Kai ilšlvl ce: kveni lisf. M a*. Medajni oli^ir k»(oIskc cerkve. Sj»i«;tl \ .tlcntin Sezun. XIII. vs tri miško cesarstvo, i i. Ogersko. lll.tljr.i lvrulju Albert in lAutislur i . Kr :!" Si,r!s::V r! v !. ? 'I «■«•! . zdaj izvolili enoglasno za kralja Alberta av>trijan-skiga. ki jr i;il ozenjen z Elizabeto edino hčerjo Sigisiuuuda in njegove druge žene liarbarc iz Celja. Spet so pcrdcrli Turki: eez 70.000 ljudi mi vlekli iz Scdinograškiga v sužnost. Albert jr v :i vojski zbolel iu 27. kozoperska 14.1!) v Ncsniilu nad Ostrigonam umeri, iu se le 22. svečana 1 t iti potlej milje bil sin Ladislav rojen. Nevarnost, v kteri jc bila dežela zavoljo Turkov, je ogerske pervake permorala. dc so si Vladislava iz Poljskiga kralja izvolili, in zdaj se je jel na Ogerskim v bojih s Turki svetiti slavni vojšak Janez ilimiadv. sin Eli-zabatc Morsiuani in kralja Sigismunda. Premagal je bil popolnama nar serčnejši poveljnike sultana Mu-rada II. v I. 1442—1444, iu peršel žc noter na lino stran lialkauskili gora do hriba kunohicn. 31 lira«! II., izmed vsili sultanov nar bolj človeški in verh tega zapleten v prepire s Karamaiiskim kne-zam v Azii, je zdaj Ogram mir ponudil, kteri so ga tudi sprejeli v mal. serp. 1444. kralj Vladislav 1. ga je potcrdil s persego na e\angeli. Turk pa na Koran za 10 let. Kmalo potem sta Vladislavu I. pisala gerski cesar Janez Paleolog iu poveljnik združeniga brodovja kristjanov kardinal K rane Kou-dolmieri. de ima sultan v Azii s sovražniki opraviti, iu de združeno hrodovje papeža Evgenia IV. genovansko. beneško in francosko v llelespontu stoji, in hi sc torej sultan iz Azije mogel v Evropo ver-uiti. Verh tega so hili še kralja v svoji napčnosti pregovorili, dc ni dolžan Turku s persego poter-jeniga miru deržati. ker je hil mir brez pervo-Jjciija družili keršanskih vladarjev storjen. Tako je Vladislav v kimovcu 1444 spet s komaj 20.000 vojakov vojsko perčel, valaški knez llrakul muje «lal 4000 uiož na pomoč iu ga je resnobno opo- 3H.U0. "linjal. ne naprej iti. ker sultan ima vcc ljudi, ka-iar je na lovu. kakor je ta keršanska armada. Ali zastonj. \ ladMav I. sc zanaša na pomoč Lerko- • i Lahov iu gre Ic naprej do \ arne blizo Cerniga :'iorja. Tukaj pa mu stoji, o groza! Murad II. • silno trumo Turkov nasprot. Ker namreč siilt; . ; z ilclrspont ni mogel priti, so mu gcuovauski kupci, ki so per Carigradu stanovali, celo armado .... - ;•.ariga prepcljaniga Turka I cekin plačil,- dobili. O gerda lakomnost gcuovanskih kupco\ ! \ oiuirr so se kristjani dobro deržali. Al urad II. je že butci zlu zali. Jr njegov bcglcr beg Karadša ga je >r preprosil ustali. kar je Vladislav L. ki je hil prrdalce zr pcrsel. s s\ojim ranjenim konjem p;t-del. Ilitro plane k njemu star janiear llodša II i\ mu odseka glavo in jo na sulici uataknjeiio k .Mn-rodu II. prnicsc. Skorej \sa keršanska armada j«* bila pobita, tudi so v ti strašni bit vi konce vzeli škofje iz Erlava iu Veliciga-Varadina iu kardinal Jiilian Ccsarini. na kteriga pergovarjenje se jr bila vojska začela ( 10. listopada 14 11). Komaj je hil Turkam odšel Janez lluiiiadv. kteriga je bila božja previdnost izvolila, šc dalej sc za keršanstvo /.oper Turke bojevati. - Kraljeval je zdaj Ladislav V., sin Albertov: viteški Janez lluiiiadv jc v