pisana v Cena pos. št. 2 K« ČASOPIS UioejsKa taijlz-i^ jana. ZA TRGOVINO, INDUSTRIE .»« vrnKt. CrvšuHkvo hi ap! ivniitvo js v OniMa 17/?. — St tcl«r 5SZ — Štev. )*«*»* Pf! t;k. UlAtiU : i .953. — L>>'sJ BC TK ViaC*l*. ?i*?n fes t*2i »e v L.ktWJ*B*. Leto IV. Izhaja mak® smlo in soboto. I*an>§T.taa a eit«}}« SHS: !*)*»•.............................................K !!*,~- ia m{ teta.......................................... «I0'— M. ittoi teta....................................... ,5 — tikmcCm (LJubSlana, februarja 1921. St- 15- VSEBINA: Budget splošnih državnih dohodkov za leto 1920-21. — 10 odstotni luksuzni pribitek k prometnemu dav^u. — Pregled neposrednih davkov. — Dopisi. — Izvoz in uvoz. — Narodnn-gos-podarske zadeve. — Naznanila trgovske In obrtniške zbornice. — Razno. — Tržna poročila. — Borza. Budget splošnih državnih dohodkov za leto 1920-21. Splošni državni dohodki obse-SaP carinske dohodke, državno trošarino, dobiček pri denarju, davek na poslovni promet in dohodke pomorske uprave. Za tekoče proračunsko leto so proračunani skupno na > 022,801.000 dinarjev, torej več kot četrtina vseh državnih izdatkov. Carinski dohodki so proračunani na 402,350.000 dinarjev in siccr 150 miljonov od uvoza in 250 mil j or: o v od izvoza, 1 milijon od ležarine, 1 mi-Ijon od noševine in 350-000 od statistične in drugih taks Carinski dohodki so se ocenili na poilagi lanskoletne trgovske bilance, po kateri je znašal za prvih devet mesecev uvoz 2,576.207.132 in izvoz710,454.105 dinarjev. Pod pogojem, da je ostalo razmerje uvoza in izvoza v zadnjem tromesečju leta 1920 enako s tretjim, bi bil znašal uvoz 3.3 miljard dinar jev in izvoz 955 miljonov dirarjev A ko preračunamo carino iz budžet-'jega leta na kalendarsko leto, bi znašala carinska obremenitev pri uvozu povprečno skoraj 5 odstotkov in pri izvozu pa nekaj nad 25 odstotkov. I/. tega je popolnoma jasno razvidno, d;> Je bila obremenitev izvoza mnogo večja kot uvoza. Pri tem seveda predpostavljamo, da odgovarjajo v carin-al5vi statistiki navedene številke resničnim vrednostim blaga. Da se vzdrži bndžetno ravnotežje, bi bilo teoretično treba povišati uvozne carine za toliko, v kolikor se bodo znižale izvozne carine. V resnici pa je stvar drugačna, ker bodo imeli pri znižanim carinah mnogi predmeti dostop na svetovni trg in bodo vsled povečane količine izvoza tudi dohodki kljub znižanim carinam enaki, medtem ko bo uvoz gotovih predmetov s previsoko carino popolnoma ponehal m zato izostal tudi carinski dohodek. n« ;,laQ -lka ,carinskih dohodkov pa izkazuje, da se je v letu 1920 predvidena vsota faktično dosegla Celolelm dohodki so znašal; ™ w 1920 400,917.956 dinarjev 23 let° Državna trošarina, ki je bila s finančnim zakonom za tekoče leto za celo kraljevino izenačena, znaša 129,840.000 dinarjev. Od tega odpade največ na sladkor in sicer 50 milijonov, ua alkohol 40 milijonov, na pivo 16 milijonov, na kavo 12 milijonov in sadno žganje 6 milijonov, medtem ko vseh ostalih 14 predmetov. znese le 5.84 milijonov dinarjev. Konzum sladkorja se ceni na letnih £000 vagonov v celi kraljevini ali Povprečno 6 kg na glavo. Trošarina *naša 8 K na 1 kg. Slovenija porabi 1000 vagonov letno in bi torej efektivno plačala zanj trošarine 80 milijonov kron, oziroma cela država 640 bilijonov. Razen tega pa plačamo od sladkorja še 8 kron monopolne ta-**© na kg. Izmed drobnih trošarinskih predmetov je proračunan trošarinski dohodek na Kavin nadomestek na 100 tisoč din., na riž, katerega pridelamo okrog Novega Sada in v Makedoniji okrog 700 vag., medtem ko ga okrog 800 vagonov uvažamo, na 1,600.000 din., na olje na 1 milijon din., na fina vina 100.000 din., na likerje 800.000 din., na rum 100.000 din., na sveče 40.000 din., na električno razsvetljavo 300.000 din., na plin 100.000 din., na kalcijev karbid 100 tisoč din., na kresiva 200.000 din., na ocetno kislino 100.000 din., na mineralne in umetne vode 1 milijon dinarjev in na kvaseč 300.000 dm. v Srbiji in Črni gori................. v Hrvaški in Slavoniji .... v Bosni in Hercegovini .... v Vojvodini...................... v Sloveniji .......................... in v Dalmaciji........................ Torej se je trošarinsko breme v Sloveniji proti novembru leta 1919 skoraj petkrat povečalo. Za primer navajamo mesec november, ker se je takrat v Sloveniji nova državna trošarina začela dejanski iztirjavati. Pokrajina 1. Srbija in Orna gora .... 2. Hrvaška in Slavonija .... 3. Bosna in Hercegovina . . . 4. Vojvodina..................... 5. Slovenija.......................... 6. Dalmacija ........................ Skupaj....................... V Sloveniji so se dohodki povečali za 4,795.i41 din. proti polletju 1. 1919. Od novembra na december 1920 so se dohodki povečali /a 617.683 kron in so samo decembra meseca 1920 znašali le za 105 usoč kron manj kot za celo drugo polletje 1919. Povprečna obremenitev po trošarini na glavo v Sloveniti znaša 27 kron. Agio je proračunan pri carinarnicah na 50 miljonov in pri trošarini na 40 miljonov dinarjev, to vse na podlagi starega odloka finančnega ministra, ko je znašal agio le 20 ozir. 40 odstotkov, medtem ko je bil sedaj povišan na 100 odstotkov. Davek na poslovni promet je proračunan na 400 miljonov dinar., torej enako svoto kot donaša carina. V resnici pa mora ta davek donesti mnogo več in sicer pri uvozu ne samo 150 miljonov, marvc” tudi ono svoto, kolikor znaša carina za oproščene predmete, dalje 50 odstotkov od izvozne carine, kar bi zneslo 125 miljonov, dalje za mešane trgovske obrate 100 odstotkov pridobninske-ga davka in za vse industrijske obrate 1 odstotek od prodajne vrednosti blaga. pomorska uprava ima glaven dohodek v pristaniščnih pristojbinah, ki znašajo 520.000 dinarjev. •i račnnamo, da plača od splošnih donodkov Slovenija eno desetino, bi to znašalo 102.2 miljon dinar, ali 409 miljonov kron, oziroma povprečno 340 kron na glavo letno. V ilustracijo navajamo, koliko znesejo trošarine pri posameznih podjetjih v Sloveniji. Kolinska tovarna, ki producira letnih 6.000 q kavine.^a nadomestka, bo plačala zanj 1 miljon 440.000 kron. Kakšne svote pla- 2e meseca septembra smo ugotovili, da je bil projekt trošarine izdelan v finančnem ministrstvu brez vsake podlage o konzumu in produkciji in so bile na nekatere predmete določene tako visoke trošarinske postavke, da direktno ubijajo tuzemsui konzum. Poraba trošarinskih predmetov je od oktobra, odkar so nove trošarine v veljavi, znatno padla. Zato ponavljamo, da bo treba ob' priliki novega proračuna te postavke temeljito revidirati. p0 zadnjem izkazu faktičnih dohodkov iz trošarine (Službene Novine št, 286-1920) je bilo plačanih v novembru: 1. 