. p. (18.12.) n 600" — Sv. Kunig., „ „ „ d „ 2000-— Idrija Ij., „ „ „ » » 2037 24 Cerklje, „ „ „ n „ 5000-— Št. Jernej, sl. pos. 9 n 3000'— Sl. Gradec km. zad. „ 77 100"— Rob, h. i. p. (19.12.) 1000 — Idrija, lj. „ „ „ 77 77 1000 — B. Bistrica, „ „ „ n 77 1000- črnivrh, „ „ „ 77 n 1000 — Vojsko, „ „ „ 77 77 400-— Kropa, žreb. zadr. w 9 110 70 Gosp.zveza (20. 12.) „ 4261-99 Kranjskag. pos. Leskovec pri 77 1000-- Krškem, h. i. p. n 1000-- Struge, „ „ „ n 9 2800 — Št. Jur o.j.ž. „ „ , 77 77 1000 — Kropa, žreb. zadr. „ 77 229 61 Trnovo, h. i. p. (21. 12.) n 5000-— Rogoznca, seo. bi. 77 77 3900-- 77 »7» » n 1954 — Kropa, žreb. zadr. Leskovec pri ” 77 119-91 Krškem, h. i. p. 9 77 500 — Rovte, » n » 77 n 1000-- Gorje, „ „ „ 77 » 3000-— Senožeče, „ „ „ 77 * 700-— Trnovo, „ „ „ (22. 12.) n 2000’— P. Gradec, „ „ „ 77 77 600"— Sv.Jak.o.S. „ „ „ (23. 12.) n 1200 — Čatež, „ „ „ » n 2300 — Mošnje, n 71 500- Beram dr. z. št. i z. 77 77 2000 — Bloke, h. i. p. (24. 12.) n 2000-— Čatež, nun 77 n 50 — Sv.Križ p.L.n „ „ n 77 2000-— Smlednik, „ „ „ 77 105-— Češnjica, „ , „ 77 1500 — Šebrelje, , 77 n 1000'— Tomaj, „ „ „ 17 77 1000 — Ložkipotok, „ „ „ „ 9 1000'— Šmartno, „ „ „ „ 9 110 90 Zagradec, „ , „ n 77 2000'— Selua, „ „ „ 3000 — Čatež, „ „ , n 150 — Rovte, p. i. h. n „ 1000- FIrenovice, h.i. p. (25. 12.) 77 2000 — Preska, „ „ „ 77 77 71-— Št.Janž, „ „ „ 77 9 500-— Kanal, okr. „ 77 „ 5000"— Rovte. p. i. h. 77 77 29236 Zg. Tuhinj, h. i. p. 77 „ 1500- — Št. Peter, „ „ „ n 3830-— Kandija, „ „ „ „ 77 - 3500 — Z3 ^ E O- 3L E ID posloTiuija lirimllnic In posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih Izkazov za mesce november 1904. Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posoj ila ° > 1 in e promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c iž J ■en >o K V K V K V K V K V K V K V Badema 7746 08 7230 87 14976 95 4291 15 6640 40 820 24 76 Beram 8463 29 4603 74 13067 03 4226 — 80 — 80 — 122 24 « Blagovica 4130 20 4306 60 8436 80 3700 — 3206 60 1100 — — — 150 Bled za blejski kot , . . 11106 67 7084 54 18191 21 4910 — 3384 54 3700 — 3500 — 115 Bloke 19313 52 19298 38 38611 90 5183 30 8892 26 2200 — 2480 — 1304 Boh. Bistrica .... 18920 87 18173 02 37093 89 11824 61 3730 — 5610 — 160 — 53 Borovnica Buzet ? 11435 80 10847 63 22283 43 6330 — 2569 25 2855 — 1113 — 244 Cerklje 26810 36 20973 23 47783 59 10135 — 5382 04 1600 — 8110 — 212 Cerknica 21482 — 17968 88 39450 88 13424 — 12518 54 3380 — 1046 — 522 Cerkno 111057 75 116264 57 227322 32 13659 92 12504 60 8840 — 4995 78 2 Col 2703 20 2350 71 5053 91 2096 80 200 — 400 — 400 — 28 Češnjica 7157 30 7168 85 14326 15 4862 — 1424 02 200 — 2220 — 158 Čatež 7353 18 7210 50 14563 68 4194 — 750 — 3000 — 108 50 58 Crnivrh 6314 10 6547 03 12861 13 5259 50 2344 62 650 625 — 175 D. M. v Polju .... 639 72 520 — 1159 72 610 — — — — — — 20 Dobrepolje 21344 92 19167 48 40512 40 15799 25 10837 86 7645 96 3862 — +3 Dubrovnik Dobrunje ? 40300 89 40170 27 80471 16 5534 06 805 98 9980 — 6974 — 342 Domžale 1894 20 4437 43 6331 63 1703 60 1735 15 2700 — 60 — 176 Draga 4963 26 4954 75 4963 26 4850 — 100 — — — — — 91 Frankolovo 5112 95 4345 23 9458 18 966 46 2182 — 2133 — 1957 53 156 Fara pri Kostelu . . 585 — 600 — 1185 — 570 — — ■ 600 — — — 1 Gojzd 2679 50 2579 50 5259 — 2162 — 170 — 400 — 200 — 43 Gore 3854 87 3709 04 7563 91 2228 39 2255 59 1350 — 890 72 Gorica cent. pos. . . . 222987 83 227115 73 450103 56 65586 23 47182 97 16782 65 27721 84 877 Gorje 8031 90 10587 70 18619 60 6083 37 3532 41 1958 73 640 — 294 Horjul 13980 23 13212 07 27192 30 6733 50 3631 69 3443 94 1729 60 299 Hrenovice 2931 41 2636 49 5567 90 2150 — 106 75 200 — 580 — ? Idrija 14000 88 13042 95 26086 90 4472 83 3462 84 8440 — 86 82 94 Ig 19160 03 21071 29 40231 32 4205 86 3615 97 13380 — 1805 77 194 Izlake 5440 19 3552 29 8992 48 4160 — 2419 — 1100 — 1174 — 194 Jesenice 15550 37 15155 66 30706 03 7923 — 5000 80 5610 — 250 — 1 Kamnik 37110 41 33141 13 70251 54 18501 58 22803 91 9133 70 6702 21 755 Kanal 11851 05 10684 59 22535 64 5926 — 2960 90 7700 — 3562 20 +0 Kandija Kazaze ? 39867 09 45095 57 84962 66 19895 86 13394 10 31360 — 1361 99 1110 Knežak 6375 24 5409 92 11785 16 3180 — 3000 — 2400 — 100 — m Košana 10135 08 10700 — 20835 08 5371 301 3426 06 3270 — 1220 66 377 Kranjska gora .... 9049 06 8195 21 17244 27 4145 — 1413 55 2720 — 4760 — 270 Križevci 86631 09 81983 67 168014 76 59642 38 38431 60 39050 — 6299 72 229 Krka 5408 94 7278 21 12687 15 5373 64 771 52 1800 — — — 29 Laško 6770 37 3937 92 10708 29 4503 — 1727 86 400 — 1987 20 327 Leskovec 2302 74 1678 84 3981 58 730 — 950 — 475 — 1581 — 241 Leskovica 2224 50 1871 50 4096 — 1758 — 264 — 600 1 300 — 79 Ljubljana — ljud. posoj.. 1489162 50 1491481 56 2980644 06 320091 37 182088 27 88495 68 39239 13 1723 i „ —Vzaj. podp.dr. . 325024 61 280483 67 605508 28 67704 35 136529 80 48310 — 26521 — P Ljubno 6241 49 16003 11 22243 54 5809 — 11589 88 4150 88 100 — 200 Loškipotok na Taboru . Marenberg . ... ? 1481 23 1870 64 3351 87 280 665 89 1180 — 180 — 79 Medulin 4011 81 2805 62 6817 43 2368 — 120 83 2668 80 1062 94 303 Mengeš 9091 14 7060 45 16151 59 6239 — 4891 — 2050 — 2200 — 409 Metlika 36714 53 31466 61 68181 14 22696 30 5514 98 15238 — 4660 — +8 Mokronog .... 