leni času podperau od sv. Janeza Kapistrana Turke per Itelimgradii popolnama udaril ( 14.Mi): sultan .Mohamed II. je zbežal noter do Sofije na Hulgarskim. V spomin tc zmage je paprz Kalikst III. praznik Kristusoviga spremenjenja na gori Tabor postav il ((i. vel. serp. 14.10.) Ladislav V. zapeljevan od llrikaCeljskiga jc bil lliiniadu malo hvaležen: 23. kozoperska 14.1« jc ta verli m o z umeri obžalovan ud erliga naroda in keršanstva . kteriga hramba je hil. Tri-kr at je l irik iskal lluniada po tolovajsko umorili, ali njegovim naklepam se jc vedel ta mož umaknili. Zdaj pa sta mogla lliiniadova sinova Ladislav in Matija Lirikov serd občutiti. Kralj Ladislav jr peršel fio Oonavi bojišč ogledal, z njim tudi bu-dobin l irik Celjski grof. Ta jc bil serbskimu despotu , svojimu tastu pisal, de mu ho kmalo poslal za igro dve krogli, t. j. glavi lluniadovih sjnov: \ t Vteriik 1 L Svimovca. ali pismo jr dobil mladi Ladislav llmiiad v roke ia je l Iriku ob perložuim času njegov grozov iten naklep očital. Lirik scrdit. popade za meč in rani lliiniada na roki in na glavi. Ta jezavpil. planili so Ogri k raiijenimu Iluniadu in Lirika ubili. To se je godilo v llelgradii. ko je kralj Ladislav V. tam bil." Kralj Ladislav je sicer Elizabeti. vdovi sta-riga lliiniada obljubil, de seji ni nič bati za njena sinova, prejel je bil tudi sv. Obhajilu s tim dvema ob enim skupej. ali ko je peršel v postu I. 14.) 7 v Hudim, je ukazal oba lliiniada zapreti, in obsodil Ladislava rez tri dni potlej k smerti. Ladislav tliiniadv je bil šc le 24 let star: oblečrn v drago oblačilo . ki ga je bil popred od kralja dobil, je m I si reno na inoriše. si poravnal lase in kleče rabeljnu \rat ponudil. Ali od strahu ali od sočutja, de mora tako mlad gospod umreti, mahne rabelj trikrat po njem. brez de bi ga bil smrrtno ranil. Zgodovinarji pravijo, dr je Ladislav zdaj vstal. Hoga in pravico za pričo svoje nedolžnosti vzel. iu glasu«« zavpil. de nc sme več udarjen biti. ker je čcterli udar prepovedan, in de je Hog to čudo perpustil. dc bi vsak vidil. de lluuiad ni kriv. Ali nekieii dvomiki. ki so % kraljem na moriše gledali, sorabeljisii žugali, in še Ic s petim lidaram jc Ladislavu gla.a odletola. Njegov mlaji brat .Matija pa jc bil v ječo veržen. - Kralj Ladislav V. je bil tistikrat let star. ravno se jc v Pragi za ženile v s francosko prince/njo Magdaleno perprav-Ijal. kar s.» «.(■ mu čeva vncle in ce/. 36 ur je umeri. (21. listopada I l.">7.) .llJje sled. . Fajnti^lcr i#.anicjo ««i»io <»«l Moje lan*: farnimi! >»c pri svojim r.ijiuu-slrii po^lovč. Zadnji liart fiCciciiira mesca jc bil dan velike <• zal.isti \ Merskim mestu. zak:.j Ja dan je Idria /^uiuia svojima draziga lajinostra. v re-nici po kristu-.■»••v.oi /dedu d'»!»rit,a pastirja, ki je sebi i/.roicnc ov-eiee /e v dvanaj»:o lelo pa-el. Veliko vtliku ima l>lria oiiiiiii ie A-laniiiKii fajmoslru zahvali'!, \ocem pripo-vedivaii. kaj »o vse pri ccrkvah storili. le toliko re-če;ii . de je veselje i'i in liiti \ to/ji vezi. budi si v kteri hun* zda1, klere sti /. v sim potrebnim dubro in /.a dolgo |»rc\ide:.e zapustili in jako » ueutriidelio za ,-rbi i/.roe« nc : ffurei i iu \ n**ti na pri/.nici in v spoved-iiiei s« ludi podpirali vse reveže: bili so vduvam zapu--.ettiiti