1919 1. 1920 . 239.301 din. I,2y6.613 din. . 1,430.690 din. 5,304.029 din. . 1,383.807 din. 1,668.835 din. . 1,047.145 din. 3,084.194 din. 262.586 din. 1,197.181 din. 227.747 din. 796.457 din. Meseca decembra je plačala Slovenija trošarine 1,814.864 proti 309.081 leta 1919. Za celo proračunsko polletje od 1. julija do 31. decembra imamo sledeča razmerja (Službene Novine 19-1921): leta 1919 leta 1920 . 1,920.047 din. 7,484.723 din. . 5,367.145 din. 22,110.068 din. . 5,142.216 din. 8,749.640 din. . 4,760.273 din. 14,110.567 din. . 1,919.037 din. 6,714.178 din. . 637.895 din. 3,782.817 din. . 19,746.615 din. 62,957.595 din. čajo Frankove tovarne v Zagrebu, ki izdelajo dnevno 40.000 škatelj kavi-nega nadomestka po 200 gramov, ako se na 1 kilogram plača 240 vinarjev trošarine, lahko vsak čitatelj sam izračuna. Iz tega je jasno videti, da je proračunska postavka za cikorijo, sto tisoč dinarjev številka, ki je vzeta iz zraka in d^a Protic-Robičekov oddelek za trošarino v finančnem mini-■sterstvu nima niti pojma o produkciji predmetov in o dopustni trošarinski obremenitvi. Toda ker se je za tekoče proračunsko leto že napravil ta napad na žepe konzumentov in s tem na trgovski promet in ker se že izterjava take svote, ^ zahtevamo kontrolo nad porabo in razdelitvijo teh davščin, zahtevamo prav posebej, da se izda takoj računski zaključek za 1. 1919, da bomo mogli govoriti s številkami. Drugi primer. Milarne in svečarne v Sloveniji producirajo 300.000 kilogramov sveč na leto. Trošarinska obremenitev znaša na 1 kilogram 1 K 60 vin., torej plačajo letne trošarine 480.000 kron. Proračun pa beleži dohodkov za sveče 40.000 dinarjev iz cele države. Te absurdnosti se ponavljajo dalje. Nam je nerazumljivo, da parlamentarni finč. odbor lansko leto pri dolgotrajnih razpravah ni pri-v na površnost in pomanjkljivost trošarinskih proračunov. Naše pivovarne imajo sedaj lastno produkcijo ca 210 000 in in sicer pripade od tega na Ljubljano okoli 100.000 hi, na Združene pivovarne Zalec-Laško 30.000, in na obe mariborski 80.000 hi. Ako računamo eks-traktno vsebino piva z 10 odstotki, se plača za producirano pivo 33 in pol miljonov kron užitnine, torej bi Slovenija sama plačala nad polovico one svote, ki je preračunana za celo državo. Medtem pa imamo samo na Hrvaškem 15 pivovarov in tri velike pivovarne v Srbiji. Mestna plinarna v Ljubljani, ki vsled pomanjkanja obratnih snovi le deloma obratuje, je plačala za zadnje tri mesece lanskega leta 56.uo0 kron trošarine. Letno breme trošarine zanjo znaša 150.000 kron. Za ca 10.000 električnih žarnic, ki jih minimalno potrebujemo letno v Sloveniji, plačamo nad 400.000 kron trošarine. Kakšne posledice je imela trošarina na mineralno vodo za upravo naših vrelcev,na karbid za konzum karbida in na sodavodo za sodavičar-sko obrt ni potreba posebej navajati. Konzum je padel od ene desetine na eno dvajsetino. Pri kar bi \u je vsaj dana možnost izvoza, medtem ko so naša zdravilišča, ki ne morejo v ekspertu konkurirati, izguoila znatne dohodke. Obdavčitev domače žganjekuhe je na primer v ljutomerski dolini izzvala celo revolucijo. Sedaj, ko se sestavlja nov proračun in finančni zakon želimo, da se lanskoletne pogreške popravi in trošarine primerno znižajo. 10 odstotni luksuzni pribitek k prometnemu davku. V uradnem listu štev. 11 je izšla lista predmetov, ki veljajo seaaj pri uvozu kot luksuz in na katere se mora plačati razen uvozne carine in prometnega davka še špecijelni luksuzni pribitek, kakor je v omenjenem uradnem listu določen. Ko je bila uvozna prepoved z dne 23. marca 1920 spremenjena 6. novembra 1920 vsled uvedbe prometnega davka, se je prvotno zaračunavalo za vse predmete, katerih uvoz jo bil dotedaj prepovedan, pribitek :u oustotkov od deklarirane vrednosti blaga. Nekatere carinarnice so teh 10 odstotk. nepravilno računale v zlatu, druge zopet ne, kar je napotilo trg. zbornico k temu, da je zahtevala od generalne carinske direkcije pojasnilo, katero postopanje je pravo. Medtem je bil trgovski minister odredil revizijo liste luksusnih predmetov in ž njo poveril načelniKe v poštev prihajajočih ministerstev. novo izdelani listi se računa med luksuz predmete 124 carinskih postavk proti 223 postavkam poprejšne uvozne prepovedi. Da je definicija pojma luksuz zelo težka, ker je determinacija obsega tega, kar se ima smatrati za luksuz, odvisna od kulturnega razvoja in gmotnega napredka in blagostanja posamezne pokrajine ozir. kraja ali pa družabnega sloja — je jasno pokazala zadnja revizija. V naši državi so združene pokrajine » popolnoma različnimi kulturnimi stopinjami, gmotnimi potrebami, načinom življenja in tradicijami in kar je na primer v Vojvodini navauna potrebščina, je v Makedoniji ali Črni gori luksuz in kar je v Ljubljani potreba, spada v zapadni gorski vasi med luksuz. Toda to razlikovanje bi v tem primeru še ne igralo tako odločilne vloge, kakor moment, da je treba tu pojem luksuza določiti z 2 ozirom , na potrebe naše trgovske in plačilne bilauce in naše obrtne politike. Po našem mnenju bi bila morala komisija za revizijo liste uvoznih predmetov si predočiti, da se onemogoči, ali pa prohibitivno obdavčijo 1. vsi predmeti, katere lahko sami in v zadostni množini proizvajamo, ali bi jih lahko začeli proizvajati, in 2. predmeti, ki niso za prehrano, opremo in kulturni napredek potrebni in za katere je škoda zapravljati drago tujo valuto, ki jo dobivamo za izvoz naših surovin, živil in pridelkov. Toda rezultat revizije je pokazal, da komisija ni bila vodena od enotnih principov, ker je dovolila brez lu-ksusnega pribitka uvoz predmetov, brez katerih mi popolnoma dobro in srečno lahko shajamo in za katerih uvoz se pri nas zapravlja direktno bajeslovne milijone tuje valute. Ope-tovano in ob priliki anket za trgovsko pogodbo z Italijo so domači sad-j&.jn vinorejci podali resolucije proti uvozu tujega sadja in grozdja, kot uspeh vidimo sedaj, da se je črtalo iz liste luksusniti predmetov in de klariralo za neluksus, grozdje, sveže in suho sadje, južno sadje, orehe, lešnike, mandeljne, pomaranče, kokosove orehe, rožiče, kostanje, marelice, granatna jabolka, kakao, začimbe, kumen, janež, sveže cvetje, palmove