8623 82 7077 71 15701 53 5288 — 4925 38 1460 — 1760 — 215 Mošnje 4775 55 3651 70 8427 25 3530 — 540 — 100 — — — 124 Naklo Oprtal j ? 2005 80 392 03 2397 83 1800 — 367 14 — — — — 49 Pišece ....... 5456 97 8029 02 13485 99 740 — 3422 50 2240 — 4088 — -\-2 Planina 4050 64 4829 89 8880 — 500 — 565 — — — 3200 — 109 Polhov-Gradec .... 5831 — 5644 07 11475 07 2608 95 190 — — — 3050 — 146 Poljane 12418 — 7617 06 20035 06 8658 — 5440 14 1200 — 600 — 4041 Preddvor 1172 34 1172 20 2344 54 915 — 60 — 330 — 41 20 38 Pulj 87329 01 69033 50 156362 51 62406 93 30308 59 22833 77 8949 49 + 15 Preska 3881 — 3972 — 7853 — 2166 — 880 — 1100 — — — +5 Radeče 19979 60 19291 53 39271 13 10418 60 8165 09 11120 60 2780 73 469 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K I v K I V K V K V K V K v K V Rab 89774 43 65967 64 155741 47 3018 2399 42 2734 1056 71 459 Rečica 20597 83 16553 89 37151 72 12486 — 5054 58 7400 — 1540 — 413 Ribnica 30528 03 26811 41 57339 44 7719 — 12549 18 13420 — 11160 — 304 Ricmanje ? Rob 4421 25 4130 99 8552 24 4241 2048 560 100 ? Rogoznica 29090 40 29080 10 58170 50 10253 44 906 25 19634 76 1163 50 106 Rova 5737 45 6007 12 11344 57 1757 — 3365 06 1000 — 1570 — 230 Rovte 7288 10 ■ 5940 81 13228 91 3914 21 707 15 — — 184 — 97 Selce 13195 61 13646 80 26842 41 8435 — 5663 17 1900 — 1200 — 304 Semič 19190 06 18493 — 37683 06 4614 — 5057 18 9372 — 200 — 265 Senožeče 3829 98 3884 81 7714 79 600 — — — 2129 — 3100 — 295 Sevnica 14731 07 16928 16 31659 23 10471 40 1667 — 10220 — 2649 — 1822 Sinčavas ? Smlednik 1127 87 1127 92 2255 79 703 60 20 40 33 Sorica 5904 80 5699 90 11604 70 2304 — 4126 23 — — — — 30 Srednjavas 20454 87 22525 30 42980 17 10133 35 4703 — 4756 — 8293 — 372 Staraloka 14063 65 12013 52 26077 17 9174 04 11433 90 400 — 1600 — 226 Stari grad 23599 46 20285 82 43885 28 15540 — — — 5200 — 1770 — +3 Stari trg 38962 91 32966 95 71929 86 22400 — 17732 78 14590 — 2588 — 553 Struge 1322 33 2044 48 3366 81 1310 — 1167 61 500 — * — 46 Sv. Ema 1008 39 900 16 1908 55 200 — 700 — 200 — 538 70 101 Sv. Jakob ob Savi . . 2828 34 2788 04 5616 38 1436 — 467 200 — 1216 — 138 Sv. Križ p. Kostanjevici . 11822 22 9072 81 20895 03 666 — 3670 — 5270 — 2728 44 +8 Sv. Križ pri Litiji . . . 7189 50 7722 71 14912 21 4953 — 1821 05 2735 — 1870 — 342 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 8802 27 12307 40 21109 67 8503 — 5439 80 400 — 134 42 203 Sv. Jurij pod Kumom . 3402 78 2901 08 6303 86 1822 — 300 — 1100 — — — 27 Sv. Jurij pri Kranju . . 8241 72 7424 13 15665 85 6355 — 1140 63 40 — 820 — ? Sv. Kunigunda .... 2563 60 2035 75 4599 35 1957 — 325 65 — — — - 82 „ Lenart 32182 48 34989 31 67171 79 10090 — 6898 33 18888 — 17577 — « Šebrelje ...... 12587 71 3248 44 15836 15 517 90 1910 42 1044 — 1881 50 102 Škocijan 12300 54 13063 93 25364 47 10251 — 4791 30 2060 — 1666 — 619 Škofjaloka 4448 41 472 12 4920 53 4402 22 40 — 400 — — — 51 Šmarije 7721 07 4292 35 12013 42 3814 — 1953 35 2300 — 206 25 206 Šmartno pri Litiji. . . 4070 67 4690 83 10761 50 2254 87 2690 03 1962 — 200 — 193 Šturije 6604 87 7014 90 13619 77 4850 40 353 72 1170 — 1340 73 Vf Št. Ilj pod Tur. . . . 5187 66 6935 75 12123 41 2082 — 294 05 5607 — 758 47 159 Št. Janž 1901 53 1886 66 3788 19 13 32 268 — 400 1801 85 157 Št. Jernej 15948 06 10923 43 26871 49 6824 — 4192 79 5520 — 3816 08 587 Št. Peter 13169 85 13163 92 26333 77 8024 — 5376 07 2120 — 755 — 399 Št. Rupert 3495 —- 2483 34 5978 34 900 — 860 — 620 — 1420 — 226 Št. Vid pri Zatičini . . 13772 31 14577 08 28349 39 12930 — 4009 45 2000 — 500 — 398 Tinjan 1315 38 1598 — 2913 38 208 50 14 — 1584 — 678 ' 243 Tomaj 9729 06 9287 64 19016 70 7896 — 950 — 1800 — 1610 389 Tomišelj 6300 05 6873 58 13173 63 3380 — 918 58 1950 — 2510 — 325 Toplice ...... 8913 74 8711 33 17625 07 8863 — 2800 — 1100 — — — Trebelno 7918 36 6845 45 14763 81 1102 — 5255 89 1454 — 480 — 187 Trnovo 28153 97 28029 — 56183 46 22452 07 7528 77 4054 15 3555 74 690 Tržič 10055 65 8732 29 18787 94 5451 90 2135 83 2280 — 353 47 144 Tržišče 2143 09 2532 72 4675 81 899 — 2249 28 240 — 200 — 109 Tunice 4351 02 3202 93 7553 95 2613 — 1152 30 40 44 400 — 43 Velike Lašče .... 6230 52 5768 37 11998 89 3514 — 2102 61 700 — — — 124 Vipava 30105 79 33019 33 63455 12 12082 — 19905 74 8213 — 11170 — 1135 Višnjagora 8807 81 8525 73 17333 54 4128 — 6310 2170 — 781 35 375 Vojsko 312 05 361 19 673 24 171 49 351 56 — — 140 — 27 Vrhnika 11901 34 10832 72 22734 06 6644 34 8134 75 2555 — 1532 78 Zagradec 14374 76 17106 36 31481 12 5837 — 1370 — 400 — 400 — 115 Zatičina 1835 87 1797 25 3633 12 564 — 1767 — — — 1200 — 69 Zg. Besnica 6360 72 5880 03 12240 75 810 — 2115 34 1700 — 3500 50 Zg. Tuhinj 4679 95 2948 86 7628 81 1941 — 1140 — 1800 — 2700 — 163 Žiri 9050 40 6935 50 15985 90 3100 3197 87 3720 4690 252 Župa Raščane . . . v Žužemberk 10717 66 8235 71 18953 37 3614 18 4692 70 3330 — 1300 — 284 ----oSo5®(Soi-; KMETIJSKO BERILO. Živinoreja. Oskrbovanje svinj-prasnie. Ako se ogledujemo na okoli po svetu, vidimo da med domačo živino posebno svinje marsikje z svojo