in ubogim sirotam oee: podpora in lolaznik bolnikov sploh . posebno umirajočih, ni ga bilo vremena. io- pun.iene u.e. de bi se bili zbali, iti k temu. ki je mili p onuei p:»:rcb»\al ; veliko nori so prenili pri umira urili. II.ii s • priljudni iu prijazni /. vsakim. tako tišina kakor ni/jiga stanu: slehernika so z dobrim H\eia:n podpirali. ki *-e je k njim zatekel. In tacih ni l.il * malo! io ve povedati. kdor je kolika j z njimi opravili ino I . zakaj skoraj ni mogoče bilo. j h same najti. od jedi so vselej radi vstali, če j; k«1 •• govoriti že-lil z ii |i ni i. Ni ca skoraj od odrašeiiiga človeka do šoUkiga otroeira . de bi njih pomoči ali sveta potreboval nc bil v eni ali drugi reči. in de bi mu pomagali iie bili. Dobro so r-iorili. saj storiti zebli vsacimu. bu-d ca nobenimi* n": zato so jih pa tudi vsi. domaei in |»'«iii bli/.riji ali daljni, od starčika do majhniga šolarja, ne samo \i-oko spoštovali, leiiiučjako tudi ljubili. I.jubili jih morebiti samo listi niso. kterih hudobijam si se po vsi svoji moči v-tavIjali9 tode le toliko časa ne, dokler se prepričali niso. de se le za njih časno iu večno srečo trudijo. Spoštovan ja jim odreci pa nihče ni mogel, tudi niih sovražnik ne — če so kteriga imeli — pa se ve, dc je bil kteri. ker nobedin ni brez njih. saj še sain Jezus ni bil; kako bi hotel njegov služabnik, kaj taeiga tirjati? — Takiga moža zgubiti, od taeiga fajmoštra se ločiti, od njega slovo vzeti, se ne zamore brez velike žalosti ? kako dragi in ljubi so bili svojim farmanam. je poslednji teden njih tukajšniga bitja pokazal . posebno zadnja nedelja . pretekiiga petka večer in jutro sabote. kakor za svojo drago družino vneti in skerbni oče nc more na kaki daljni pot sc podati. še manj pa od nje za vselej na tem svetu se ločiti . de bi od nje slovesa ne vzel ter ji komu ne priporočil; tako se tudi nekdanji Merski . zdaj krajuski fajmošter brez slovesa od svojih oveic ločili niso mogli, kako je pa bilo pri tem poslov I je nji. bo le tisti prav zapopadel. kteri je vidil iu slišal, kar se je godilo, prav popisati sc ne da, zato le nekoliko neznanim, naj si torej bravcc sam več misli, še tako živo premišljevanje ne bo resnice preseglo. Prostorna lepa farna cerkev sv. Barbare in sv. Aha-cija jo bila zadnjo nedeljo v pravim pomenu natlačena z ljudmi ne samo z domačimi ovčkami, temuč tudi n ptiijimi i/, vsih sosednih fara, in vender jc modo veliko ljudstva zunaj cerkve ostati. S težkim scrcam je sleherni z doma šel popred. kakor po navadi, ker sc jc bal prepozno prili in zunaj cerkve ostati, kar seje vender iickterimu ne mislečimu primerilo. Marši ktera solza se ie liskctala v očeh že v cerkev gredočih: sicer sc mnogo govorjenja stori v cerkev grede . to nedeljo pa te vse tiho zamišljeno slo. — kakih pet minut pred de-setemi po navadi pevkinje pesem pred pridigo za pojo, iu tako dolgo pojo, de od/.voni. veeidelj pridigar še nekoliko na prižnici kleče čaka. de odpojejo. to nedeljo pa ze pred desetimi petje uiihuc. Ko kladvo pervikrat vdari na deset. zvonovi že vkup zazvmic. pri zakristii ;.a mali zvonček začingelinčka . in pridigar je žena potu na priznico. To nedeljo je zadnjikrat zapel našimu fa jiiiosti u . jc vsak mislil pri sebi in to zadnjikrat je kot • Istri meč v serce