veje, sadike, sadne sokc, konje dirkače, divjačino, mesne ekstrakte, suhe ribe, soljene in prekajene ribe, rake, školjke in rastlinske masti. Kljub temu, da so vsi gospodarski krogi enoglasno predlagali obremenitev uvoza raznih vrst sadja, agrum in južnih produktov, se je sedaj kot nalašč in kot Italijanom na ljubo odprlo na stežaj vrata, da se zapravi v Trstu milijone valute, ki jo dobimo za izvažan les in meso r/a pomaranče. To nam je tem bolj nerazumljivo, ker se je to zgodilo neposredno pred trgoskov pogodbo z Italijo, za katero so to glavni eks-portni predmeti. Ako bi bila uvozna omejitev, ali obdavčenje ostalo, imela bi bila naša vlada pri trgovskih pogajanjih izborno sredstvo za do-liitev protikompenzacij v rokah. Sedaj pa je pustila jako diplomatično tudi to sredstvo iz rok. Naši vrtnarji, ki so z velikimi stroški vzgajali umetno zgodnje cvetje, so sedaj brez zaščite in lahko zaprejo svoje vrtnarske naprave. Dalmacija, ki je po svoji zemljepisni legi, v marsikakem oziru glede južnih kultur podobna Italiji, ne more sedaj na našem trgu konkurirati z ribami, pijačo in južnimi pridelki, ker ima zelo slabe in drage prometne zveze z nami. Nerazumljivo nam je, zakaj pomaranče niso luksus, medtem ko so smokve in dateljni luksus, zakaj suho in sveže grozdje in mandeljni niso luksus, zakaj sveže cvetje, kakao, južno sadje in sadni sold niso luksus, medtem ko je lcavin nadomestek luksus. Okolnost, da se v Srbiij pije turška kafa deloma brez cikorije, vendar ne cme voditi komisijo k takim nelogičnim sklepom, ki bijejo stvarni, trezni gospodarski politiki v obraz. (Dalje prihodnjič.) Pregled neposrednih davkov. (Nadaljevanje'. C. Občna pridobuina. Ta se deli v: a) kontingentovano, in pa v b) nekontingentovano. V pojasnilo navajamo sledeče: Znesek, katerega je imela bivša monarhija prejeti na obrtnem davku, je bil vnaprej določen (kontingento-van).Po posebni komisiji na Dunaju se je ugotovilo, koliko naj dobi država na tem davku. Dotični kontingent se je potem razdelil na posamezne kronovine in v kronovinah samih pa na posamezne davčne družbe. Davkoplačevalce namreč, ki so bili obdavčeni gotovega dne, (navadno 1. jul. vsakega drugega leta), jo davčna oblast uvrstila po visokosti davčnih zneskov v enega štirih razredov. V četrti razred so prišli davkoplačevalci (podjetja) z davčnim zne- TRGOVS skom do 60 K, v tretjega z zneskom nad 60 K do 300 K, v drugega nad 300 K do 2000 K in v prvega pa podjetja z davčnim zneskom nad 2000 K. Oni obrti in podjetja, ki so se obdavčila po zgoraj omenjenem dnevu, so bila obdačena izven kontingenta. Vsakemu podjetju se je odka-zal gotov davčen postavek; davčni oostavki znašajo 3 K, 4 K, 5 K, 6 K, H K, 10 K, 12 K, 16 K, 20 K, 24 K, 30 K, 36 K itd. Zneski vseh davčnih postavk ene davčne družbe bi morali znašati ravno toliko, kolikor odpale od kontingenta na dotično davčno družbo. A ta znesek se je redoma prekoračil. V tem slučaju je razliko izravnal reparticijski odbitek. V nasprotnem slučaju imamo reparticijski pribitek. To pojasnilo je bilo potrebno, da se lahko sledi nadaljnim izvajanjem. Kdor želi še druge podrobnosti, jih najde v zakonu z dne 25 oktobra 1896, drž. zak. št. 220. Večkrat omenjeni finančni zakon določa glede občne pridobnine, da se davčni zneski (torej davčni postavki 3 K, 4 K, 5 K, 6 K itd., odbivši reparticijski odbitek odnosno^ pn-bivši reparticijski pribitek) početvo-rijo. Poleg državnega davka plačati je še: a) 170 odstotni enotni državni pribitek, ako se podjetje ali obrt nahaja v prvem ali drugem razredu davčnih družb; tretji in četrti razred ima le 130 odstotni enotni državni pribitek. b) Od državnega davka je plačati poleg tega še avtonom. doklade. Primer: Imam obrt, ki je obdačena z davčnim postavkom 3 K. Re-particijslri odbitek znaša 10 odstotkov. Avtonomne doklade (brez deželnih doklad) znašajo za 1. 1921 60 odstotkov. Kaj bom plačal na davkih. Za davčno leto 1921 se mi bodo davki odmerili, kakor sledi: Davčni postavek . . 3 K —v Repart. odbitek znaša 10 odstotkov, torej . . — K 30 v Davčni znesek pa . 2 K 70 v Državni davek bode znašal po finančnem zakonu: 2 K 70 v X 4, t. j. . 10 K 80 v 130 odst. enotni drž. prib. znašal bi (10 K 80 v X 130 odstot.) 14 K 04 v in 60 odst. avtonomne doklade pa (10 kron 80 v X 60 odstot.) 6 K 48 v Vsa davčna bremena znašajo skupno . . 31 K 32 v D. Posebna pridobuina. Ta davek plačujejo podjetja, ki polagajo javne račune. Glej drugo poglavje zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak, št. 220. Finančni zakon določa, da se k državnemu davku pobira še; a) 90 odstotni enotni državni pribitek in poleg tega še event. b) donosnostni pribitek v zmislu ces. naredbe z dne 28. avg. 1916, drž. zak. št. 280. c) , k državnemu davku se pobirajo tudi avtonomne doklade. Kot primer bomo vzeli le delniško družbo, z nepravno glavnico en milijon kron. Cisti bil. dobiček, ki naj bode obenem tudi obdačbena podlaga, znaša 100.000 K. Doklade = 100 odstotkov. Plačalo se bo za davčno leto 1921: a) na posebni pridobnini (10 odst. od 100.000 K 10.000 K b) na 90 odst. enotnem državnem pribitku (90 odstotkov od 10.000 K) 9000 K c) na 40 odst. donosnost-nem pribitku (40 odst. od 10.000 K) . . . • 4000 K d) na 100 odst. avtonomnih dokladah (100 odst. od 10.000 K) . . . ■ 10 000 K Vse davščine bi znašale torej................. 33.000 K (Dalje prihodnjič). Dopisi. Gremij trgovcev v Ribnici je vložil dne 17. januarja 1920 svoja pravila potom okrajnega glavarstva v Kočevju v potrdilo ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani. Med tem K I L I S T časom je bilo ministerstvo dne 9. II., 24. II., 31. III., 3. V. in 1. VI. 1920 ur-girano. Pravila so bila dne 20. VII. 1920 potom okrajnega glavarstva gremiju v popravo vrnjena. Dne 20. oktobra 1920 so bila pravila s petimi popravka prostimi novimi izvodi zopet okrajn. glavarstvu v Kočevje odposlana in je bilo dne 28. I. 1921 ministerstvo pouovno ur-girano, a pravil gremij Še vedno nima. Prosimo nujno tem potom, da se pravila po preteku 13 mesecev končno odobre in zadeva uredi. Izvoz in uvoz. Izvoz žita. Ministrski finančno-go-spodarski komite je dovolil svoboden izvo rži, koruze, ječmena in vseli ostalih oddelkov, za katere niso bili predvidi tarifi. Za izvoz se plača: za pšenico 30 din., za oves 10 din., za krompir 5 din. po 100 kilogramov; za koze 20 din., za ovce 30 din. Izvoz v kraje, ki nam pripadajo p« rapailski pogodbi. Ekonoinsko-finančni komite je odredil na predlog finančnega ministra, da se odobri izvoz življenjskih potrebščin za prebivalstvo onih krajev, ki so bili zasedeni od Italijanov, pa pripadajo nam po rapailski pogodbi, urez plačanja carine in osiguranja valute. Fi nančno ministrstvo je pooblaščeno, da izda zadevne odloke. Tzvoz bo pod kontrolo naših političnih oblasti. Carinska agentura mora poskrbeti za hitro rešitev tega odloka. Oves za vojno ministrstvo. Ministrski ekon.