zalego nedostajajo, tako da je čuti marsikje primanjkljaj pri tej živini. Vsled tega pa je tudi cena tej živini v zadnjih letih ne-vrjetno poskočila Pomanjkanju te živine pa so prvič krive razne in hude bolezni, drugič pa tudi slabo oskrbovanje svinj-prasnic za prihodnji zarod. In o tem naj prevedem nekaj važnih naukov, kakor jih opisuje izvrstni češki list „Peška Hospodyne“. „Od dobre svinje upamo, da bode dala obilno in zdravih pras-eev. Da pa se to doseže, mora biti svinja tudi tako oskrbovana, da ostane pri močeh vzrediti mladi zarod. Gospodar večkrat misli, da je treba v ta namen plemensko svinjo kar najboljše krmiti. Toda to tudi ni prav. Skušnje namreč uče, da preveč rejena svinja ne skoti veliko prascev, pa tudi nima obilno mleka, vrh tega se pa še rado zgodi, da mladiče pomečka. 'Tudi se debela svinja malokdaj obreji, čemur je kriva tolšča v praščniku, če je pa breja, povrže malo in še to slabih praseev. Ta sodba velja splošno in najbolj o čistokrvnem angleškem plemenu, kajti ta vrsta, ki se najbolje redi, pa se vzreja in koti tako pomanjkljivo in slabo. Nasprotno pa se tudi razume samo ob sebi, da se svinja prasniva ne sme krmiti preslabo in nezadostno. Gotovo je, da se vsled tega ne morejo mladiči zadostno razviti in ko se skotijo, že itak slabe moči matere ob sesanju kmalu pokončajo in izrabijo. To-raj pri hrani naj velja srednja pot, ne preveč redilna, vendar pa zadostna hrana: Najboljše krmilo za prasnice je zmes od ostankov iz kuhinje in mlekarstva, katerim se primeša primerno „Šrota11 ali po našem rečeno „metila11 od ječmena ali ovsa, pa nekoliko kuhanega in zmečkanega krompirja ali repe. Vo leti pa velja kot glavno krmilo mlada in sveža detelja. Za nekaj dnij pred sprasenjem pa se priporoča dajati nekaj več Šrota in repe, zraven se naj vzame tudi kaj korenja, to pa zato, da se obvaruje svinja pred vnetjem vimena ali mlečnice. Napaka je, ako dobiva svinja ves čas brejosti hrano le od oko-pavnih sadežev, krompirja, repe itd. Nasledek navadno je, da se skotijo potem prasci slabi ali celo — mrtvi. Istotako tudi ne velja v veliki množini presušeno krmilo. Najmanj pa se sme dajati breji svinji hrana, katera se razkroji v želodcu in napihuje, n. pr. žito, ali v večjej množini tudi vsakovrstno drugo zrnje. Hrana se naj daje prasnicam po trikrat na dan in sicer v skrbno določenih obrokih. Vsa hrana naj se v posodi najprej dobro premeša, da postane, kakor kaša in tudi primerno shladi. Paziti pa je, da je po letu krma raje bolj hladna, po zimi pa gorkejša. Kar sc tiče hleva, se razume, da naj bode kolikor mogoče osnažen in gorkota naj bode v njem od 15 do 20 stopinj po Celzijevem toplomeru. Ako nam je paša na razpolago, pustimo po par ur na dan prasnico na pašo. Ako prostora za pašo ni, pa skusimo zagraditi vsaj gnojišče, kjer se naj ob ugodnem vremenu žival po par ur giblje in razvija. Z prasnico se mora sploh mirno in vljudno ravnati. Ako jo je na pr. treba pred oprasenjem pregnati v drugi hlev, naj se zgodi to vsaj za 14. dnij pred časom skotenja. Razume se samo ob sebi, da mora biti svinja ob tem času, kakor tudi pozneje s prasci sama v jed-nem hlevu. Prasci se kotijo navadno v času od 8 do 10 minut. Za poslednjim pride navadno trebilo, katero treba takoj odstraniti, da ga svinja ne požre in potem začne žreti še mladiče. Prasce je treba koj po skotenju priložiti k sescem. Ako sc svinja noče vleči, se pri-pravi morda k temu, ako se rahlo čoha z roko po trebuhu. Mnoge prasnice so takrat kaj razdražene. Tukaj je treba vse pozornosti. Mirno ravnati z njimi, kolikor le mogoče. Večkrat se ne navadijo dojiti mladiče, ako imajo le-ti ostre zobe. Te je treba pregledati in po potrebi odščipati. Goditi se pa mora vse to toliko od svinje, da ona ne sliši cviljenja mladičev. Še bolj je treba paziti, da se ob takem času ne kolje blizu hleva, kakor je treba preprečiti vsako razdraženje živali. Ako je le ta v strahu in jezi, požre na- Doba brejosti pa ni vedno stalna. Pri naglo rastočej živali in če ima dobro hrano in oskrbovanje je nekaj časa prej, nego pri živali v teh lastnostih bolj počasnej. Navadni čas se šteje po 116 dnij. Nekaj dnij pred oprasenjem svinji trebuh malo upade, vime pa naraste in sesci se napno. Iz teh je mogoče sprva namlesti neko mlečno tekočino, dočim že dan pred skotenjem pride samo mleko. V tem času se svinja že težko pregiba, najraje poležava, kar je tudi najbolje v tem času. Sedaj ji je čez vse potreben mir in primerna hrana. Ta bodi iz otrobov, mleka, Šrota ali družili majhnih primesi. Opomniti je tukaj, da ne smemo prasnico sedaj gladovati, niti ji kaj mastnega dajati, kajti oboje ji obuja željo po žretju, da je potem nevarnost, kar se večkrat prigodi, da svoje mladiče požre. vadno mladiče, kar se je že pre-mnogokrat zgodilo. Poleg češkega — Pohorski. Sadjarstvo. Kmetje, skrbite za naraščaj hruškovega drevja. Bodočnost je last onega, kateri si jo zna pridobiti za časa. Tako je ona gotovo dobiček tistega, kdor s previdnim očesom meri in opazuje sedajnost, pa zna sklepati iz tega v prihodnost, (’eravno je v veljavi to pravilo v vsakoršnem življenju, hočemo se danes omejiti le na jedno