seglo. ko gosp. dehant na lečo stopijo. z nekoliko premenjeno in c i njeno besedo — tudi oni so eutiii. kaj se pravi duhovnimi! pastirju, posebno [•a fa i m ost ru zadnjikrat iii na prižnico . na ktero so oni skorej Iti let hodili — poslušavce z ..hvaljen bodi Jezus Kii-tiis" pozdravijo. (IMjc slcJi i Ua/^rlcd |io kcrMtiiiskiiii svetu« V Benetkah so Ii. veličina serpana Jezuiti, ktcrim je sloviti učeni oče Ferrari vodja, zopet v svojo lepo cerkev peršli. kardinal sami so veliko mašo imeli, per k;tri so vcc sto vernikam zakrament presvetiga rcšioigu Telesa, in veliko otrokam zakrament sv. birme podelili. t asniku ..Constitulioncl- sc vel. serpana iz It i m a piše: Perve dni mesca kimovca bo skrivni zbor za volitev kardinalov. Trinajst viksih duhovnov bokar-dinal-ki klobuk prejelo. V llimu se nezadovoljnost čuti, ker s.» večidel ptujci. kteri bodo ta bart to čast dobili. .Med temi so trije francoski vikši duhovni nadskofje II e m > k i. Ilesanconski in Tuluški: trije nemški: nadškofa kein-ki iu Olomtiški in Rrezlavski knezoškof: dvaspan-ska: nadškofa Toleški in Scvilski: en angleški: preea-siiti Cosciizi: in trije rimski: Fornari. apostolski poslanec v Parizu. Fornari. namestili predsednik v llimu, in Pecci. tiubiški škof. Laško. Iz Torina se časniku ..1'nivers" tole piše: ..Sovražno početje piemonteškiga miuistcrstva zo- I»cr katolško cerkev že žalostne nasledke rodi. V Tu-rinu perpravljajo cerkev in šole za krivoverce. V ta namen so jim že samostan prepustili, i7. kteriga so. ni davno te^a, redovne spodili: velika pregreha zoper postavo, ktera katolško vero kot edino deržavno vero spozna. Sikardi in njegovi tovarši tedej krivoverstvo vradno na Laškim vpeljujejo, kjer ga dozdaj nobena deržava spoznala ni.u -- Od Turinskiga nadškofa v Fc-nestrelli časnik rCampana" to perpoveduje: ,.DaIi so mu stanovanje v terdnjavi sv. Karlna v hiši, ki je na levo od \ rat blizo poglavarjeve hiše, in ki je ločena od hiše, v kteri so deržavni jetniki in hudodelniki za-perti. Sobe ima v drugim in tretjim nadstropji. Per njeni stanujejo njegov tajnik Davizo in njegovi služabniki, s kterinii po volji «rov«iriti sme. V eni teh slanic je altar, per kterim mašujc. Okna so prot i terdnjav-skimu dvoru obernjenc, ker pa preveč sapa vleče, se jih nadškof le malokrat poslužiti zamore. \e on. ne njegov tajnik iu njegovi služabniki ne smejo z nobenim govoriti; obiskuje ma le poglavar Alfrcdo de Nonnav. kteri mu vse spoštovanje skazujc. — Ima se še precej dobro; je rad. pa kakor popred prav zmerno; ali tesno življenje mu vender tolikanj škoduje, de so mu ze enkrat pijavke staviti mogli. — kuhar in zdravnik smeta k njemu le od straže spremljana, in per prihodu in odhodu ju na tanko preiskujejo. Se v jedilih gledajo, ko bi bile kake pisma v njih skrite. Vender je pa nadškof po navadi pokojin in vesel". — V Rimu si vsi poslanci perzadevajo Sardinijo in Kim pomiriti: v tem oziru je to pomniti, de je katolška cerkev, ona. ki je ljuba mati vsih vernih, zlo zlo odjcnljiva v nebistevnih rečeh: ali postavljena ji je tudi meja, per kteri mora reči: Dalje ne moremo. Pariz. Blizo nasipa „Mont-Parnasse" so veliko zemljišč kupili, de bodo na njem samostan za franeiš-kanarje zidali. Ti hočejo merliče tega revniga mestnima kraja brez plačila na pokopališč spremljati. - - Nadškof so ukazali vse štaeune. ktere so do znotrajne cerkve ■ieffle, in kjer so svetinje, škapulirc itd. prodajali, zapreti. \a cerkve sc tudi več oznanila ne nabijajo. London. 31. vel serpana. Vee časnikov je včeraj naznanilo, de se je imenitni Ficlding. pervorojeni Denbiškiga grofa, ud deržavniga zbora, v katolško cerkev vernil. Obnašanje Kanterburškiga nadškofa in dru-zih škofov v (»orhamovi pravdi ga je namililo deržavno eerkev zapustiti. Časnik „Morning llera!du sc nad tem silno jezi: ob enim pa tudi več druzih spreobernjeiicov opomni, med drumiuii svakinje Oksforškiga škofa ( je druga od une. ki hc jc že poprej sprcobernilai hišnice, ueeniec v hiši cerkvice svete Marmarote; •"> duhovnov tc cerkvice je v prcteecnih li letih deržavno cerkev popustilo, iu ..Moriiinm llerald* terdi, de bo tistih l.ilMI, kteri so se velicima Puzeskiga zbora vdeležili. preden ho leto preteklo, ravno to storilo. Upamo, de se bo to tudi zgodilo; imenitni Fieldinm je bil predsednik v na-doiiicstivnini zboru ( prostor jc bil namreč premajhiu za vse deležnike; zato je bil še drugi zbor v drugim kraji); takrat se je silno potegoval. dc bi anglikanske cerkve ne zapustili; in to mu zdaj časniki očitajo, kakor sc sliši , je Fieldingov oec silno bogat. — Časnik ..Tablet*4 tudi opomni spreobernjeiija častit ima Bathursta, kteri jc preden se je v katolško cerkev vernil. faro popustil. ki mu jc na leto 11.000 goldinarjev donesla. — Preden se jc Dr. \\'iseinan v Kim podal, je križe in svetinje za spomin delil in blamoslovil drušino. ki se jc za slovo v hiši imenitne Fitz-CJeralde zbrala. London H. kimovca. V Creen\vich-u f blizo Londona") imajo mornarji, ki so že doslužili in zdaj v on-dotni lepi bolnišnici prebivajo, lepo eerkev. ki jevcast Marije, preciste device, zidana in se Morska Z ve z da imenuje. Stroški že znesejo 90.001» goldinarjev: pa allarji še niso napravljeni; upa jo pa . de se bo služba božja že v tem mescu začela, akoravno ne vedo. odkod de se jim bo pomagalo. Častitljivi Oče \orth jc dozdaj vos denar naprosil, kakor je častitljivi Dr. Dovle cerkev sv. Jurja z milimi darovi dozidal , ktera je zdaj nar veči katolška cerkev na Angleškim. Take dela napravi zaupanje v Boga in terdna volja kristjanov. - -Iz («! I a s g o vv a na Šolskim sc časniku ..Tablet* pise: ..Zmed pleiuenitažev in duhovnov šolske cerkve se jih jc tukaj sicer še malo v katolško eerkev vcrnilo : pa se viiudcr tudi tukej cerkev siluo raz-iria. V pretečenih 10 letih se je 4t» novih cerkva zidalo iu duhovnov se je za >0 pomnožilo: mile sestre se tudi vedno bolje razširjajo. in v vsakim mestu v Sotii se jih na sto posebno zmed delavnih družin v katolško eerkev verne. Nimam ravno veliko znaneov. bi pa vunder tiOO lacili lahko imenoval, ki >o bili popred krivoverci. ki so pa zdaj dobri katolraiii. Dublin .'*i>. vrl. serpana. Neki katoban. ud der-žavniga zbora, je dal svojima sina namorie. de bi viksi morsk vojak postal, ker je pa slišal, de morajo ob nedeljah vsi per anglikanski službi b^zji bi"i. je pra>al nadškofa Culleiia. ali bi ne smel nje aro v sin tudi pričujoč biti. Nadškof mu je odrekel: njegovo pismo se je poglavarju morskih vojakov poslalo, kten je s.na «>d te naprave oprostil. V T urinu na Sardinskim se srenja protestantov /.bera. Ni se temu euditi. Ministri kralja Viktorja Kmanuela II.. ki na lovu kratili čas v živa, zapirajo sv. katolski cerkvi zveste skole in druge duhovne in podpirajo vsako gibanje. ki se zoper katolško cerkev vzdiguje. — Ravno se sliši, dc bo perviga mini-Ua <1 Azeglio sorodnik, ki je zdaj ^ardiiiski p«»-laiiee v l.oii-doiiu . se oženil s hčerjo lorda Mililo. Ta Minto ie |ia v 1. IS IS kakor poslanec lord Palmersi.uia po l.aškim hodil, in puutar.e zoper katolško eerkev in postavne vlade šiintal. kako demokrati s katolško vero delajo, se prav v Soloturnu na Svajcarskim vidi. Med procesi o na dau sv. resiijiga Telesa so se vojaki ckscrrirali. kak<»r ob delavnikih. Cerkve ob nedeljah so skorej prazne. Otroci ne molijo nikoli v soli in ne gredo med teduam k sv. maši. Per zvonenji angelov iga češenj a se tudi otroci ne odkrijejo. Sivarj«. čevljarji, mizarji, mesarii in-ta-eunarji opravljajo svoje dela ob nedeljah kakor druge dni. In vonder jc Solotum sedež bazelskiga kalolškigaskola! Ali kaj zamore ta. ker so deželni vladarji polni demo-kraskima in antikristov ima duha! Dunaj. Pervc duhovne vaje. ki so se bile ti. tema mesca začele. so že minule. Vdeb-zilo se jih je St; duhovnov: pa >e več bi se jih bilo snidil«. ko bi prostora no bilo zmanjkalo. Veliki skof sami so jim Vsakdan ob sedmih mascvali. pa tudi po tem govore poslušali, ki jih je duhovni vodja štirikrat na dan s takim prepričanjem iu s tako goreeostjo imel. dc so bili vsi pričujoči ra/.svitljeni in vneti. Ta gospod je pa Riegler, ueenik in krizansk duhoven iz Tridenta. kakor nas pa take novice vesele, ravno tako nas mora seree boleli, ee pomislimo, koliko hudiga tako imenovani Itonmcauci ali današnji nejeverniki temu mestu perzadevajo. Nevedne in neumne ljudi slepiti . kakor ko bi se v lioga verovali, ob enim pa peklenske nauke v njih serca zasejati, so si celo moliti /.mislili. In od te molitve nam časnik .. Ocst e rreich i sch c r Volksfreund : to le perpoveduje : ko pridem v hišo Najbavskiga predmestja, slišim iz na pol odpertih dur mil glas sedem ali osem let sta-riga otroka. Nekaj iz radovednosti nekaj iz milovanja pogledam v sobo. Pred ubogim deckam stoji jezna mati ter mu h palico v roki pravi. Kos precej molil ali nc9 Otrok sc trese ter tako moli: rOčc naš. kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi sc tvoja volja: ..stori pa tudi. de se zgodi volja ljud>tva lu Daj nam dans naš vsakdanji kruh: ..in ki hribe iu doline poravnaš, naredi tudi, de hi bodo bogatini in siromaki enaki! Odpusti nam naše dolge, in nas ne vpelji -v skušnjavo, ko bi imelo vse na staro priti. Tem ur resi nas od trinogov, pokončaj ccrkvcno \ladijo in duhovne in daj nam svobodo in ena-k"»t Tedaj le bomo hvalili vekomaj. Amenu'. Ce se laka godi. smemo res prav sretne prihodnjosti perčakovali .' — Iz M. Ju ngc ri c na Poharjch 8. kimovca 1850. Pridni Zrecki furmani so pod vod-tvam svojiga skerb-nima fujmoštra m. Krancetu kešman-a celo cerkev ina-luti in tri oltarjt s pridišnico vred iz novica narediti dali. I. kimovca t. I. so milostljivi I avantinski knezo-škof Anton .Martin iz sosebne prijaznosti - - te liovc reci v Žrece blagoslovil prišli. So iz pridisiiicc ginljivc besede govorili : potem zakrament s. birme (samo za Zrtcko laro » delili in poslednjič spred oltarja zopet otroke, starise iu botru — po potrebi sedajnih nevarnih časov podučili. Tudi St. Junsrcrski furmani ( pri kunigundij na Poharjch so ravno lislimu mojstru, namreč g. Janezu Ban-gu/.u iz Vojnika en nov oltar v kapelo matere Božje naredili iu v so kapelo - zlo uccnimu malarju g. Dra-goiinu N arth-u i z kamnika na krajnskim malati dali. Ila/.uii svečnikov iu nekoliko od tabemakeljna - jc že vse di-gotovljeno. .Malar g. Dragotin \\ arth je oltar in kapelo, kakor tudi še več drugih reei po cerkvi »n v faiov/.i tako lepo in iimctalno zmulul. de v^akimu. na si bo ^(»-.jiimI uli kmcl . prav dobro dopade. li. Dragotin \\artli je na \\ irtenberškim rojene : sc je «*voje umetaluosti \ več poglav i nih mestih Fvrope učil. kakor v .Monakoviiii na Bavarskim. na Dunaji. v Pesti. Delal pa ie. dokler se ni na krasn-kim oženil, tako reko« po celi \emcii. \ Svajcu . v Sl so jih popoldne z ondotnimi gospodi noter do železnice spremili , po kteri so se gosp. Knobleher v Ljubljano verni I i. Bukvic. ktere mislijo na svitlo dati. naj sc brez skerbi prav veliko natisne: gotovo sc jih bo 1 oliko spe-calo. kakor malokterih kdej. Mili Bog. ohrani življenje iu zdravje visokodušnimit gospodu, iu dodeli podporo, srečo in tek zveličavnimi; prizadetju. A. O. V Ljubljani sc kal vinsko - luteranski tempel j, kterimu bota tudi stanovanje za pastorja in šola per-djana. urno zida. Vsih protestantov na Krajnskim je 100- 115 oseb, kterih na Ljubljano s stauovitnim prebivanjem 10 44 in na deželo 8, in z nestanovitnim prebivanjem na Ljubljano 44 -48 in na deželo 11—15 razpade. Podmojstri ( kseli). ki vedno prihajajo in odhajajo. sc tukaj ne smejo šteti. Celih rodovin (familij) je komaj do 10 protestantih, kterih v Ljubljani s stanovitnim prebivanjem '.l in na deželi 1—2, in z nestanovitnim prebivanjem v Ljubljani 5—(> in na deželi 1—:» živi. - V 22. zvezku naznanil, ki jih bratovšina sv. Leopolda na Dunaji izdaja . sc katolški misijonarji per-tožijo, kako jim proiestantjc v Ameriki per spreobra-canji nevernih divjakov nagajajo, sami pa keršansko vero tolikanj po svoji glavi režejo, de sc postavim v deželi kentuki od 7-10.1)00 protastantov komaj -ll).1IOO duš še ktere krivoverske stranke (sekte) derži: druga derhal pa popolnarna v iiidifcrciitizmu živi in še več del keršena ni! (22. Ileft 1850. str. ID). Ali potrebujemo več dokaz, de krivovera ni druziga kakor pot h popolnarna uckcršaiistvu — k pravi neveri. Gosp. Dr. knobleher jc zdej spet v Ljubljani iti misli še nektere dni tukej ostati. Gospod Matija Me nar d. kaplan v Semiču, je 11 l. m. umeri. Začetik M)l x IJnliljaui. Vse šole v 1.j ubI ja n i. bogoslovskc. lat inske ( gimiiazialnc) in'ljudske se bodo mesca kozoperska začelo, in sicer tako. de bo perve tri dni imenovaniga mesca zapisovanje šoleov in tretji dan ravno tega mesca tudi velika maša za pomoč sv. Duha: četertiga pa t. j. v petik po sv. Mikclu se bomo sošli pervikrat k učenju v solo. — Darila za čast. misijonarja Dr. Iguaeja Mnofilelicrja. Od poprej ... 17 gld. — kr. Gosp. D., kaplan v T. na Dolenskim . 5 „ — v Skupej ... 22 gld. — kr. — \atiskar: Jožef Blazni k v Ljubljani. 01 govorni vrednik iu zalozuik: Janez Kr. l9oi/aear.