-finančni komite je odredil, da se od 8.000 vagonov ovsa, ki so bili dovoljeni za izvoz, zadrži gotov del za potrebe vojnega ministrstva. Cene bo določilo vojno ministrstvo in ministrsvo za trgovino. llvoz zaklane perutnine v Nemčijo. Od 30. decembra 1920 je uvoz perutnine (zaklane in razsekane), prost. Za to blago je pri uvozu iz pogodbenih držav plačati uvozne carino 30 mark za 100 kg čiste teže. prištevši agio v zlatu, ki znaša sedaj 900 odstotkov. Znižane izvozne cene za posodo in orodje iz aluminija. Urad za presojo cen zo aluminijevo industrijo v Berlinu objavlja, da so se s 15. januarjem li>/A znižale izvozne cene za posodo in jedilno orodje iz aluminija. Podrobne -podatke in cenike dobe interesirane tvrdke od urada za presojo cen: Preisprti-fungsstelle fiir die Aluminium-Industrie Berlin W. 57, Wmterfeldstr. 30 b. Nemčija naj bi oddajala 12 odstotkov od izvozne vrednosti. — Zahteve Francije napram Nemčiji presegajo že vse meje. Pariška konferenca je sklenila, da mora Nemčija oddajati 12 odstotkov od izvozne vrednosti, kar bi seveda znatno oslabilo izvoz in podražilo izvožene predmete. Da proti temu protestirajo tuji časopisi, se ne moremo čuditi, ker hi Nemčija zvalila plačilo te oudaje na rame konsuineutov, ki bi uvoženo kupovali dražje ter tako ,eventu-elno svoji zaveznici, plačevali nemško vojno odškodnino. nerodno gospodarske zafižue. Trgov i Slobodna trgovina v naši državi. Na seji gospodarskega sveta se je odločevalo o sl obod ni trgovini v naši državi. S tem preneha vsako maksimiranje cen in re-kvizicija blaga. Trgovska pogodba z Nemčijo. Minister za trgovino dr. Kukovec je sporočil nemškemu zastopniku v Beogradu sklep zadnje seje ministrskega sveta, da se Nemčija smatra kot pogodbena stranka glede carinske tarife. Pričakovati je, da se dogovor z Nemčijo kmalu sklene. Trgovina z Belgijo. Belgijski izvoz-ničarji in uvozničarji, ki žele stopiti v zvezo z našimi firmami, so se informi, rali preko našega poslanstva v Bruselju o naših podjetjih, ki se bavijo z izvozom in uvozom. Industrija. Tovarna za upognjeno pohištvo v Zagrebu je pričela z delom ter pošilja svoje izdelke v Srbijo v obnovo tamkajšnjih krajev. Glavnica 8,000.000 kron z delnicami po 400 kron. Nova tvornica verig v Soinboru. —■ Trgovec Jos. Kovačiček je osnoval v Somboru tovarno za izdelovanje verig, ki bo izdelovala letno do 6 vagonov verig. >Tegma< — društvo ca prevažanj* stavbnega materijala je osnovala v Zagrebu obrtna banka. Glavnica 1,000.000 kroxi. Oenarstvo. Izplačevanje državnih obveznic. — Generalno ravnateljstvo državnih dolgov ne bo izplačevalo kuponov onih državn. obveznic, ki so bili pred vojno lastnina sovražnih podanikov. (Po členu 295 versaillske pogodbe in po drugih tozadevnih določbah v mirovnih pogodbah). Da razsoja v vseli spornih vprašanjih, je finančno ministrstvo odredilo, da se pri generalnem ravnateljstvu državnih dolgov ustanovi začasni sporni odsek, ki bo na podlagi dokazil, da izvirajo obveznice še iz predvojnega časa, odločal o posameznih spornih vprašanjih. Vnovčevanje kuponov rogaške lokalne železnice. Po sklepu občnega zbora se vnovčuje za leto 1919 kupon št. 17 za vsako prioritetno delnico po 100 K s 5 kronami in pri temeljnih delnicah z 2.50 kronami avstrijske veljave. Pri temeljnih delnicah se istočasno oddajajo kuponi štev. 1 do vštete št. 16. Dotično v no v če vanjo izvršuje v Gradcu »Wiener Bank - Verein - Filiale«; v Ljubljani pa »Kreditni zavod za trgovino in industrijo'',. Ena Jugoslovanska krona se računi za tlve nemško-avstrijski. (Urad. 1. 16). Novi bankovei Narodne banke. — Ministrstvo za finance je odobrilo novča-niee, katere je Narodna banka naročila v Ameriki in sicer novčanice po 10, 100 iit 1000 dinarjev. Desetdinarske se bodo zamenjale še letos s sedanjimi. Nalog, da se prepreči tihotapstvo »ožigosanih novčanic iz dalmatinskih krajev, katere zapuščajo Italijani. Ker bi se za časa evakuacije italijanskih vojsk iz zasedenega ozemlja mogle vtihotapiti ogromne svote nežigosanih novčanic v našo državo, so oblasti dobile nalog, da preprečijo z vsemi sredstvi pritok nežigosanih novčanic potom tihotapstva, ker bi se na ta način zelo poslabšala naša valuta. . sako tihotapstvo se bo kaznovalo z globo 100.000 dinarjev, od katerih polovico dobi državna blagajna, polovico pa oni, ki zasači tihotapca. f&uvKi. Oprostitev davka na poslovno obrt za stroje. Ministrsivo za finance je odredilo, da se indujtrijci oproste davka na poslo\ no obrt za stroje, ki so neobuodno potrebni za domačo industrijo. Ta odlok slopi v veljavo takoj, ko ga odobri gospodarsko finančni odbor. CirSns. livozno-carinska tarifa. O novi iz-voznocarinski tarifi podajamo sledeče podatke: Izvoz je svoboden razen: pšenice, ovsa, konj, kobil, žrebet (razen belgijske in norske rase), goveje živine in bivolov (komadov preko 500 kg žive teže), volne in volnenih izdelkov (izvzete so preproge), pšenične moke. sladkorja, premoga (razen lignita), zlata, srebra in njihovih izdelkov, starega in surovega železa. Poleg carine v srebru se plača še 50 odstotkov davka na poslovni promet. Tarifne postavke, katerih je 75, so sledeče: Poljski pridelki: za 100 kg: krompirja 20 K, ovsa 40 K, riža 200 K, pšenice 120 K, makovega semena, raznih oljnatih plodov 400 K, aniša-auason 40 K, sladkorne repe 80 kron, bilja za krtače 20 K, opija 2000 K. Živina in meso: konji (belg. in norske rase) preko 3 1. 2000 K, žrebeta do 3 1. 