gospodarstveno stroko in to na pridelovanje mošta. Kakor je skoraj že v obče znano, navadilo se je v teku nekaj desetletij naše kmetijsko ljudstvo že močno na pijačo. Zalibog da ima v tem mnogo skušnjav na škodljivo žganje, katero pa mu škoduje na vseli straneh. Ker se to zlo ne da odvrniti naravnost, treba je skrbeti, da se njega strup vsaj omeji, kar pa se zgodi z drugimi sredstvi. Najboljši pripomoček za to pa je gotovo mošt in sicer hruškovec, katerega za prihodnost skrbeti bodi našim kmetom že sedaj naloga, kajti znano je, da se drevje ne zaredi v kratkem času, kakor druge rastline. Kavno hruške pa se prav težko vzrejajo. Dočim raste po presajanju in cepljenju jablan kaj rada, je hruška veliko bolj izbirčna. Kadi tega jih tudi v drevesnicah nimajo mnogo na razpolago, vkljub temu se pa vendar izplača prizadevanje z vzrejo hrušek, za kar naj navedem le par prednostij, s katerimi se lahko hruška ponaša pred drugim sadjem. 1.) Njena trpežno st. Ako je zdrava vzgojena, raste in vstraja skoraj po celo stoletje, med tem ko drugo drevje vsaj za polovico prej shira in omedli. Tudi ji ne škoduje za kar bodi kakšna živad, kajti hruška dobi navadno kmalo raskavo skorjo, katere ni treba beliti, ker ji divjačina ne škoduje. Tudi les ji je kmalo čvrst in krepak, da drevo zgodaj že trdno stoji, brez podpore ali kola. 2. ) Njena velikost. V dolgem času njenega življenja zraste hruška navadno v veliko in mogočno drevo. Dela pa navadno ž njo ni druzega, nego da se v letu enkrat osnaži in otrebi pregostih vej in mladik. To se stori v zgodnej spomladi in potem je celo leto mir. Pomniti je treba, da, kadar se hruškovo drevje nasaja, se jemlje v poštev prostor, katerega bode drevo morebiti v poznib letih zavzemalo, da ga ne vsadimo pregosto. Nar man j deset metrov narazen naj velja pravilo, v rodnej in močnej zemlji pa še več. Le tako se bode moglo drevje še v pozno starost povoljno razvijati. 3. ) Njena rodovitnost. Splošno se sodi, da so v naših krajih trojne letine za sadje, to pa jedna dobra, druga srednja in tretja slaba. Po tej sodbi moramo vzeti srednjo mero za vsako leto. Ta nam bode izkazala približno, da hruškovo odraslo drevo v obsegu kaci h osem metrov da okoli polov-njak sadja, kar izda obilno sto litrov mošta. Ta pa se ceni in prodaja navadno od G do 8, časih celo do 10 kr. liter, kar znese pri jednem drevesu blizo toliko goldinarjev. Ali si moremo misliti v naših krajih pri kakem sadežu takšne dohodke? In to pa pri nar-manjšem trudu in malenkostnih stroških! Čudo za to pa ni, daje že v davnih časih pel slovenski pesnik: Hruške, jabolke in druge čepe Cepi v mladosti za stare zobe! Kakor rečeno ima hruševo drevo dolgo dobo življenja, med katero daje lastniku obilnih dohodkov. Kaste naj že ob robu njive ali na vrtu, tudi na pašniku se mu zdi ne prepusto, povsod po močeh raste in rodi. Pazno oko zvedencev takšno drevo kmalo zasledi, zato pa se zemlja s takšnim drevjem nasajena celo drugače ceni ob prodajah, nego drugačno zemljišče. Med tem, ko se ceni navadna njiva ali trav nik, pa krepak gozd od 50 do 100 gl d. za oral, pogleda se po vrtu ali z drevjem nasajenem travniku bolj na drobno in ceni se navadno po kvadratnem sežnju. Tukaj pa če vzameš na videz kaj nizko mero, recimo le 20 kr. na kvadratni seženj, znese oral — 1600 sežnjev — visoko svoto 320 goldinarjev. S tem pa pridobi majhno zemljišče k oj kmalo drugi ugled in drugačno vrednost. Govorili smo sedaj o hruškovem drevju, pa to le splošno. Da se uspeh naših nasadov doseže, treba nam je biti še kaj previdnim. Ako stanujemo, kakor smo rekli, bolj v strani, da izkoriščamo hruške za mošt, je svetovati kmalu saditi le moštnasto drevje. V tem svetujemo izbirati pri cepljenju ali na-sajanju narbolji vrsti; moštnico in pa tepko. Hruške raznih sladkih vrst se na kmetih ne izplačajo. Narlepše sadje se pokrade, ob enem se drevje polomi, navrb pa pogosto so tepeži, kradeži in tožbe. To raj nežnih vrst ne priporočamo saditi, razim za veselje kje v obližju. Tembolj pa s polno zavestjo priporočamo saditi in cepiti hruške moštnice in tepke. Te oboje imajo lastnost, da jih tatovi radi grenkega okusa nič preveč ne odnašajo, pač pa hvalevredno lastnost, da dajo obilno in dobrega, pa vstrajnega mošta. Kadi tega takšno drevo lahko vsadimo kje bolj ob strani, misleč da nima vrednosti navidez, pa ob svojem času lastniku — kmetu — donese svoj dobiček. In s tem je doseglo svoj namen. Pohorski. Zakaj rodi marsikje sadno drevje šele na vsako drugo leto? V mnogih sadnih vrtovih je nekaj čisto navadnega, da jablane in hruške in drugo sadno drevje ne prinese vsako leto, ampak k večjemu vsako drugo leto svoj sad. Ta prikazen je v nekaterih krajih tako splošna, da jo imajo ljudje za popolnoma naravno lastnost sadnega drevja. A pri tem je vendar čudno, zakaj se v krajih, kjer bolj pridno oskrbujejo sadno drevje, ta namišljena naravna lastnost sadnega drevja kmalu izgubi in da prične potem drevje redno, tedaj vsako leto roditi. Da v mnogih pokrajinah, kjer sadjarstvo naj-lepse cvete, omenjene prikazni sploh ne poznajo ali je vsaj nekaj redkega. A tam so pa tudi že zdavnaj spoznali, da potrebuje drevo