To je bilo leta 1943
Letošnje jubilejno leto nas spodbuja, da ob dnevužena in-tenzivneje obudimo spomine tudi na zene, dekleta, matere, ki so se bojevale proti okupatorju, četudi ne vedno s puško v roki. Ena izmed njih je bila tudi Ada Krivic, predvojna ko-munistka, med vojno članica OK KPS in SNP. Ko smo jo naprosili za pogovor, ji je spomin takoj segel še v predvojna, njena študentska leta v Ljubljani, na tabore v Adlešičih v Beli krajini in v Gornji Kapli na Kozjaku, pa v delo za ilegalce in
njihove druzine v okupirani Ljubljani..... Spominja se je
»božične racije« 1942-43 in februarske manifestacije 1.1943 pred belgijsko kasarno.
»Marca 1943 smo iene ponovno protestirale, to pot na današnjem Trgu osvoboditve. Tudi tedaj demonstracije niso kdo ve koliko zalegle in21. junija 1943 smo seponovnoor-ganizirale. Ker nismo uspele pri ltalijanih, smo se napotile proti škofiji. Toda tudi tam nasje čakalo še večje razočaranje. Škofnas ni hotel niti sprejeti. Posldl je po gasilce, ki so nas z močnimi curki vode pregnali izpred škofije-
Za 1. avgust pa smo se člani okrožnega komiteja KPS in okroinega odbora OF dogovorili, da organiziramo demon-stracije pred sodiščem. Zadolženi smo bili Zima Vrščaj, Leopold Krese-Jošt, Franc Kimovec-Žiga injaz. Dogovorili smo se, da se zberemo v manjših skupiruih, ob 10 uri pa da se dobimo pred sodnijo. Zjutraj dogovorjenega dne so italijan-ski lepaki sporočili, da jeprepovedano zbiranje v skupine več kot treh Ijudi, sicer da bodo streljali. Ali naj odpovemo de-monstracije? Ne! Vse je bilopripravljeno in odšlismo na do-ločena mesta ter skupaj z drugimi Ljubljančani odšli pred sodišče. Tega so Italijani zastražili, pripeljali so celo oklepna vozita. Mnoiica, ki seje začela zbirati z vseh strani, je tem vo-zilom onemogočila gibanje. Vzklikali smo gesla »Dol sfaši-zmom!« »Spustite.politične zapornike!« V zaporih so začeli peti lnternacionalo in desettisočglava mnoiica jim je priteg-nila. Skupaj smo zapeli še Hej Slovani in druge slovenske pesmi. Čeprav Italijani niso streljali na nas in je bilo čutiti, da marsikdo od njih simpatizira z nami, so nas z bajoneti in oklepnimi vozili začeli odganjati izpred sodnije. Vsa mno-Žica je odšla do vojaške komande, ki pa je bila zastraiena in v manjših skupinah smo se začeli razhajati. Kolikor se spomi-njam, so tedaj nekaj Ijudi zaprli, toda uspeh te manifestacije med Ijudmi ni bil zato nič manjši.
Manifestacija 1. avgusta je bila najbolj množična od pri-bližno dvajsetih, kolikor jih je bilo vseh skupaj. Med njimi naj omenim tudi komemoracijo 31. avgusta 1943 ob oblet-nicismrti Vide Pregarc, ko smo iene in mladina okrasili gro-bove tistih, kijih je pobil okupator. Vidin grob je bil dobe-sedno prekrit s cveijem.
To je bilo leta 1943, ko smo predvsem žene s svojim po-gumom, zaupanjem v OF in ne glede na starost ali poklic na-redile življenjski izpit,« je zaključila Ada Krivic.
TATJANA K.