800 K, konji in žrebeta ostalih ras 8000 kron, mule 2000 K, osli 800 K, goveja živina (preko 500 kg žive teže) 2000 K, živa izpod 500 kg 4000 K, zaklana in očiščena 1200 K, ovce (žive) 80 K, koze (žive) od 100 kg 400 K, -svinje (žive) od komada 1200 K, zaklane svinje iu sveže svinjsko meso 400 K po 100 kg. Perutnina: gosi, pure (žive) z,4 K, kokoši, race in druga perutnina 12 K od komada, zaklana po 100 kg 400 K. Konji zaklani in očiščeni za 100 kg 400 K, (konji se smejo klati le, če niso za drugo uporabo in sicer pod nadzorstvom veterinarjev). — Slanina soljena, suha in prekajena 400 K od 100 kg, meso suho, prekajeno, krače, v obče konzervirano meso 480 K od 100 kg. Divjačina: od 100 kg 1200 K. Mleko sveže in kislo, smetana od 100 kg 40 K, jajca od 100 kg 800 K, med 200 K, vosek 2000 K, mast in olje iz kosti 480 K, loj 480 K, volna 8000 K, voln. krpe, odpadki, izdei^. iz volne 2000 K, kozja dlaka 400 K, šetine, dlaka iz konjske grive in repa za 100 Kg TWtJOVSKI L I S T 3 8000 K, perje 800 K, kokoni 400 K. Kožo: ovčje, kozje, svinjske 1600 K, jagnječe, iarače 800 K, govejo, telečjo, bivolske, konjske, oslovske, od mul ,3200 K, lisičje, od kune, divje mačke, vidre 4000 K, medvedje, volčje, jazbečeve 200 K (od 100 kg); rogovi, kosti, kri, žilo, odpadki od surovih kož 400 K, čreva, želodec, pljuča, srce, ledvice, noge, kopita, ovčji rogovi 40 K, raki, školjke 80 K, predivo 40 K, izdelki iz prediva prosti, lanena povesna 800 K od ^■00 kg. Drva za kurjavo od 100 kg 4 K. Koristni les (les za tehnično uporabo) v S tanga h preko 80 cm prosečno, klado, hlodi itd. (listnatega drevja) od 100 kg ^2 K, od javora, jasena in bresta 24 K, za vse ostale listnato drevje 12 K, od iglastega 64 K, š tange pod 30 cm 12 K, vinogradni koli, palice, hmeljevke 6 K ia 100 kg. Les rezan, deske itd. od hrasta kostanja, oreha za 100 kg 24 K, od javora, jesena in bresta 16 K, od ostalih listnatih dreves G K, od vseh igličastih 4 K. Hrastovi pragi zabranjeni. Kocke za tlak, deščice za strehe itd. 8 K, bukovi pragi, testoni 4 K za 100 kg. Moka: pšenična 80 K (100 kg), druga moka prosta. Olje: jedilno 400 K, tehnično 400 kron, melasa 400 K, kruh in testo 80 K, sir 20 K, cement 40 K (cement iz Dalmacije prost). Ruda: svinčena, železna, manganova, bakrena 0.40 K (lOu kg), lignit 20 K, lojene sveče 480 K, (voščene proste), milo 200 K, koloma/, mast za čevlje m parkete prosta, soda, natrijev karbonat 40 K, vinski kamen 80 K, ženski lasje 20.000 K, njih izdelki prosti. Usnje: vseh vrst 400 K; celuloza 100 K, lepenka bela in rdeča prosta, ploče zu tla in zidove 20 K od 100 kg. Uvozna carina. — l'o odobrenju izvozne carinske tarife se je takoj začelo pretresali vprašanje uvozne carine. Ekonomsko financijski komite ministrov se je začel baviti z uvozno carino 22. t. m. Promet. Zastražcnje demarkacijsko črte pri Vrhniki. Finančna delegacija v Ljubljani je izdala naredbo, da smejo osebni avtomobili, kateri prihajajo iz Italije v Jugoslavijo, prekoračiti mejo samo ob 10. in 14. uri. Vsled pritožb iz krogov interesentov, se je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obrnila na delegacijo ministrstva za finance v Ljubljani s prošnjo, da bi se smeli osebni avtomobili, ki no vozijo carini podvrženega blaga, puščati preko demarkacijske črto pb vsakem dnevnem in nočnem času. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ja dobila od delegacije ministrstva za finance sledeči odgovor o tej zacievi: ^ Na tamošnji dopis z dne 7, febr. t. 1. so poroča, da se po odredbi carinske uprave v nočnem času, t. j. od solnčnega zahoda do solnčnega vzhoda ne sme prepustiti noben avtomobil, ki pride iz ■''.a-sedenega ozemlja proti Vrhuiki, alt obratno, preko demarkacijske črte in, dn se morajo vsi avtomobili spremljati od demarkacijske črte do carinskega oddelka na Vrhniki po finančnih organih, in sicer v partijah ob 10. in 14. uri. Osebni avtomobili tu nikakor niso ivi vzeti, tem manj, ker so se ravno v prometu z osebnimi avtomobili pojavile nerodnosti, ki so dale povod, da se je kontrola poostrila. Omenjena odredba je utemeljena v določbah car. zakona bivšo kraljevine Srbije, ki je sedaj veljavna za vse pokrajine naše kraljevine.« Skladišče t Koprivnici. V Koprivnici, ki je obmejna postaja in izuodna postaja na progi Madžarska-Ueka. s , osnovale Praštedionica, Hrvatska vjere-sijska banka in Koprivniški paromlm javno skladišče. Glavnica 6,000.000 kron. Posvetovanje o novih tarifarnih postavkah v Pragi. — V Pragi se vršijo posvetovanja o novih tarifarnih postavkah za osebni in blagovni promet med Cehoslovaško in Jugoslavijo, čez Avstrijo. Posvetovanj se udeležujejo delegati iz Ljubljane, iz Zagreba in iz Dunaja. — Omogočil naj bi se promet z direiunimi listi. Omejitev prometa na južni železnici. Prometno ravnateljstvo južne železnice Poroča, da ustavlja radi pomanjkanja Premoga z 23. t. m. promet brzovlakoj na progi Dunaj-Trbiž in Dunaj-Trst. Ker je pomanjkanje premoga vedno bolj občutno, bodo sledile še nadaljne omejitve. Iz Beljaka poročajo, da je ravnateljstvo državnih železnic z 22. t. m. stavilo iz prometa brzovlake žt. 1101 in 1102, ki so vozili trikrat tedensko ia progi Dunaj-Trbiž. Na progi Salzburg-Beograd bodo ustavljeni brzovlaki boii-704 in 708-804. Pogajanja radi paketnega prometa * Ameriko se vrše v Washingtonu ter bodo kmalu ugodno rešena. Naznanila trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani. Nepostavno pobiranje pristojbin za prevozna dovoljenja v Avstriji. Podpisana zbornica se je na podlagi naznanila nekega uvoznika soli, da pooira Avstrija za dovolitev prevoza soli preko svojega teritorija licenčno pristojbino 3 K na 1 kg, pritožila na pristojnih mestih, da je tako postopanje v protislovju s § 284 Saint Germainske mirovne pogodbe. Na podlagi te pritožbe je pozvalo ministrstvo trgovine in industri-: je zbornico, da nabere podatke, v ka-torih primerih se je moralo za tranzitno --blago preko Avstrije plačati prevoza') carino in s kakšnega vzroka se mora plačevati licenčna pristojbina za prevoz soli preko Avstrije v konkretnem slučaju naše pritožbe. Trgovska zbornica prosi gg. veletrgovce, ki so prevažali preko Avstrije blago, da predlože zadevne dokumente, iz katerih jo razvidno, kakšne pristojbine so morali plačati razen železniške tarife za prevoz blaga preko Avstrije, v svrho nadalj-nega postopanja, da se ukine nepostavno pobiranje pristojuin za prevozna dovoljenja. Štev. 1620. Osvobojenjo davka na poslovni obrt. Na osnovi člena 127 začasnega finančnega zakona za leto 1920-1921 je odločil gospod finančni minister pod br. 2561 od 27. januarja 192i: Da se Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani in vse zadruge, ki so njeni člani, osvo-bode plačevanja davka na poslovni obrt tako pri finančnih upravah in pri carinarnicah za svoje posle in nabave, dokler iste opravljajo po sedanjih pravilih, po katerih ne delijo dobička, seveda morajo za vsak poseben uvoz prositi osvobojenja plačanja obrtnega davka na ta uvoz. Štev. 1567. Oglasno informacijsko pisarno je ustanovil v Nišu g. K. N. Vučkovič. Štev. 1575. Čehoslovaška vlad« je odločila, da razširi in konstruira Bratislavsko donavsko luko v taki meri, Ji bi bila dovoljna za letni rečni promet 5 milijonov ton, medtem ko znaša se danji, ki daleč prekaša predvojno tona-žo okrog i.