ravno tako, ali pa še bolj kot druge kulturne rastline dovoljne hrane. Ondotni sadjarji tudi vedo, katere redilne snovi da sadna trgatev vzame iz zemlje, kaj je torej treba zemlji povrniti, da ne trpi škode. Iz rečenega pa tudi že sledi, da je pomankljivo hranjenje sadnega drevja tudi glavni vzrok, da redno ne rodi. To je kaj lahko dokazati. Ako se drevju zadostno ne gnoji, potem mu pač ni mogoče nastavljenega sadja popolnoma razviti. Ravno v času dozorevanja sadja, tedaj v času, ko poletu sok v drugič poganja in so zemeljske moči vsled tvorbe sadja skoro popolnoma izcrpljene, ravno v tem času nastavlja drevje tudi popke za bodoče leto. Ako pa v zemlji ni niti dovolj hrane za izgotovitev nezrelega sadja, potem je samoumevno, da ne more biti o tvorbi sadnih popkov za prihodnje leto niti govora in da je rodovitnost drevja nemogoča stvar. Ako pa v tem času, ko drevje dozoreva, v drugi polovici julija in v avgustu, dobro pognojimo sadnemu drevju, najbolje z gnojnico, potem se jbo letošnje sadje lepo izzorilo in odebelilo, drevje pa bo ob enem nastavilo tudi dovolj cvetnih in sadnih popkov za prihodnje leto. Večinoma ljudje gnoje drevju v jeseni ali po zimi, po leti pa gnojenje popolnoma opuščajo. % ozirom na rodovitnost pa smemo trditi, da je poletno gnojenje še važnejše od jesenskega. Ako poletnega gnojenja ni, tedaj utegne ena bogata sadna letina rodovitnost drevja tako izčrpati, da potrebuje več let, da zopet pride k moči. Pri gnojenju sadnega drevja ne smemo pozabiti, da z različnimi gnojili dosezamo različne vspehe. ('e hočemo n. pr. da bo mlado drevje hitro rastlo ter napravilo dovolj močnega lesa in listja, tedaj mu dajmo dušika in kalija, če pa hočemo od drevja obilno sadu, mu moramo dati fosforne kisline. Iv ar zadeva izvrševanje gnojenja sadnemu drevju, moram opozoriti, da se ne sme gnojiti zemlje blizu debla, ampak v kolobaril pod vejami, ki tvorijo drevesno krono; kajti le tu se nahajajo koreninice-sesalke, katere edine so v stanu sprejemati iz zemlje hrano in jo dovajati deblu in vejam. —v. Vinogradništvo in vinarstvo. Dolenjska vina na razstavi v Parizu. V mesecu oktobru 1904 bila je v Parizu mednarodna vinska razstava. Seveda so prišle na to razstavo narbolje kapljice s vseh vinorodnih krajev. Naš podpredsednik, ravnatelj gosp. Josip Jeglič poslal je na razstavo dol en j ca, ki ga je pridelal leta 1903 v svojih vinogradih v krški Trški gori. Kdor vina pozna, že ve ceniti, kolike vrednosti da je dolenjc — vendar pa bi marsikdo menil, da mora na razstavi, kjer so le nar-bolja vina s sveta, vendar le zaostati. In vendar dolenjc ni zaostal. Ril je odlikovan i. s. je dobil gosp. Jeglič poleg diplome — častni križ, s čim se je na razstavi priznalo, da spada dolenjc k narboljim vinom. Dolenjski vinorcjci se morajo tega vspeha veseliti in g. Jegliču hvaležni biti, da je spravil do-lenjca na razstavo v Pariz. Marsikomu najbrž ne bo znano, da razstavljanje na takih razstavah precej stane — treba- je namreč drago plačati prostor — in če razstavljalec dobi najprvo darilo, se s tem njemu ne poplačajo stroški — sam tudi nima posebne koristi — pač pa cel dotični vinorejski kraj. Splošno. Lovri novo novo leto. Od te istine pač ne morete ničesar odgrizniti, odščipniti in utajiti oče Lovrin, od istine namreč, da račun in kalkulacija šele privedeta človeka do gospodarskega obstanka in napredka, ako se mož tudi sicer v drugih rečeh prav obnaša. Vi seveda se strahovito bojite vsakega zaznamka, vsakega najmanjšega proračunjevanja, sploh vsega, kar Vas sili, da si daste račun od svojega hiševanja, dobro pomnite: sami sebi! In vendar ne gre drugače, Vi morate! Pujete, Vi morate, in če nočete prostovoljno, tedaj pride Atila, hunski kralj, t. j. pride sila, ki je že tu in tam nastopila in bo k marsikomu še prišla. Tam se imenuje sila: prodaja na dražbi, tukaj : prišel je na boben, še drugje: mož je pod kuratelo, vzeli so mu gospodarstvo i. t d. Povsodi je kralj Atila, eden in isti, in ako preiskujemo stvar bolj temeljito, bomo vedno našli da ljudje, ki jih je bridka sila zagrabila za vrat, niso ničesar vedeli o svinčniku, papirju in tehtnici, da so gospodarili brez premišljevanja, brez računa. Jaz bi tako-le dejal, oče ho-vrin, vsediva se nekaj večerov k luči na mizi in poglejva, kako kaj stojite, kaj prav za prav imate, to se pravi: napraviti hočeva inventuro. Prav za prav bi bil konec junija, ko sta pod in svisli prazna, ali pa konec novembra, ko sta pod in svisli napolnjena, bolj pripraven čas za najino delo, toda konec junija je druzega dela čez glavo in za sedenje v hiši ni časa. Vi imate glavnico ali kapital. In v čem obstoji Vaša glavnica? Ali je denar, ki ga imate v omari ? Ali je denar, ki ga imate na posojilu ? Kaj je Vaš kapital, oče Lovrin? No ja. oče Lovrin, Vaša glavnica je dvojne vrste, kakor je ne samo Vaša, ampak glavnica vsakega trgovca, vsakega obrtnika, vsakega kmetovalca, naj bo velik ali majhen, rdeče navadne ali višnjeve krvi. Vsaki kmet ima zemljiško, bolje temeljno glavnico in prometno glavnico. A. Vaša temeljna glavnica so: njive in travniki, gozd, ribnik, pota, mostovi, jarki in meje, vodnjaki, vse stavbe, kot hiša in hlevi, šupa in pod, gnojišče (če je obzidano), svinjak in čebelnjak, drvarnica in sušilnica za sadje, domači vrtič za zelenjad in drevesnica itd. B. Vaša prometna glavnica pa je trojne vrste in spada k nji: 1.) vsa živina, ki ji pravimo tudi živi inventar; 2) vse orodje in stroji, ali mrtvi inventar; 3.) ves gotovi denar, vse zaloge, ves gnoj, žito za seme, vse delo spravljeno na polji za naprej, vse to je z eno besedo tekoči inventar. Ako hočete imeti lep, reden seznamek svojega premoženja, tedaj Vam ne preostaja nič druzega, kakor da to vse lepo urejeno napišete in primerno cenite in na koncu seštejete, n. pr. tako-le: A. Temeljna glavnica. I. Zemljišča: K 1.) Dvorišče s sadnim vrtom 1000 2.) Vrt za zelenjad . . . 200 3.) Njive: a) ,,V bosti11 .... 4000 b) v „Trepetih1* . . 15000 c) na „Beričevem** . . 14000 4.) Travniki: a) „Spovine** . . . 3000 b) „Grmariše** . . . 2000 5.) Gozd: 50 oral . . . 2500 K 41700 II. Poslopja: K 1.) hiša .... 2.) goveji hlev . . 5000 3.) konjski hlev . . . 4000 4.) ovčji hlev . . 1400 5.) svinjaki . . 1500 6.) pod 7.) sušilnica . . . . . 200 8.) kolarnica (šupa) . . 300 9.) čebelnjak . . . . . 80 10.) gnojišče . . . . . 60 i. t. d. K 18540 B. Prometna glavnica. III. Živi inventar: K 1.) 2 vola 600 2.) 2 konja 600 3.) 8 krav 1800 4.) 20 ovac . , . . . 500 5.) 20 ovnov 600 6.) 1 pes 6 i. t. d. K 4106 IV. Mrtvi inventar: K 1.) poljsko orodje . . . 800 2.) priprave za vprego . 500 3.) vozna priprava . . 600 4.) hlevsko orodje . . 200 5.) orodje na podu . . 100 G.) vrtno orodje . . . 50 7.) orodje za gospodinjstvo 1500 8.) „ „ kuhinjo . . 400 9.) „ ,, mlekarstvo . 150 10.) „ ,, čebelarstvo . 60 11.) slamoreznica . . . 100 12.) sejalni stroj . . . 500 13.) mlatilnica .... 200 14.) gepelj 200 trijer, travniška brana, pajkelj i. t. d. K 5360 V. Tekoča glavnica. 1. ) semensko žito 2. ) zaloga krme 3. ) zaloga slame 4. ) gnoj 5. ) drva in deske (J.) mleko v zalogi 7. ) surovo maslo v zalogi 8. ) sir v zalogi 9. ) meso v zalogi 10.) gotovega denarja i. t.d. i. t. d. K 2000 VI. Pravice in bremena (služnosti). K 1. ) Pravice a) do lesa za 50 b) do paše za 100 2. ) Bremena: šola in cerkev 60 amortizacija in obresti od izposojila .... 50 ~K 260 Vse te številke smo postavili seveda popolnoma samovoljno; te številke nimajo samo namen Vam pokazati, kako se imate lotiti priporočenega dela in kakor je pač Vaše gospodarstvo v ravnano, po tem se bo ravnal tudi zapisnik ali inventar različno. V vsakem urejenem gospodarstvu, ki je dobro premišljeno, morajo biti posamezne gospodarske panoge mej seboj v pravilnem razmerji, temeljni kapital ne sme biti tako in tako velik, poslovna ali prometna, tudi opravilna glavnica, pa samo tako in tako velika. Eden izmej glavnih zakonov umnega gospodarstva je ta, da opravilna glavnica ne sme biti premajhna, da more znašati vsaj eno petinko ('/5) osnovne (temeljne) glavnice, to se pravi, na vsakih 100 kron osnovne glavnice moraš imeti vsaj 20 K opravilnega kapitala. Ako tega ni in začneš gospodariti brez denarja v žepu, kaj je potem večinoma posledica? Vzeti si moraš denarja na posodo na visoke obresti, prodajati svoje pridelke, še p red no jih imaš, krpati moraš eno luknjo vedno z drugo novo in čez nekaj let ... . že veš kaj mislim — s palico od domačega praga proč. Oče Lovrin, razdelite vsoto osnovne glavnice, z vsoto opravilne glavnice, ako gre petkrat, dobro, naj bo, še bolje pa je, če dobite kot rezultat večje število od 5. Osnovna glavnica je sicer res varna glavnica, zato pa nese tudi majhne obresti, 3—4 največ, raje 2, še raj še menj. Kmetovalci bodo vedno z večjim pridom gospodarili, ako ne množe osnovne, ampak opravilno glavnico, kajti ta prinese več obresti, vsaj 8 do 10°/o. Vze- mimo n. p v. kmet si je prihranil 750 kron in kupi za to njivo, ki mu pri vsej skrbi in delavnosti ne prinese več kot kvečjemu 4°/o, torej 30 K. Ako' bi bil vtaknil teh 750 kron v svoje gospodarstvo in izdal recimo 150 K za drenažo (osuševanje) mokrega travnika, 200 K za namakanje zelo suhega travnika, 100 K za šrotovnik za žito, ostanek pa naložil v domači hranilnici, tedaj bi mu nesla drenaža najmanj 7 odstotkov, namakanje 0°/o, hranilnica i1^0/«), in vsled šrotovnega mlina bi izkoristil zrnje pri živini za 30 K bolje. Če tedaj 750 K kot osnovna glavnica nese 30 K, prineso vpo-rabljena na opisani način 74 k ali letni dobiček 44 K. V kmetijstvu se da še veliko, veliko denarja zaslužiti! (-arovna sredstva za to pa so: svinčnik, papir in tehtnica. Kakor je lenoba vseh pregreh grdoba in začetek, tako je računstvo, premišljen račun in kalkulacija v kmetijstvu začetek vse modrosti seveda poleg strahu Božjega, brez kojega bi bilo seveda vse naše delo le nosa vode v Savo; toda vsega tega se je treba priučiti popreje in privaditi. Seveda . se je treba popreje skregati z raznimi vraguljci, ki mnogokrat preganjajo kmeta o prostih urah, ob nedeljah in praznikih, če pride skupaj z ljudmi svoje baže; ti vragulji ne puste možu, da bi zbral enkrat svoje misli, ne puste mu nikoli lotiti se pisanja, češ imaš preneokretno roko za to, ti vragi delajo mnoge gospodarje surove, jezne, nevspre-jemljive za vsako izboljšanje! Posebno ob zimskih večerih uganjajo ti vražiči svoje peklenske šale pri kvartali in špiritu! — o — Otipalo listje v gozdu. V mnogih krajih rabijo in grabijo jeseni in spomladi listje po hostah in gozdih in ga imajo za steljo. V sili se mora seveda vzeti, kar ravno dobiš, a posebno dober ni tak gnoj. liazven tega je že davno brez dvojbe dokazano, da je odpalo listje za gozdove največje važnosti: Ako so razmere v zemlji le količkaj neugodne in se listje leto za letom odgrablja, tedaj mora rast v gozdu v 30 letih že popolnoma prenehati in gozd propasti. V takem slučaju je tudi po-gojzdovanje na novo zelo težavno, ker je prst bistveno poslabšana. Listje je za gozdno prst neusahljiv vir onih redilnih snovij, a ob enem je tudi velike važnosti za fizikalno izboljšavanje zemlje, kajti prst, ki jo pokriva plast listja je vedno vlažna in čim več listja, toliko več vode je v zemlji. Veliko bolj gospodarsko tedaj ravna človek, ki raje dokupi stelje ali slame za nastilj, nego bi ropal svojemu gozdu naravno varstvo in gnojilo. Odpoved trgovske pogodbe s Srbijo. Na Dunaju so kuhali trgovsko pogodbo z Nemčijo. Ker je pa Nemčija velika prijateljica Avstrije in še posebno avstrijskih kmetovalcev, se ne da pregovoriti, da bi v novi trgovski pogodbi dala Avstriji najmanjšo ugodnost, pač pa hoče imeti pogodbo, ki bi bila za avstrijske kmetovalce pogubonosna. Seveda se morajo avstrijski kmetovalci braniti in so takozvani voditelji agrarcev na Dunaju že tudi sklenili, kaj da storiti; na pomoč so jim še prišli voditelji ogrskih agrarcev — in sedaj stavijo v očigled ponesrečene pogodbe z Nemčijo zahtevo, ki pa morda ne označuje v krepkih besedah našega stališča napram Nemčiji in ne zahteva za nas pravične pogodbe z Nemčijo, — temveč pravi, ker Nemčija noče pravične pogodbe, se naj odpove trgovska pogodba s Srbijo. Taka zahteva agrarcev — oziroma njih plemenitaških vodij — je pač za naše kmetovalce le slepilo, brez vsake vrednosti — toraj nimamo nikakega povoda se za odpoved ogrevati. Našim kmetovalcem preti nevarnost z Nemčije — a ne s Srbije. Slovstvo. Soseda Itazumnika prašičja reja je naslov ravnokar izišli, 153 strani obsegajoči knjigi s 44 podobami, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Knjigo je pre-vel, oziroma priredil za naše razmere družbeni ravnatelj g. Gustav Pirc, in sicer po nemški knjigi dr. Steuerta, kr. profesorja na kmetijski akademiji v AVeihenstephanu. Slovenci dosihdob sploh nismo še imeli strokovne knjige izključno za prašičjo rejo in prav malo strokovnih spisov tako poljudno in vsakemu razumljivo pisanih kakor je omenjena knjiga. Na izredno poljuden način v obliki pogovora s sovaščani razklada, poučuje, bodri in svari Razumnik svoje sosede glede prašičje reje, spodbija napačne ugovore in napeljuje k umni in pravi prašičji reji. Na ta način se razpravlja v 43 poglavjih vse, kar se tiče vzreje, reje, krmljenja in oskrbovanja prašičev, pomoči pri porodu, ter o poglavitnih navadnih in kužnih boleznih pri prašičih. V knjigi se upošteva izključno sama praksa; nerazumljivih reči ni nič, in tam, kjer se mora kaj ved-nostnega povedati, je vedel pisatelj izvirnika res tako mikavno in poljudno razložiti, da mora vsakdo razumeti. Dr. Steuer je spisal celo vrsto takih poljudnih knjig za nemške kmete, in da je ž njimi pravo zadel, spričuje njih ogromno razširjenje. Prepričani smo, da bo njegova poslovenjena knjiga „Soseda Razumnika prašičja reja“ tudi pri nas imela isti uspeh in da ne bo slovenskega prasičerejca, ki bi knjige ne prebral. Knjiga se naroča pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in stane s poštnino vred samo 1 K. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 41.: (V. B. v M. N. pri K.) — Nameravam zasaditi svoj svet s hruškovim in jabolčnim drevjem in sicer s takim, ki rado rodi in ki se najbolje proda. Prednost bi dal zimskim vrstam. Prosim naznanila, kakšne vrste naj sadim in kje ter po kakšni ceni dobim cepiče dotičnih vrst. Odgovor 41.: Od jabolčnih pozno zorečih in dobro rodečih vrst, bi bile za Vaše kraje in za Vašo zemljo priporočljive: Kanadska rejneta ali pariški rambur, kaselska rejneta, karme-litorca, Varkerjev peping, siva francoska in Baumanova rejneta, Čebular, ter kot prav stanovitna in dobro rodeča vrsta, ki pa napravlja bolj majhen sad, rdeči kuzinot. Od hrušk pa: Dilovka, pastorovka, Liegelnova maslena hardenpontovka, mačja glava. Cepiče kakor tudi drevesa teh vrst, dobite pri gg. Hafnerju v Škofji Loki, V. Klenertu v Gradcu ter na kmetijskih šolah. Vprašanje 42.: (A. S. v sv. P.) Kje in po kakšni ceni se dobo sadna dvevesa? Odgovor 42.: Berite zgorajšnji odgovor! Cene so različne ter se ravnajo po velikosti in starosti dreves. Navadno stane komad od 60—80 h. Vprašanje 43.: (.J. Z. v ?) Prosim odgovora na naslednja, prasičjerejo tičoča se vprašanja. Odgovor 43.: Ker bi natančni odgovor na Vaša tolika vprašanja, obsegal malone celo knjigo, priporočamo Vam, da si naročite knjigo o „Umni prasičjereji", kjer najdete vsakovrstna pojasnila zlasti glede pravega krmljenja in ravnanja z mladimi pujski. Komad stane 1 K s poštnino vred. Prinnrnfra co ■ Vzaje....... zavaroval- r I ipui Uua oo . njca p,.0ij polarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Med jalova hiša. Lastni pridelek! Zeljno seme (kaps) zanesljivo kaljivo, edino pravega kašelskega zelja, ki naredi lepe, trde glave, ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge, navadno žlico (20 gr.) za 80 v, poštnine prosto Ig. Mercina, posestnik in trgovec v Zg Kašlju p Zalog, Kranjsko. Pri manjšili naročilih spsejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 8—2 I ali dva mlekarska učenca sprejme večja mlekarska Zadruga. Pojasnila daje „Zadružna Zveza". Kedo proda stare letnike »Narodnega Gospodarja« — tudi nevezane — nam blagovoli sporočiti. Badema (v Istri), , svoji zadružni kleti 4000 bi črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zniernlli cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. Omaro za jasnila daje Ipfl neri|bljeno, proda neka IDU mlekarska zadruga Po-„Gospodarska zveza". Zajamčeno pristno vino Kmetijsko društvo v Vipavi veliko množino, katero prodaje za mašna vina belo od 40 -30 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče pa od 35—40 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah V zalogi je tuili tropinsko žganje Službo poslovodje leten mož, ki že več let deluje pri velikem konsumnem društvu ter vse tozadevne posle popolnoma pozna. Več se izve pri našem uredništvu. Na Nižje-Avstrijskem proda se 1155 oralov gozda Starost in vrste: 285 oralov 61—80 let 224 „ 31-60 „ 365 „ 21—40 „ 181 „ 1 20 „ stare smreke, jelke, hoje, bukve. Oral je 57 arov. Gena: 360.000 K; potrebna svota: 180.000 K. Ker se dobijo za zemljo kupci, se da to posestvo dobro parcelirati — in ostane kupcu gozda samo les. Poizvedbe na: 3—3 11. It. 122 po st ero stan to. Karlovi vari. Češko. Združene tovarne za volnene izdelke prodajo letos spet samo po meni direktno konjerejcem približno 4000 takozvanih vojaških konjskih odej. Cena: 1 samo K 4-40 in par samo K 8-40 (6 parov poštnine prosto.) Odeje — temnosive — so debele In trpežne ter grejejo kot kožuh, velikost 160/200 em, toru j pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila naj se pošiljajo na Steiner-jevo komisijsko trgovino združenih tovarn za odeje, Dunaj II., Taborstrasse 27. — Denar se pošlje v naprej, sicer se naročilo izpelje proti povzetju. Za odejo, ki bi ne prijale, vrnem denar. Velika ponaročila, tako od posestnikov Gebauer, Noisternig, Mallnitz. župnik Bard in, Lang. Rotter, Suchodoli itd. 12—4 Globe mlekarske naprave kakor tudi vse stroje in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira ild. izborno napravljeno prodaja Globe - separator-družba Dunaj XVI/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevajte ilustrovane cenike. Zastopnilci se iščejo. x 2 - 383 — Kmetovalci rešite svojo živino mehčine in krhkosti kosti, kar je po mnenji živinozdravnikov neizogibno, ker ima letos krma premalo rudninskih snovij s tem, da ji redno pridevate garfhd-novo Majno apno. Nekaj dek vsaki dan v preprečenje koristi več, kot ravno toliko kil, če se je bolezen že pojavila. Potrebuje se za pol leta za eno kravo 6—7 /.' za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh CD (d f-t najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. ti o (£ opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mle- *XS o> ja karsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim O C/2 ti« o Cl. delov ršbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v Hromerišu, JV(oravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton (Liska, l. r. ravnatelj. O ti- CD 384 e e e • e e • e e e • e Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) pr*eslujo xći -ivofo olane v86*1 gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To----------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; ;P3:ocLboo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. 1«. r-e , c ,N"1 ’ .-* ■ i' v. jr. --V. .. • . • .V? Q4.rn:; -o rOTanipn na patent, valjčkih z mazljivimi tečaji OllUjl /.a ICZtUIIUU lahko za goniti, kar prihrani V)0/« moči Rezpica za repo in krompir, Mlini za drobljenje in mečkanje, Parnica za živinsko klajo, Prenosljive štedilne peči szke0majn liranimi ali neemaljiranimi vloženimi kotli, stoječe ali za prevožnio, za kuhanje in parjenje živinske klaje, krompirja za različno poljedelsko in domačo porabo itd., potem Stroj za kuruzo roškati, Mlini za čiščenje žita, Čistilni stroji trijerji Stiskalnice za seno in slamo, Stroji za mlatiti, viteli, jekleni plugi, va-larji in brane. Najboljši stroji za sejati „AGRICOLA4, fzistem s premakljivim kolesom) jako priročni, brez spremenjaliiili koles za vsako seme, za v goro in dolino. Samotvorne patentovane briz-galnice za pokončavanje gren-kulje, na drevju in hmelju, škodljivcev, peronospore itd. Vse te stroje izdeluje po najnovejši odlikovani napravi Siil.iLnitifc• - »IV Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. 17 24-s Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se iščejo. Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Itožman, uradni vodja „Zadružne zveze44. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.