^0.000 ton. Z zgradbo luno, ki naj bi bila dovršena 1. u^o, se bo pričelo v najkrajšem času. Doslej so zgrajena v Bratislavi 3 nova skladišča, medtem ko se četrto za 3000 vagonov žita še gradi; ravno tako se bo vsak čas pričela instalacija enega modernega elevatorja, ki bo stal 40 milijonov kž. Razen tega naj bi se po odločbi čeho-slovaške vlade razširila Romarska luka (Komarnov) na letni promet 1 milijon ton, sedanji okrog 30.000, dalje Parkanj-ska in Tebenjska luka. Načrti za zgradbo omenjenih štirih luk so že zgotov-^Ijeni — po odločbi finančne strani naj bi se lakoj začelo z delom. Nedavni po-set čehoslovaškega ministra tigovine C. Hotovča v Londonu je imel med uru-gim nabaviti tam za omenjene konstrukcije potrebno posojilo. Lučkemu prometnemu uradu v Bratislavi, ki upravlja podonavsko plovbo, stoji sedaj na razpolago 82 ladij, izmed katerih j— jo bilo 17 zadržanih in opravljenih v Romarski ladjedelnici. Iz iste ladjedelnice bodo v najkrajšem času oddane v promet dve nove osebne ladje, ki se še tam zgotavljajo. Štev. 1750. Terjatve in dolgovi v zasedenem ozemlju. Trgovska in obrtniška zbornica poživlja vse interesente, ki imajo privatuo-pravne terjatve v od Italijanov zasedenem ozemlju izza dobe Pred prevratom, ki do danes še niso urejene, da ji prijavijo natančne podatke o svojih obveznostih in dolgovih. Zbornica nabira ta materijal za trgovska pogajanja z Italijo, pri kateri se bo reševalo tudi vprašanje v kakšni valuti oz.' po kakšnem tečaju se bodo te vzajemne obveznosti poravnale. Štev. 1760. Pariški semenj. Francoski konzulat v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo letošnji veliki semenj v Parizu vršil v času od 10. do 25. maja. Na tem semnju bodo razstavljeni proizvodi in produkti vseh delov Francoske in njenih kolonij. Kupcem bodo na rav polago vsi domači proizvodi prvovrstnih francoskih tvrdk. Organizatorni odbor se truai vse razstavljene predmete ta‘to uvrstiti v skupine, da bo mogoče v nekaterih urah pregledali vse predmete, ki jih proizvaja Francoska. Razstavni odbor hoče goste prijazno sprejeti in jim v vsakem oziru iti na ioko. Dopise ia pojasnila je nasloviti r:r. Conute d’Or-ganisation de ia Foire do Pariš 8, Plače de la Bourse, Pariš. Štev. 594. Parobrodno društvo El-lerman Wilson Sine Std. Uidi. je dobilo dovoljenje, da pris.tane na Dalmatinski obali Gruž-Spli) in kjer uo še potrebno, in posiija svojega zastopnica gospoda Win. Laurillard v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi angel z našimi uvozniki kakor tudi izvozniki stopiti v zvezo radi pogajanj za prevoz blaga med našo kraljevino m Veliko Britanijo. Omenjeno parobrodno društvo je prvovrstno, je na dobrem glasu in poznano kot solidno. Razno. Dobavni razpiši. Komanda rečne flotile v Novem Sadu naznanja trgovski in. obrtniški zbornici v Ljubljani, da zbog nepovoijne vdeležbe ponudnikov na prvem dobavnem razpisu, določa na dan 5. marca t. 1. novo pismeno ponu .1-beno licitacijo za dobavo različnih strojev in orodja, kakor stružnic, vrtalnih strojev, hidrauličnih stiskalnic, cirku-' lamin žag, strojev za struženje, transmisij, svedrov, rezal za vijake, klesc, aparate za varenje, svgiuk za spajanje (lotanje) primožev, različnih nožev /a struženje, kompletu, mizarskega orodja ild. Zapečatene ponudbe je poslati .jo 5, marca t. 1. 11. ure komandi rečne flotile v Novem Sadu.. Dobavni razpis, vsebujoč podrobne pogoje in podatke je interesentom v zbornični pisarni ua vpogled. Dkinjenje finančnih delegacij v’i inozemstvu. Minister za finance je od-Sj redil, da se ukinejo vse finančne dele n gadje v inozemstvu. Vsi posli, kateri I so do sedaj vršile te delegacije, se prenesejo na razne banke. Ministra za trgovino in industrijo b« zastopal za čas odsotnosti (g. minister je odpotoval na Angleško) minister za šume in rude dr. Križman. Oddaja kolodvorsko gostilno v Rro du. Direkcija državnih železnic SHS v Zagrebu razpisuje uporabo gostilne na postaji v Brodu. Uporaba prične dne l. aprila 1921 ter bo trajala za sedaj eno leto. Ponudbe je poslati do 1. marca 1921 do 12. ure gori navedeni direkcij. Ponudbeni razpis, ki obsega natančneje podrobnosti in obliko ponudb, je objavljen v »Uradnem listu« št. 16. Mednarodni semenj v Frankfurtu. Sejmarski urad je poslal trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam blagovnih skupin tretjega mednarodnega semnja v Frankfurtu, ki se je vršil v času od 3. do 9. oktobra 1920 in imel velik gospodarski uspeh. Seznam razstavnih blagovnih skupin je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljuo-ljani na vpogled. (Št. 9715). Tržna poročila. Maribor: Goveje meso 20 do 22 K, suhi jezik 44 K, loj 26 K, telečje meso 20 do 22 R, svinjsko meso "32 K, slanina 42 R, suha slanina 56 R, mast 52 do 58 R, konjsko meso 10 do 12 R, kokoš komad 45 R, raca 50 R, gos 80 do 100 kron, mleko liter 5 R, sir 10 do 12 R, čebula 5 do 6 R, krompir 2 R, kislo zelje 3 R, kisla repa 1.60 K, kruh kg 16 K, črn kruh 10 R. Pešta: goveja živina po kg žive teže: voli I. vrste 60 do C5 R, II. vrste 43 do 58 R, m. vrste 36 do 42 K, biki L vrste 52 do 60 K, II. vrste *d do 50 kron, teleta 88 do 94 K, slanina 140 R, mast 170 R, gos 155 do 160 R, kokoš 110 R, puran 115, gosja mast 180 do 200 R, zajec komad 220 R. Sofija: svinjsko meso 24 do 27 levov, goveje 20 do 26 levov, ovčje 20 do 26, slanina 25 do 27, riba 16 do 18, jajca 0.65 clo 0.75 levov. Kolonijalno blago. Maribor: Kava 76 do 90 K, žgana 88 do 112 R, riž 28 do 36 R, sol 7 R, paprika 110 R, petrolej liter 22 do 24 R. Sofija: sladkor krist. 23 do 25 levov, kava •**, riž 12.50, olje 46 do 50, cimet 41, poper 25, sol kamena 3:70, drobna 2.65, milo 25 do 26, čaj 85. Švica: olje Vierge 370 fr., rumeno milo 95, belo 100, 60 odstotno milo 90. Kože. Maribor: goveje kože 26 R. Vino, pivo, žgan jo. Maribor: staro 32 do 40 R, novo 28 do 36 R, pivo 12 R, žganje 50 do 70 K. Čohoslovaška po 100 1. 1000—1200 čehosl. kron. Avstrija 6000—6500 avstr. kron. Madžarska 2800—iwd og. kron. Italija 230 do 250 lir. Francija 60 do 90 fr. Španija 38 do 40. Jugoslavija 350 do 500 din. Sadje. Maribor: hruške 10 K, jabolka 8 do 10 kron. Sofija: jabolka 6 levov po kg. Žito. Maribor: pšenica 11 R, rž 10 K, ječmen 9 R, oyes 4 do 4.50 R, koruza C R, fižol 5 do 6 R, leča 15 K, pšenična moka 0 16.50 do 17.50 K. Sombor: Pri slabem dovozu cene nespremenjene. Pšenica notira 970 do 9d0 K, koruza 360 do 370 R, oves 330 do 340 R. Povpraševanje po koruzi živahno. Zemun: Živahno povpraševanje za koruzo .Prodane so bile večje količine na Cehoslovaško. Cene med 390 in 4x0 kron, pšenica se plačuje po 980 do kron, prodale so se večje količine. Ivu-pujejo posebno domači mlini. Oves 340 do 345 R. Inozemski kupci kažejo posebno zanimanje. Prišlo bo do večjega obrata. Pošta: koruza 12.50 do 13 R, oves 15 K, fižol beli 13 do 14 R. Sofija: fižol 4.20 do 4.80 R, krompir 1.40 do 2 R, bela moka 5.3!) R. Pariz: Pšenica 90 do 100 fr., moka 130 fr., rž 77 do 28 fr., ječmen 85 dp 89 frankov, oves 50 do 54 fr., koruza 70 do 372 frankov. a Sano, Elama, gorivo. Maribor: seno 100 kg 160 do 170 K, slama 60 do 70 K, drva seženj 720 do 960 R, premog 100 kg 54 do 76 n. Nowyork: petrolej in Caces 24 do 25, in Tauks 11.50 (dol.). Bombaž. Nevv Orleans: 18. H. 1921 bombaž loco 13.00. Nowyork: loco 13.40, za februar 12.90, za niarc 13.10, za april 13.30, ya maj 13.60, za junij 13.75 (dol.). Kovine. London: (cena v funt šterl.) baker Standard prompt 73 tri osmine, cin prompt 173 tri četrtine (zadnji kurz je bil 163 ena četrtina), svinec najin z ja cena 20. cink najnižja cena 25 in pol (poslednji kurz je bil 24 pet osmin). Cene se povišujejo. Srebro 34 tri četrtine, zlato 10 štiri enajstine. Nesvyork: (dolar) srebro tuje 58 ena četrtina, domače 99 in pol, elektro-lyt baker loco 13 ena osmina, cin 33, svinec 4.55, cink 4.92, železo 29.50, beli kositar 7.00. Trgovina z železom. V trgovini z železom v Nemčiji vlada zastoj, ker se pričakuje 1. marca splošno znižanje cen za železo. Znižanje cen je povzročilo zmanjšanje stroSkov, ker so se cene za dovoz tuje rude precej znižale. Najzanesljivejše Črna detelja, gorske provenience, v vsaki množini, razpošilja tvrdka im. iiew. Kini hm i' tsh.iične in e^Hiro-lehiiitne RiiUKse Usjiisuič & Cie. Ljatljana, fcJilsonooii cesta 22. Trgovina: telefon 466. Tovarna Gllnce št. 6. M RAVNIKAR MANUFAKTURA. Ljubljana, Dunajska cesta, poleg Bavarskega dvora. - Nizke cene. Hote] OreheK, Ljubljana Kolodvorska ul. 2® trgovina raznovrstnega blaga In Črevljev na malo In veliko. Barvo za j rijta različnih* barvah 100 zavitkov K 140 —. Barva za obleko najfinejša, zanesljivo dobra, v vseh barvah, 100 zav tkov 200 K. RazpoSilja vsako rano žino Karl Loibner, Celje. Ne zamuditi I Zagrib: Devize. Berlin . . Milan . . London . Newyork Pariz . . Praga . . Švica . . Dunaj. . ženeva BukareSt Valute: dolar . . . avstr, krone rublji . • • čeSke krone franki . . . napoleonderi matke. . . lire .... švic. franki . leii .... levi . . . funti . . . Beograd; Devize: London Pariz . Milan . Berlin . Praga . Dunaj. Valute: dolar . . . franki . . . funti . . . lire . . . levi . . . leji .... marke . . avstr, krone napoleondori Dunaj: Devize. Beograd . . Zagreb . . Berlin . . . Budimpešta Miian . . . Newyork . Pariz . . . Praga . . . Ziirich . . BukareSt London . . Valute. dinarii . . - dolarji . . • francoski franki švicarski franki ieške krone . ogrske krone . leii . . ■ 1 ■ • levi .... lire.............. marke . . . poljske marke funti .... rublji .... Praga: De v ize. Beograd.................. Berlin................... Milan.................... Pariz.................... London ................... Ncwyork.................. Dunaj.................... Zagreb .................. Budimpešta .... Valute. dinarji.................. marke.................... leji..................... levi..................... švic. franki............... lire...................... francoski franki . • • lunti.................... dolarji.................. Ziirich: Devize. Pariz.................... London .................. Newyork.................. Berlin................... Milan.................... Praga.................... Budimpešta .... Zagreb . ... . . Dnnaj.................... Bukarešt ..... Jadranska banka Jugoslaven. _ * Ljublj. kred. » Narodna » Hrv.eskomp. » Borza. 22/II. od i do 243 546-50 148 — 1185 — 20 90 146' 22-55-175*— 1050*— 485'-238— 530 194*— 170 — 245’— 547 50 149— 21-05 23' 65— 1060- 493’- 241- 36 50 254— 141 — 134— 44— 4850 60— 5 70 123 50 47o— 1172*— 137"—| 2577-50 714-50 885-90' 11.800- 135' 45' 1178* 1913 - 712,-5190-11.775"— 11.825 1893— 708.— 5150 — Sadi- li 69-2760- 211— 292-582 50 79— 10-75 52-50 15 12 202— 1328 50 289 -5,9 50 310— 78- 48 90 23-47 604-9 90 22 05 7 55 1 15 420 1-30 810 denar 560— 900- 640— 1485— 892 138 1175 2780' 213 — 80- 204' , blago 23./1I. 24./I1. od j do od j do 246- 247 - 24475 245-25 546— 547— 5*5—| 546- 573— 577 — 565— 567- 146 — 147— 144-! 145 50 1080 — 1085 — 1075 —! 1080- 1«7. 18750 188 25 190- 2425— 2500— 2490 —| — 20 95 21-- 21-10 21 20 — — — — *— — — 144-30 145*75 144 — 145-50 24- — 22- 23'- — — — — 175 — 178- 1055 — 1065— 1060 — — 493 — 495— 458- 490'— 240— 242— 238 — 242"— 529-50 532- 532- 534'— 193'— 195- 170*— — — — 144 50 268- 61 — 46-75 530 36--260 — .1140’— 134-— 49 50 123 — 145-269 — 61‘50 47'-535 36-25 206 -141 — 135*— 50 — 124— - 471 — 475 — 1890 — 1910 — - 1170 — 1176-— 116450 1170 50 - 136 50 138-50 137- 139 — ) 2565— 2585 — 2590 2610 — 706 50 71050 711-50 715 50 5135- 5175 — 5135 — 5175 — > 888— 894— j — - 11.750 — 11.800'— i1.770 — 11 820.- 93250 942 50 — 2757-50 2777-50 2765 — 2785'- ' - 1878-50 1808 50 1880 - 1900-- - 703— 707 — 706 — 710- - 5115- 5155 — 5110- 5150- — _ 11 725 — 11.775-— — — 888- 894-— _ — 135 50 137-50 — •— —i 823— 835— 2575— 2595— 2579-50 2617-50 - llo7 — 1173 — — — 82-40 84 40 — - 2745- 2765— 2720- 2770- ’11 ' - 213 5C - 290--0 578 5( 215 50 2^2 — 581 5C 311"5( 313 5t 78 7! 79 75 5 107. » 11-75 0 531. 2 54 12 2 15- 16— - 20451 3 206 5C 107 — - 108 5f 91-2 92 7! >0 131351 J 1316 5( 1 - 287- 289- >0 575-5( } 578 5( - 309 5< ) 31! -5( i 777 5 78 7! 437 0 - 43-7C - 234 5 - 23-4*1 — 603 5 0 - 604 - — 99 3 - 9-87! 220 2 - 220i : 7-5 0 - 7 5( — 1-17 5 — 117! 4-2 0 - 4-1( I — 1-3 0 — 1 3 - 8'~ — 8- — denar blago denar Blago 1810- — 1810 — - 550- - 560- - 555 — 565 — - 900- - 905-- - 900- - 910- r- 640- - 643- - 640- 643- - 1470- - 1480 - - 1460- - 1470- V- lika zaloga vsakovrstnega --:-------- kož, podplatov, gonilnih jerme-f nov in boksa NA DEBELO. usnja L N. ECREP, SINOVA Dunajska cesta štev 9. Stavbinska, galanterijska iri ornament* ska kleparnica. Oblastveno dovoljen* podjetje za izvrševanje vodovodnih del. Zdravstvene in kopelne oprave. Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem iu napravlja strelovode, 10-1 ■ TONE MALGAJ j « j stavbeni, pohištveni pleskar : f in ličar 16,52-8 S : LJUBLJANA, Kolodvori ulica 6. I ■ * £ Zajamčeno predvojno blago S \ za portale in prodajalne. / Na defeel*. FR. ZEBAL Rudnik—Ljubljana, Dolenjska c. Telefon interurban št. 430. Priporočam po najnižjih cenah: SLADKOR v kockah in kristal, RIŽ, MILO, SVEČE. PETROLEJ beli, VŽIGALICE itd. itd. Zahtevajte ponudbe I_ I M. TREBAR Ulili! Samo 60 K stane O S IVI A N cigaretni papir 60/60 vse druge vrste: ABADIE, OTTOMAN, GOLUB, SAMU M po najnižjih dnevnih cenah. -Razven tega priporoča veliko izbiro raznovrstnega galanterijskega blaga, sukanca, pavole, nogavic itd. na debelo tvrdka VASO PETRIČIČ NASL. Z. Sa.rr2.ec X-0 j a,n.a,- Prlporočam Šivanke za različne stroje. ,PucD‘, .Uaifentsd1 holssn. Gumlraztepllo In vse potrtbSčIne za kolasarje. Gumi za cepljenje trt in dmge Špec*js»!ne predmete. Pojasnila in prospekte za tfčja obrtna podjetja in šivalnic« z motornim gonilom brezplačno. im vok Uubljann, Sodno ul. 1 Trgovcem popust Ljubljana, Sv. Petra s. 6- Erjavec & M PRI „ZLATl LOPATI ' trgovina z železnino in cementom Ljubija a, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Miihlelsen) nasproti Krlžanske cerkve.__ Viktor Korsika Ljubljana, Kongresni trg 3. Zelenjadna, poljska in cvetlična semena. s—~— Cenik brezplačno. ——— a RpflllO laško, prvovr tno ima v zalogi 0I11IJIS« tvrdka Kmet & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. Zahtevajte ponudbe. Veletrgovina papirja, knjigarna In tovarniška knjigoveznica — Maribor Glavni trg štev. 22 priporoča vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela. Izdelova ije papirnih vrečic. 4520 17 — £■* ZCV, Omerza Ljubljana, Dunajska cesta 6\l Trgovina s papirjem. -- Šolske in pisarniške potrebščine. Razglednice. co t=r co B Tel. St. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. j DeMSR* OUvniCC 50,000000 H. -- Rezervni Zgladi 45,000.000 R. | ZLj-u/foljsun-slsiSL kreditna "b sen. fesu | | LJUBLJANA, Stritarjeva yšica 2, se priporoča m vse v bančno stroko spadajoče posle. | | Podružnice: Split,[elovet,Trst,Sarajevo, Gorica,Celje,Maribor,Borovlje,Ptuj,Brežice, j | Prodala srečke razredne loterije, c pppspppH L C. MAYER LJUBLJANA razmnoževalni mmi razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrasillire steklene ploSče. Glavno zastopstvo z? Jugoslavijo: 15, 20—20 Tha Rest Co. Liuisilana, Gradi ife 10. tloderns »rejena popraflilnlca vseli pisalnih stroja en OROS vVwvw‘Sy^» N DETA! *■*** * * l’ * jt-!- U Lj e«a«wtta'ffNCtf ttNAfcftiiafcastttftacCi.fcnavftM, Ponudimo karamele ,KOLlNEA‘ pristne češke navite sladkorčke in italijanske sveče a !a Mira po izjemnih cenah! Ljubljanska kasiertijalna dražba UntilfosB, B:eiweisova cesta 13. Priporoča se twrdka Veletrgovina Šarabon v Lj%abi3jj&ni priporoča špeserijsk® feS«ss© raznovrstno žganje moko in dežele pridelke ramovrsino rudninsko 22, 10-10 wodo, &.asJna pražarna &a kavo in mlin za dišave x električnim obratom. Ceniki na razpolago. LjutbHana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila igel in posameznih (klov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Naročite vzorčni zavoj 12 komadov, lidelava z’lo natančna! Cene pnsebno nizkeI J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zviike, sveče za hišno rabo in kadilo. Kupuje 20—20 čebelni vosek, suhe satine, kap-ijine po najvišji dnevni ceni. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo SVOJI! K SVdJIM! Trgovci 1 naročajte edino le Edina razprodaja Stanzer š peclja h ega glpsa SHS. Alaoaster I. za zobotehnike 220 K. Alabaster II. za modele 180 K. Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — $v Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20 ker je najbolj! in edino pravi domači izdelek „ADRIA“ IZDELKI LJubifana. SVOJI K SVOJIMI Zahtevajte povsod samo pristno--------------------- „Zlatorog-milo“ Glavno zastopstvo za Kranjsko: R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7 TROOVSK' LIST MMM Kartonažna tovarna In papirna industrija izdeluje in oferira: 112 Embalaže za čaj. Impregnirano doze za oljnate barve od >/8—iV,kg. Lekarniške kapselne za praške. — Vrečice za lekarne, kavo, špecijalitete. Krožnike iz lepenke za slaščičarje in delikatese. Kartonaže vsake vrste. Ia.rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na razrolago A. & E. SKABERNE UUBUANit, MESTNI »O ST. Id. Coloniaie Ljubljana. Uvoz in prodaja vsako* trstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drofe.no, Maribor, Jugoslavija. Trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo. UVOZ. IZVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR Zvoncrska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi .Montana Import. Eksport, Trgovina s papirjem. S©E'»he potrebščine. - Razglednice. 106, 52-18 Na de&elo. Ma drobno. Prodnlamo in KaunJemo na Me: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-30 Fr.. Brumat Ljubljana Mestni trg it. 25, I. nadstr. Manufaktura in tkanine. ! !! Konkurenčne cene. I!! VELETRGOVINA Trgovci pozor! DOSPELE SO stan znane irgoviitsi s pnpirm m velike UUSUAKA M:C’!oši£eua cesta Stev. 6|l. priporoča od svoje zaloge: Trgovski, fini tra srednje lini pisarniški, dokumentni in srednje fini koncept, barvan (Kouleur) in tiskovni papir, karton aa dopisnice, pivn'&. Celulozni, Havana (za mast) in navadni omotni papir. Pisemski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo in rujavc. ELjuhljaroa priporoča špecerijsko, koloni-jalno in vsakovrstno blago, žganje. Kontairtng cene — ločna postrežba l Ljubljana modno in galanterijsko hlaqo na debelo m drobno. v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka Brzojavi: C5S3ELS& Telefon interurb. stev. 246. Zahtevajte cenike! && trgovina z železnin > Gosposvetska cesta št. 10 Dobtaa ponalveč is Anglije v velikih množinah raznovrstno votneno, modno in perHno bSago. SJublisna, Frančiškanska ulica it 4. -----------Telefon interurban št. 75. ------ Odgovorni urednik: Franjo Zeb.tl, Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista« Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani,