N K -fclwrad rrtwni tot "glasilo k. s. k. jednote*' 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. R«torn PoitM« GovulMd. Thm largMt Slovenian Weekly in th« United State« of America. Wednesday Subscription rata: For nimberi yearly----$1.20 Foi MB BtalMfi......42joo Foreign Coontrie*..... $3 00 Telephone 1048 I OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION i Ent< rad as Saeand-CIa— Matter Dacambar 9, 1920,« t tha Poet Offi— at JoUat, Illinois, Under the Act of Angwt 24, lf!2 V cm.^ Izhaja vsaka sreda. Naročnina: Za Zluw, m lato Za nečlane. k • • • • Za iBoiamstvo .. .$1.20 $2.00 ■ •$3.00 NASLOV andwttrt in nprmiitTt im 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Telefon: 1048 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 29. No. 29. JOLIET, ILL., 19. JULIJA (JULY) 1922. Leto Vili. — Volume VIII. VAŽEN NASTOP VLADE V PREMOGARSKI STAVKI. Vlada bo zasegla vse premogovnike. Washington, D. C., 17^. jul Danes iso lastniki premogovnikov mehkega premoga odobrili nasvet predsednika Har-dinga, da naj se dolgotrajno premogarsko -stavko konca zasegom premogovnikov od strani vlade. Tozadevno je predsednika Hardinga danes pismeno obvestil posebni odbor operatorjev Operatorji so se ozirali na grožnjo predsednika, da bo vlada zasegla vse premogovnike, -če se do danes ne doseže sporazum med operatorji in stavkarji. Vsi premogovniki bodo jutri zopet za obratovanje odprti, a-li najkasneje v sredo. Rove bode zavzelo zvezino vojaštvo in nad vsakim premogovnikom bo vihrala ameriška zastava. Predsednik Harding je prišel do zaključka, da je, to edini način doseči konec stavke. Tekom prihodnjih 24 ur se 'bo torej glede te stavke izvršila ve: lika izpi>ememba. „Vsak » rov bodo nadzorovali vojaki, da ne bo prišlo pri obratovanju do kakega spora. Ako ne bo mogoče za obratovanje dobiti zadosti neumjskih?! premogar-jev, bo predsednik Harding izdal, oklic za prostovoljce. Plača za to delo bo kasneje določena. Tako bo prtxlsednik tudi jutri odločno nastopil v svrho končanja stavke železničarjev. Nemiri vsled stavke v W. Va. Wellsburg, W. Va., 17. jul.— V Clintonville, 10 milj oddalje-* no od tukaj je prišlo včeraj med neunijskim premogarji in oboroženim moštvom do resnega spopada; ubit je šerif H. Duval in trije njegovi pomočniki; vojaštvo je zasedlo ves tamošnji premogarski okraj, Obtoženi premogarji oproščeni. Charlestown, W. Va., 12. jul. —Tukajšnja sodnija je danes po večtedenski obravnavi izpustila na svobodo vse obtožene premogarje, člane U. M. W. of A.t Premogarji so bili obtot ženi umora, požiga in zarote, ko so lansko leto korakali v Mingo county v protest proti krivicam, ki so se premogar-jem godili. Da so bili premogarji oproščeni in izpuščeni na svobodo, je pripisati državnemu pravniku, ki se je izjavil, da nima na razpolago zadostnih dokazov restoppka od strani premogarjev. Nastop sodni* je, ki je oprostila premogarje, je v premogarskih krogih zbudil veliko veselje. Smrtna kosa. V New Yorku, N. Y. je umrl minuli teden tamošnjim Slovencem znani rojak Ludvik Ameriški junak, 48 krat r periran. V Catawissa, Pa. je nedavno umrl 28 letni veteran 79. divizi-Podgorniik star 67 let, oče slo- ^ Herberh Mc Cart>% ki se je venskega poslanca v rimskem |zadnja štiri lota boriI za živ- parlamentu, dr. Podgornika, ljenje iu smrt Ranjen je bil Umor vsled mačke. Winfield, Kans., 17. julija.— Ker je žena v Atlanta, Ga. živečega farmerja Daniel Goode-ja svojega triletnega sinčka Otina pretepla vsled trpinčenja domače mačke, je to farmerja tako razkačilo, da je svojo ženo z nekim kolom nevarno ranil; naposled je vrgel v bližnjo reko svojega sinčka in 65 letno taščo Carry Nelson. To krvavo dejanje je farmer Goode zaključil s tem, da- se je tudi sam ustrelil. odvetnika iz Gorice. Pokojnik je živel v New Yorku nad 20 let; pred prihodom v Ameriko je bil župan v Čepovanu na Goriškem, kjer zapušča svojo ženo in ostalo družino. Bil je vedno vnet narodnjak in prijatelj slovenske pesmi, kar je pokazal s tem, da je bil več let aktivni član Dramat. in pevskega društva 4 4 Domovina" v New Yorku in cerkveni pevec. Zadnji čas ga je bolezen do cela oslabela in mu povzročila dosti grenkih ur, ker ni imel tu nikakih svojcev in tudi ne sredstev. Nameraval e je podati v staro domovino, toda smrt mu je prekrižala ta račun. Naj v miru počiva! nekaj dni pred premirjem na francoski "bojni poljani, ko ga je nek nemški zrakoplovec s strojno puško večkrat obstre-lil. Od tedaj se je t,a junaški ameriški junak vedno nahajal v raznih vojaških bolnišnicah; prestati je moral vsega skupaj sem in štirideset raznih operacij. Štiri in dvajset bilo je bolj nevarnih, ali opasnih, druge pa niso bile tako hude. Zdravniki so mu odvzeli iz njegovega telesa 18 k rogelj strojne puške; dve krogi ji sta se celo zarasli v njegove glavne žile, kar mu je povzročilo smrt. Odrezali so mu dalje 14 reber; del široke kosti na rami in eno kost iz hrbtenice. Konferenca v Haagu zaključena. Haag, 14 julija. — Danes je bila oficijelno zaključena mednarodna konferenca v Haagu; vsi delegatje raznih držav so ; se vrnili domov. j Vzrok zopetnega neuspeha te konference je pripisovati ,tr-1 dovratnosti ruskih delegatov, Jugoslovanski kabinet odstopil. London, 14. jul. — V nekem poročilu iz Belgrada se glasi, da je jugoslovanski kabinet pod vodstvom Pašiča odstopil. Komu je poverjena sestava novega kabineta, še ni znano. Mandat nad Jeruzalemom. Rim. — Začetkom/julija t. ki niso hoteli niti za pičico od- |l. je sv. Oče sprejel v avdijen-nehati od svojih zahtev. ci angleškega komisarja za __Palestino, Sir Herbert Sarnu- Mirovna palača v Haagu. ela. Znano mirovno palačo v Haagu Pri tej priliki je sv. Oče izrazil na Holandskem, kjer se baš se-!željo, da bi on rad dobil in vodil daj vrši zanimiva gospodarska nadzorstvo sv. krajev v .Terii-konferenca glede Rusije, je zalemu; Sir Samuel mu je obdal 1. 1913 zgraditi pokojni a- ljubil, da bo skušal to zadevo meriški multimilijonar Andrej j ugodno za sv. Prestolico rešiti Carnegie. Ta palača je bila z- na prihoduji seji Zveze naro- grajena v svrho pospešitve mednarodnega miru in velja poldrugi milijon dol. Na slovesen način je bila otvorjena, dne dov v Ženevi. 134-letni starec umrl. Frankfort, Ky., 12. jul.—Tukaj je preminul "Uncle John" B. Shell, ki je bil najbrže na> Politična kriza na Poljskem. o« i iqiq u x i London, 17. jul. —Na Polj- 28. avg.1. 1913 ob prisotnosti^^ je nasta,a huda politi^na Andre.) Carnegija nj^ove že- kriza^ ker gta si gedanji pml_ Ta slučaj zbuja nuni ameris-1 ^^"P^^f^Nrl^l^I »ednik poljske republike, Pil- ili .novoimenovani minis- jen je bil leta 1788. Bil je vc3-no čvrstega zdravja. kim zdravniki splošno pozornost, kajti pohabljenec je še pred nekaj meseci lahko hodil B aU ^^ po bohlig_ nega miru je bil Carnegie od p^ na strani predsednika starejsi človek v AmenWi«^ thokuidske vlade odlikovan zjp-J, unio mnogo Družinska žaloigra. Oakland, Calif. 17, julija. — V hipni blaznosti je tu živeči Mehikanec D. Castonoa danes ustrelil svojo 28 letno ženo, 3 letnega sinčka in samega sebe. Vstrajen biciklist. Los Angeles, Calif. 14. julija. — Amaterni biciklist Clarence Wagner je danes dovršil tras-kontinentalno vožnjo na svojem biciklju. Za to pot je rabil iz New Yorka do semkaj 28 dni; 4 ure in 15 minut. V tako ker se je bati še bolj resnih spo-|kratkem £asu nj prevozil kon- padov. I t'^nenta .Združenih fdrž|vv do- K stavki železničarjev. sjej ^ nc>ben drugi biciklist. Washinhton, D.C. 17. julija. — Predsednik Harding se boj Ker znaša ta razdalja 3191 milj, je Wagner prevozil na jutri posvetoval s svojim ka- kolesu sieherni dan po 114 binetom v svrho odstranitve velike krize povodom stavke železničarjev. Iz New Yorka se poroča, da so včeraj vsi strojniki in kurll-ci enajstih železniic glasovali pridružiti se stavkarjem; vlada je določila. 60 novih maršalov, ki bodo spremljali kot čuvaji poštne vlake. V Cincinnati, O. bo šlo jutri na stavko nad 200,000 železniških klerkov in delavcev po skladiščih, tako je bilo določeno potom splošnega glasovanja; istotako so sklenili tudi kurile! in železniški prožni delavci v državi Pennsylvania. milj. Usoda ruskega plemenitaša. New York, N.Y. — Lastnik neke priproste hiše v Brookly-nu je nedavno iz stanovanja spodil družino bivšega ruskega vojvode Malik-Šanhanaza-rovega, ker že dva meseca ni najemnine plačal. Žena tega bivšega plemenitaša je ^la delat v tovarno, da zasluži vsakdanji kruh zase in za svojo družino. * Hočete li postati miUjonar ? Z Dunaja se poroča, da cena avstrijskim kronam vedno bolj in bolj pada. Tajvo se je dne 10. julija t. 1. ondi dobilo za en,/ ameriški dolar 24,000 (Š^irind|Vaj(seit tisjpč.) avstrijskih kron. Z $42.00 lahko positanete na Dunaju Jmilijo-, nar; za $4^0.— vam bodo Du-najčani našteli za 10 milijonov avstrijskih bankovcev, za $4200.00 pa sto milijonov. nice. Za svoje junaške čine v vojni je bil pok. Mc Cartv večkrat odlikovan ne samo od svoje vojaške oblasti, ampak tudi od drugih (tujih) držav. Okamenel človek umrl. Pittsfield, Mass. — Tuka j je te dni umri 37 letni James Burke, ki je ležal neprestano devet let v postelji vsled petri-fikacije (okamenelosti). Pokojnika je še pred 9 leti pičila neka strupena žuželka ko je delal v Panami, od tedaj so se pričele njegove kosti polagoma pretvarjati v kamen. Navedenec ni ves čas bolezni trpel kakih posebnih bolečin. Stavka cestnih železničarjev v Chicagu. Chicago, IU. 18. julija. — Tekom tega tedna se bo dognalo, če bodo svoje delo opustili vsi uslužbenci pocestnih železnic ali ne. Zadeva .je sedaj na splošnem glasovanju. Družba namerava svojim uslužbencem znižati plačo za 10c na u-ro, kar železničarji ne Odobra-^jO. . Važno splošno glasovanje. Chicago, 111. 12. julija. — V-se okoliščine kažejo na to, da se bode v državi Illinois letošnjo jesen (v novembru) vršilo splošno glasovanje glede prodaje lahkega vina in piva. Tako poroča Anton Čermak, tukajšnji mestni odbornik in načelnik tozadevnega gibanja. Doslej se je nabralo med volil-ci v državi Illinois že nad pol milijona podpisov za to splošno glasovanje; zadostuje jih pa le 300,000. Inventar državne kovarne denarja. V državni kovarni denarja San Francisco Calif, so za-če.tkom julija t. 1. naredili inventar o skupini vrednosti denarja, zlata in srebra. To prijetno delo so dovršili trije ir radniki v 15 dneh in dognali, da znaša skupno državno denarno premoženje te kovarne $535,449,609,19. Zlat« v palicah po 75 funtov je bilo za $368.343.655? drugega zlata za $44,410,373; cekinov toa $67,-258.500; srebrnih dolarjev za $39,912.066 in srebra v pali-sah za $17,232.166. Žares lepi zneski, toda--f ! To pa še ni vse. Združene države imajo še štiri druge kovarne denarja in sicer: v DeU4 ver, Colo., v Carson City Nev., v New Orleans, Xa. in v Fila-delfiji; v" Waisfcingtonu, D.C. pa v državni .tiskarni tiskajo raznovrstne bankovce, l • Vojaška maša v pariški katedrali. \ Dne 23.. junija t. 1. se je vršila v katedrali Notre Dame v Parizu velika cerkvena slovesnost povodom obletnice ver-dunske zmage. Sv. mašo je daroval kardinal Dubois ob asistenci treh drugih škofov iz Arrasa, Chalonsa in Verduna. Pri tej službi božji so bili prisotni tudi: maršal Petain, Ni-velle, Mangin in Quilaumat, ki so se vdeležili svetovne vojne pri Verdimu; tudi" predsednik francoske republike je poslal v to cerkev svojdga zastopnika. Vilhelmiue in številno drugih (juskj zastopnikov raznih tfržav. V trs?kj predsednik Korfantv v priznanje pospeševanja svetov-1 S()vmvtvu y ob(,e -e armadtt najvišjim zaslužnim redom. Pi Id us k i.jt*, w+etf tam lro državnikov ter politikarjev dr-' . . ži z ministrskim predsednikom. Agilni Nemci. ___ Bern. Švica, 13. julija.—Sem-j< tej zadevi se je dams v 5000 lokomotiv. Ves ta čas so angleškem par amentu razmot-pa Nemci gradili nove vagone!rival° o, da ose u. in lokomotive tudi zase, Uko,!^ domovine kakor je v slir da- je Franciji izročeno število ]*aju z Emo Goldman, se ne ne tega materjala že popolnoma sme dovoliti bivanje v Angliji. nadomeščeno. In še več. Nem-; - čija bo imela letos do avgusta Svoboda tiska na Ruskem, celo več svojih železniških va- Helsingfors. — Iz Moskve gonov in lokomotiv, kot pred se semkaj poroča, da je sov-vojno. jetska vlada vstanovila poseb- --no tiskovno naddirekcijo, lei Ob sklepu službe božje je š-! Nepošten blagajnik dobrodel- bo nadzorovala in polagoma tevilni cerkveni pevski j^bor ne organizacije. .. popolnoma uničila svoboden zapel slovečo Berliozovo zali-! Dunaj. — Tukajšnja polici- tisk na Ruskem. Vsi listi m vadno pesem (Te Deum) s sp- ja je aretirala Karol Fritscher- vse publikacije na Ruskem so ja, bivšega blagajnika Hoove- po novi odredbi podvrženi naj- dobrodelne strožji cenzuri; tako oblasti v- remljevanjem orkestra, broje-eega petso petdeset godbenikov. - Velika pošiljatev čokolade. Dne 8. julija je dospel v Chicago, 111. posebni tovorni vlak zavzemajcj$ 31 vagonov ,fine čokolade v skupni teži 1,250,-000 f n tov. Čokolado je poslala znana Stol 1 we r k čokoladna tovarna v Stamford, Conn. Iz Chicaga so čokolado razposlali raznim slaščičarjem in tvor-nicam cukerčkov na osrednji zapad. Pasji zob v nogi. Kitchener, Kanada. — K tukajšnjemu zdravniku Dr. Swe-etu se je nedavno zglasil nek 75 letni starček, ki je imel raka na nogi. Pri operaciji je zdravnik starčku iz noge potegnil majhen pasji zob. Bolnik zatrjuje,, da ga je neki pes u-^griznil v nogo, ko je bil 6 let star, torej že pred 69 leti. rjeve (ameriške) organizacije za otroke, pri ka- sak list takoj zadržijo, ki le kote ri je defravdiral za 20 milr Hčkaj piše proti sovjetski vla- jonov kron; od te svote je i>o- di. licija našla pri njem samo še - polovico, drugo je pa zapravil. punt v ruski armadi. --Kodanj, Dansko, 17. julija. Cena ruskih poštnih znamk. _ Somkaj lS?i poroča, da s< Na Ruskem znaša dandanes me(| nioštvom sovjetske arma-poštnina za navadno pismo (je ]ia Ruskem pojavlja punt v 200,000 rubljev; za dopisnico veijkem obsegu; vojaki noče-ali razglednico 120,000 r.; za|j0 Več služiti, ker n dobivajo določene jim plače. Punt so osobito širi na rusko poljski meji. Na čelu tega gibanja je neki prostak, Petrov po i-menu; ki je že sestavil nekak proti boljše viški odbor med vojaki. tiskovino 40,00 r.; za pri poro čeno pismo 200,000 r. V prometu so še vedno stare poštne z-namke; v vrednosti od 1 — 14 kopejk se mora pri rabi z milijonsko vrednostjo pomnožiti, Znamke od 1--10 rubljev pa 10,000 krat. Ubogi jezik! Vesčaki in statistiki so dognali, da izpregovori odrasel mož na leto okrog; enajst milijonov besed; koliko besed pa rabijo ženske tekom leta, tega veš^aki niso mogli izračunati. Izdaja poštnih znamk v Združ. državah. Prve poštne znamke v Združenih državah so prišle v promet leta 1842. Od tedaj pa do leta 1900 je bilo izdanih že 1607 različnih vrst, od 1. 1901 do 1920 pa 494 vrst poštnih znamk. j Društvenanaznanila in dopisi —i Is urada društva sv. Janeza Evang. št. 65, Milwaukee; Wis. Tem potom nasnanj&m vsem ZAHVALA. V dokaz, da jcf naša K.S.K. J. najboljša podporna organi- tej društveni veselici so se tudi naši vrli fantje in dekleta kaj 'radi vrteli ves popoldan in po-!zno zvečer. Kmalu po otvoritvi banketa so ise pričeli nagovori; najpo-proj je navzoče pozdravil pred- bratom in sestram društva sv. zacija, hočem s tem javno na-Jan. Ivang. it. 65 v Milwau-jvesti čitateljem "Glasila K.S. kee, Wis., da sem se preselil s. K. Jednote". starega prostora 604—1st Ave. Moj novi naslov je sedaj 419— 51st Ave., West Allis, Wis., to je od Frank Brenkuša prostor, ki je man vsem Slovencem v Milwaukee In celi okolici. Torej lahko plačate svoj asesment na mojem novem prostoru. Prosim Vas pri tej priliki, da bi malo bolj redno plačevali Moja pokojna soproga Terezija Kumar je bolehala vsled mrtvouda dolgih dvanajst let. Razumno je, da so bili v tem času ž njo veliki stroški, katerih ni bilo mogoče prenašati. Pokojnica je spadala k društvu Marije Pomagaj št. 78, K.S.K. J. v Chicagu, 111. — Vsled tega smo bili prisiljeni apelirati novica od hiše do hiše : Naš gospod bo šel v stari kraj! Mešana čustva, pravim, ker dobri, zvesti farani so želeli: Gospod, ostanite še med nami, še delajte za nas, četudi Ste opešali; gospod umrite med sednik našega društva sob. Jo* j nami) saj Vi ste naš oče!— sip Rus; njegov govor je bil v j Drugi, ravno tako dobri in z resnici krasen. Temu je sle*[vesti farani so pa mislili: Gos-dil lep govor našega g. župni- jpod, bolje je za Vas, da poslu-ka Rev. J. Pcršeta, ki je«med šate zdravnike in svojega ško-drugini vsem cenj. govorom fa, ki so Vam svetovali: "Kla svoje asesmente, posebno člane ua nažo dobro mater K.S.K.J., na potnih listih, drugače bo k[ » je potJiaia iepo svoto treba postopati a vami, kakor _ (pejtsto dol.) podpore pravila sahtevajo. S sobratskim pozdravom, za onemoglost, čeravno je bila zavarovana 'samo za $500.—* JOHN BABOSHEK, tajnik, posmrtnine. Za to lepo pod-419—51st Av., West iUlis, Wis.1 poro moramo biti cenj. K.S.K. J. zelo hvaležni, .ker je ista sedaj že moji blagopokdjni ženi v dolgotrajni bolezni dosti finančno pripomogla. Ni pa prciteklo še 20 dni po klical "dobrodošli". Nato se oglasi naš sobrat in usta-novnik društva Marko Medved. Kakor znano, že prileteft mož, ali vseeno je vse* svoje moči skupaj zbral, da nam je razložil zgodovino društva povodom 25. letnice obstanka; nag-lašal je tudi korist in pomen-nase podporne matere K.S.K. J., pod koje okrilje spada to društvo že četrt stoletja. Zatem se oglasi k besedi so- di vo iz rok! Počitek!" In ubogal je! ---Vi, cenjeni uredniki, časnikarji, Vi delavci, Vi očetje, razumete kako. težko je vihteti kladivo dan za dnem, leto za letom! Častiti gospod Mertel je držal kladivo dvajset let! Se enkrat rečem: dvajset let na eni fari! V teku dvajsetih le,t človek marsikaj doživi!... Vzhod in zapad, jug in sever — vse je prišlo tudi v Pittsburg in hotelo osvojiti slo- Društvo sv. Jožefa št. 55 Crested Butte, Colo. S tem naznanjam članstvu našega društva, da se je izvoli- ^ ^ _________________ lo na redni mesečni seji dne 10. n^en[ ^^ je 8j ^ oclbor *K junija t. 1. dva nova društvena g K J io(mo izpia(>al & njcmo odbornika in sicer: za predsed- zavarovainiH()? drugih $500.—, nika je bil izvoljne sobr. Joseph za kftr se prigrSno zahvaljuje-lvec, za blagajnika pa sobr. mQ Uftgi dobri) podp0rni ma-Matt Zakrajšek. teri, K.S.K.J., gl. odboru in v- Pri tej priliki prosim vse članstvu. Bog Vam tisoč-člane našega društva, da bi se krat povrni. malo v večjem številu vdeležili Dragi ^ žitatelji < mislili daje pravi čas, da se uniči edino premogar&ko zaščit-nico ter so napovedali boj naši linijski organizaciji, prekršili so pogodbo, pa to jim je deveta briga, samo da dosežejo •svoj umazan načrt; naj ubogi preniogar trpi lakoto, naj ljudstvo zmrzuje po zimi, naj stoje vse tovarne, mi ho» mo uničenje U.M.W.A. —tako so sklenili, zato niso prišli ha govorom, izrekel tale stavek "Dragi farani! Ni moja za-j^upen sestaiiek, ko so jih va-sluga, ampak zasluga je Vaša! bili zastopniki premogarjev. Vi ste se trudili za napredek Colo. NAZNANILO, js urada društva Marije Vne-bovsete št. 77, Forest City, Pa. Vsi oni člani (ice), ki so zaostali s svojim asesmentom, so uljudno prošeni, da naj zaostali dodg poravnajo vin rtiče* Iia£0 dobro podporno mater K. ko mogoče. V slučaju Jednoto ! pa, da kateri še ne more plača-svojega asesmenta, naj se nemudoma zglasi pri društvenemu tajniku in predsedniku, da se vse potrebno ukrene glede njih asesmentov. Vsi oni, ki tega ne bodo storili, zapadejo suspendaciji ter niso oprav iče S sobratskim pozdravom John Kumar, 2146 W. 21 Place Chicago, III. ni do nikake podpore pri društ- ]a 38? K.S.K.J. svoj srel vu in tudi ne pri K.S.K. Jed- jubilej, oziroma 25. letnico no,ti. Anton Žigon, predsednik. P. O. Box 481. John Osolin, tajnik. P. O. Box 492 št. NAZNANILO. Is urada društva sv. Ane 127, Waukegan, 111. Tem potom naznanjam članicam našega društva, da §mo sklenile, na zadnji mesečni seji kar se tiče proslave dneva naše društvene patrone. sv. A* ne Kakor smo doslej še vsako leto obhajale ta god, tako ga bomo tudi le.tos in to s prejemom sv. zakramentov. Spoved se bo začela v soboto, dne 22. julija, skupno sv. obhajilo bo pa v nedeljo, dne 23. julija pri prvi sv. maši. Na to dan se zberemo v šolski dvorani 15 minut do osme ure, od koder korporativno odkorakamo v oerkev. Vse članice našega društva prosim, da se udeležite te lepe priložnosti in tla izvršite svojo dolžnosti in da izvršite svojo dolžnost, ki vas veže. Dalje naj še omenim kar se tiče spovednih listkov. < hie članice, ki teh listkov še niste oddale, imate zato priliko samo še do prihodnje seje. Katera članica lic bo tega vpošte-vala, bo postavljena pred porotni odbor. S sosestrskim pozdravom Katarina Mauser, tajnica. Kansas City Kans. Ker je dne 2. julija obhajalo naše društvo sv. Petra in Pav- bmi obstanka, smo se tudi mi Slovenci v Kansas City ta dan veselo in pošteno zabavali, ki nam gotovo ostane za vedno v spominu. Spored te slavnosti jo bil sledeči : Točno ob 9:30 smo se zbrali r cerkveni dvorani, da.odkorakamo paradno z našo društveno zastavo v spremstvu vseh tukajšnjih slovenskih podp. društev v cerkev. Ob 10. uri se je vršila peta.s v. maša za vse žive in pokojne člane(ice) dr. Sv. Petra in Pavla št. 38. Ob tej priliki nam je naš domači g. župnik in sobrat Rev. J Perše v svojem krasnem govoru raz-ožil pomen srebrnega jubileja, čestitajoč društvu. Govor je vsakega navzočega do srca ganil. Govornik je še posebej povdarjal, da vsak Slovenec in dobri katoličan bi moral pripa-lati h K.S.K. Jednoti, da ohrani svojo sv. vero in mili slovenski jezik; to je važen na-men naše K.S.K.J. Ob 3. urj, popoldne se je pričel slavnostni banket. Tako složne in lepe zabave še marsikdo ne.pomii^ vse je bilo veselo in zadovoljno z dobro postrežbo, saj je bilo v resnici finih okrepčil za želodec in grlo y izobilju in na izbero. Akoravno je bilo društvo sv. Petra in Pavla pri volji potrošiti iz svoje blagajne par sto, da svoje C9.nj. goste dobro postreže, je vseeno pri tem naredilo še nekaj dobička. Pri naselbina razvijala v lepi slo-njegovi bolezni podpiralo, kaj- gi med župnikom in farani. ti knjige nam kažejo, da se je Nekaj zaslug dajmo sedaj že v teh letih iplačalo iz blagaj- mrtvim duhovnikom, ki so bili ne $<>982.85 bolniške podpore; na tej fari: Jos. Zalokar, J. umrlo jot pa 18 članov(ic), za 3ezeljak, Mili. Tušek, John katerim je K.S.K.J. v redu iu.Kranjc. Največjo zaslugo pa . točno izplačala določeno smr.t- moramo pripozna.ti č. g. Mer- j iam.1J€ 1,0 vem, priporočal, da vsak Slovenec zapustil rojstno hišo v Cer-!ktT ini VS1 tm(> v božiil1 ro" in Slovenka, ki še ni pri K.S. kljah na Gorenjskem, in ko K.J in pri našem društvu, k- po dolgem romanju in studi-1 ^^ogajtf škofa in ubogajte malu pristopi, ker društvo, ta- ianju bil postavljen za župni-1 v^akoga duhovnika, katerega ko tudi naša dična K.S.K.Jwiv- ka slovenske fare v Pittsbnr- Vam liaA pošlje".*... nota sta v dobrem stanju in na gu, je šele začel študirati du-l:atoliški-i)odlagi. Kot društ še tukaj liav. naše društv znaša $164^ ve in druge stvari pa znašajo >»£60.—, tako da znaša skupno sedaj častni član "Slovenske-1krat stisnifi roke: "Da društveno premoženje $2002.- ga Doma" v Pittsburgu, ker j ca zvesta, kakor zdaj, 39. Društvo šteje danes 92 je želel, naj " Dom" s, t o ji poleg bodo vekomaj"! članov(ic), v Mladinskem od- cerkve kot (dom z)i društva, Častiti gospod! Le koraj- ,r. delku jih je pa 119. Opozoril dom za izobrazbo, dom za po- Prvikrat v svojem 20 let-bi še druge člane, ki še nima-jšteno razvesebni prijatelj izročil kladivo, kali. — jkojega sem začasno prejel od Kako smo se poslovili? j Vas> začasno pooblaščen od Va-Dvorana v "Domu" je bila o- še škofije, in bom rekel: Vze-krašena z društvenimi zastava-; mi ga, sprejmi ga, vihti ga, mi. Gospoda župnika, ki se | kuj, kuj! Narod moj: čuj, čuj! je hotel po francosko posloviti 3n izl,0ast. Uljuden pozdrav vsem premolar jeni štrajkarjem ter v- sem zavedni in Slovencem. Mihael Hočevar ■ Žalost in tuga ne muči samo srca, ampak ti povzroča tudi sive lase. v Pittsburgh, Pa. Lepa, a težka' je slovenska beseda: Z Bogom! Posebno je ta beseda težka takrat, kadar se poslavlja dober Človek od ovojih dobrih prijateljev za lolgo imm in-v strahu: Morda ;e na tem svetu nikar tednov je šla kakor oblak pevsko društvo "Prešeren*' mu je zapelo pozdravno pesem in ko »smo oflmolili, smo sedli k večerji, ki jo je priredilo "Materino Društvo". Krasno ji' svirala "Tamburica". — Vrstili s<» se pozdravni in poslovilni goVori. Oblak, sivi in temni pittaburški oblak, ki je par tednov plaval nad nami, se je ta večer izpivmenil v mavrico. Vsi govori, v«e čestitke, vse pohvale, so se združile v oni lepi bani, v eni lepi misli: "Častiti gospod Mertel: Hvala lepa Vam za vse! Srečno pot in vrnite se nazaj mod nas, zdravi in črsti!" Govorili «<>: V imenu "Doma": Mr. Frank ljubezen narod"! vse za: Ver o m Rev. Anton Sojar, —57 St. Pittsburgh, Pa. ——• > Golob. — V imenu cerkvenega odbora: Mr. John Mravintz. Ker jo Mr. John Mravintz tudi glavni odbornik K.S.K.J., mu je med svojem govorom pripel znak K.S.K.J., naj častiti gospod Mox'tel v starem kraju priporoča povsod K.S.K.J. kot dobro zaščitnico vdov in sirot. —Šolska mladina (Frank Go-mW' in Mary Rihtar) se mu je imenu fare zahvalila, da je gospod Mertel sezidal šolo. Fantek mu je izročil dar aiiitN rikansko zastavico, naj bo naš "Father" tudi v Jugoslaviji Bridgeport, Ohio. Cenjeni sobrat urednik: — Namenil sem se v "Glasilu" nekoliko poročati o naši premoga rski stavki, ki traja že četrti mesec. Kot znano, smo premogarji odšli na stavko šg 1. aprila«, ali takorekoč; naši podjetniki so nas prisilili,* da smo uktavili obratovanje. Dno 1. aprila je namreč potekla naša pogodba iu plačilna lestvica meul nami in delodajalci. Premogarski baroni so pa enostavno, prekršili določba v stari pogodbi, ki določa, da se morajo siliti z zastopniki U. M.W.A. dovolj začasno, da se nova pogodba napravi še pred 1. aprilom, kakor se je to o-bičajno vršilo prejšnja leta. Xa vsa večkratna vabila gl. u-radnikov premogarske unije^. '.a skupen sd.stanek^da se uredi nova pogodba* se oholi podjetniki niti zmenili niso, v-sled tega ni premogarjem drugega preostajalo, ko prenehati z delom, kajti podjetniki niso POZIV. Jcief Kovač, rojen v Drami št. (J, pri Št. Jerneju na Kranjskem (Dolenjsko) v Jugoslaviji se prosi, naj se oglasi s pismom ali na kak drug način zato, ker hot© njegov sin Jože prevzeti posestvo. Ako se do avgusta 1922 ne oglasi, bo sin prevzel, ker posestvo silno škodo trpi v tujih rokah. Lahko se (»glasi najstarejši h čeri Mariji'^ /sedaj Simfonij, šolski sestn v Celju na štajerskem, Jugoslavija. ZASTONJ Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes. Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi. A. M. Wilson, Inc. PATENTS. 315 Victor Building Washington, D. C. Importirane KRANJSKE KOSE iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. ZA RESNICO. Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka \ stolni kanonik Iz zbirke: "Za resnico" v Ljubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman. Čudeži in Čudodelni^. 1 1 "tfalokatera stvar je zmožna praviti v brezyernem in veri sderno znanost nespre-jemljiv<*tališče. In če hočete ugovHati,%če pričnete do-kazovatiJ)odo zamašili svoja ušesa inVsi hkrati planili po vas in vas— kakor Judje Štefana — izdali iz mesta, t. j. izobčili vas >odo iz družbe na- ,ki je gospodar vseh novi, lahko bolne snovi v človeškem organizmu vlada in kroti, kakor mu drago. On, ki je vse življenje ustvaril, lahko tudi mrtvemu truplu življenje zope.t vdahne. Vse to pa — ali neposredno sam ali pa tudi po kakem svojem poslan-lan ali hudo ranjen človek oz- cu ali izvoljencu svojem. O dravel hipno, na samo zname- vsem tem/fae more biti pamet-nje, besedo, ukaz, dotikijaj ali nega dvoma. — podobno, bi bilo to nekaj čut- Toda nevera ima pri rokah nega, kar bi presegalo narav- še druge pomislike. Bodi tune moči — bil bi čudež Torej 'di, da bi bili čudeži mogoči, go- še enkrat: viden, slišen, sploh čuten dogodek, pri katerem mora človeški razum reči: To ni iz naravnih moči — tu je prst božji! Ali so taki dogodki, ali so čudeži mogoči! Zakaj pa bine bili mogoči f Če verujemo, da biva Bog, Stvarnik in Vladar sveta, in da je ta Bog vsemogočen — potem pač tudi vemo, da božja moč lahko naredi v naravi kaj, česar nobena naravna moč narediti ne morei. Kdor taji Boga, ta seveda mora tajiti tudi čudeže. Toda Boga vidi naš razum vsepovsod v stvarstvu in zato je Boga tajiti abotno, prav kakor pravi Sv. Pismo: Neumnež je rekel v svojem srcu: Ni Boga. (Ps. 13, 1.) Prav zato pa je* tudi nesmiselno reči, da čudeži niso mogoči, kakor to priznava sam neverni Rousseau, rekoč, da če bi kdo resno mislil, da Bog ne more čudeža narediti, da bi bilo zanj preveč časti, kaznovati ga; takemu je treba poiskati prostora v blazniei. — Jaz sicer vem, kaj vse pravijo tisti, ki hočejo, da so čudeži nemogoči. Pravijo n. pr., da so zakoni narave železni, da jih ni mogoče prenare'jati. Seveda so železni za nas in za naravo samo. Mi ljudje in narava ne prednili lji\i, modernih znan- moremo nič izpremeniti na njih. stvenikov, jdturnih delavcev, Bog, ki je te zakone ustvaril, in vas kaniCjali s pridevki in pa lahko naredi izjemo, če je priimki, ki iso znanstveni in njemu všeč. Saj so tudi pos-velikokrat tili ne olikani____ tave v državi železne za nas, za Vidi se, da m gre za veliko. sodnike — sploh za podložnike. In res: z en it samim čudežem'Kralj ali vladar ali predsednik Kristusovim j» vsa nevera ob jali parlament pa menda vendar tla!. To piziava n. pr. sam Renan. — (e je čudež kaj resničnega — pravi v uvodu svoje brezbožne knjige o Jezusu — potem moii knjigi, ni drugega nego tkanje zmot \ .. Zato ne taje samo čudežev Kristusovih, marveč vsak čudež, in tudi to, da bi bil čudež sploh mogoč ali da bi mogli mi kdaj Vak dogodek dognati za čude?, — Predragi ! Današnji evangelij pa pripoveduje o Jezusovem prvem čudežu v Kani Galilejski, in evangelija dveh na&lediiih nedelj govorita o treh nadalj-nih. Vidi se, da nam hc&e sv. Cerkev rojenega in razglašenega Kristusa take j predstaviti kot velikega Čiulodelnika, kot tistega, ki je prišel in ki dela v božji moči. — Nemara je tedaj to pravi čas, da izpregovorimo nekaj o čudežih: o.čudežih sploh in o čudežih Kristusovih posebej. Danes premotrimo lahko narede pri postavi tudi izjemo, če hočejo — ali ne! Saj so vendar gospodarji! In tako je Bog gospodar prirode, v-seh njenih zakonov, vseh njenih moči. — Toda, pravijo, to bi se reklo zakone narave zopet razdirati, to bi bilo motenje narave. Nikakor ne! Če Bog e-no mrtvo truplo k življenju o-budi, ali je s ,tem razdrta splošna postava trohnobe za vsa mrtva trupla! In kaj to moti naravo v njenem teku? Če vladar enega hudodelca pomi-losti, ali s tem odpravi postavo, po kateri je bil obsojen! In kakšno motenje pravice je to! Ali ni šele nje potrjenje! Tako velika jc« pravica, tako stroga postava, da more samo vladar narediti od nje izjemo, nihče drugi! — In da bi bilo zoper božjo modrost, pravijo, če bi Bog s čudeži nekako popravljal svoje delo v naravi. — Pre^ v- nasplošno: Kaj je čudež! če sem, Bog nič ne popravlja. Ču-so čudeži mogoči! in ali more- deže, ki jih je mislil v teku sto- mo mi kdaj za trdno reči: Glej, čudež se je zgodiH Najprvo torej: Kaj razumemo, čudež! kaj je čudež! Pod čudežem razumemo izreden dogodek v vidnem stvarstvu, ki presega vse naravne moči in ne more biti nazadnje od drugod — nego od Boga. Torej nekaj, kar se lahko vidi, sliši, prime, sploh s čuti doseže, kar pa letij narediti, je bil vse dejal že v svoj prvotni načrt, po katerem je naravo ustvaril in u-ravnal: kakor n. pr. slovničar v slovnico poleg pravil takoj zapiše tudi še izjeme. Da je pa Bog od vekomaj sklenil tuin-tam v času sam poseči v delovanje narave ter narediti to a-li ono, česar narava ne zmore — za to ima Bog seveda vselej je tako, da se po naravi ne mo- svoje posebne vzroke in visoke ..j. \r _____ ___a__r.l__•.lamoiifl V1 n -n! fntzdravnis.kih spričeval, s fotografičnimi posnetki. Po pameti ni mogoče reči : Ni res, to se ni zgodilo! — Kar pa tiče čudežnosti, je pa treba vprašati strokovnjake, zdravnike: Z dovoljenjem, gospodje, povejte: ali se na tak način zlomljena noga, s prelo-mlejo sprednjo in zadnjo kostjo, pri kateri osem let ni sledu o kaki celitvi, pač pa se pojavljajo že nekrotična zname-ja, t. j. znamenja odmirajoče-ga organizma — ali se taka noga po ravnavi poti zaceli v par sekundah! In dve veliki gnojni rani — ali se zacelita trenotno popolnoma po naravni poti!____ Ne, predragi! Gotovo jo, da čudež ni samo mogoč, marveč da je mogoč od slučaja do slučaja tudi spoznati in kon-statirati ga: takega, ki bi se zgodil pred našimi očmi v sedanjosti —. pa tudi takega, ki bi se bil zgodil pred očmi drugih v preteklosti. V prvem slučaju se glede dogodka zarte-simo na svoje lastne čute, v drugem na pričevanje zanesljivih prič; glede nadnaravnos-ti pa v obeh slučajih na zdravi človeški raznim, ki — četudi ne v vsakem — a vendarle v mnogih slučajih lahko z goto-v ostjo pove: Tega in ,tega naravne sile ne premorejo — to mora biti od višje, od božje moči! — * In to naj zadostuje za danes! Prihodnjič bom govoril o čudečih Kristusovih. .Za sklep morda le še dve, tri besede! Zakaj nevera tako vihra zoper čudeže! Ali ros iz ljubezni do resnice! iz skrbi, da človeštva ne prevzame praznoverje? Toda za resnico in zoper praznovanje smo mi tudi! Le ne prehitro razglašati čudežev! Le ne vse imeti precej za čudež! Tako pravimo ob izrednih dogodkih tudi mi. Počakati! Temeljito raziskati! Lahko je zmota, lahko sleparstvo! Cerkev sama je silno previdna. Razen o teh, ki so v Sv. Pismu razodoti, ne bo zlepa govorila o čudežih. 0-na je pač steber resnice in mi vsi, ki smo njeni, ljubimo pred vsem resnico. — A prav v imenu resnice čudežev po drugi strani ;zavre/>i rte moremo! Brezvemo grmenje proti čuele-žem ima svoj vir drugod — ne v ljubezni do resnieei in v bojazni pred praznoverjem. Že v uvodu sem povedal: Z e-nim samim čudežem je podrta vsa nevera! Zakaj čei se je zgodil le en čudež, potem je pribito, da je Bog nad nami. In če je Bog nad nami, smo mi pod njim, to se pravi, ela smo njegovi podložni k i, dolžni častiti ga, služiti mu. Tega pa nevera noče! Noče Boga, ker mu noče služiti! Zato pa se nevere i v vprašanju čudežev obnašajo podobno kakor svojčas zvezdoznanec Libri iz Pize in drugi nasprotniki Galilejevi. Vedeli so poveelati, da plancma udobno miši jeva ti svojo usodo. Kdo in dobro življenje. izmed fantov bo delal drušči no šepavi deklici ? Kdo jo bo To je v kratkih potezah pregled premogarske stavke, v gata dosti za bodoče zdravje krjvda pa gre na račun stai svoji otrok. Če bi vedno skr- a k 1 4 , v . bela za njih zdravje, bi jima Ako pa katero društvo ze ima za-i^ WU) ka8Ilojt> treba iskati zd- pomoči, ko je ista morda že zamujena. Kakor lušev- zko" in ne jugoslovansko. stavo, potem vem, da ima ogrsko, prosim spoštovano društvo,! naj si jo da predelati. Tu drugega ni treba, kakor samo zvez lJiU 1 do s trakovi si zaznamovati in tako je naša, narodna zastava.' poročil? — Taki slučaji so v re . ... . ■ • -i .. . ....va« kolikor se ,tice vlade 111 njene-snici 01111 lovania« vredni; vsa . ' . . ga prizadevanja napraviti stavki konec enkrat za vselej. Predsednik je zapreti! lastnikom, da iim utegne vlada odvzeti lastništvo ter sama obratovati rudnike. Do takega koraka je: vlada upravičena v e, kadar je li. Da jim i, jih je skli- sev. Čemu je toliko mladine gluhe! Največ vsled .zanemarjanja. Bolezen škrlatinka in oscpnice večkrat za sabo zapu- Szlovencov v Ameriki." Prosim vsakega "szlo venca", da 11a član postane te naše edine politične organizacije v Ameriki. šli j i kliniki zglasila, neka tri- st«i-si niso klieiili nobenega zd-jnajs.tict.na deklica. Prosila je- ravnika k bolnemu otroku. Zd- v i. 1 11 H.1 1 IY I • J •• • % Krampats Jozsef." naj ji pomagajo, dravnik bi bil tedaj še lahko Ali si morete misliti večje zarukanosti in prismojenosti iJ)ekle Je drugače lepo razvita, odvrnil slabe posledice, toda kakoršna je ta"? Poslati v židovsko kalvinsko Budapesto, za-lt()da ima eno telesuo hibo^a ne,kasneje je .to že prepozno. Sestavo!? To so se morali v Budapest i zid jo in Kalvinci smejati !mmV hoditi ravno kot druge, katerim otrokom Tisza se je gotovo v grobu obrnil. Toraj prekmurski Slovenci naj žalujejo za državo, katera po prestam ktr ima kosti v boku nepravil- jškrlatinki teče iz ušqs; to še lil no.zraščene. Ker bi rada po-1 tako nevarno, kajti otrok bo jim je vzela materin jezik iz šol, tako da je bil slovenski otrokisla,a P°vsem hirava in nor-j(\,z f.HiS Z(>{)et slišal; zopet v Rev. Klekelnu, kakor Rev. Ivanociju, katerega so že pred so-M*- to&a i® pri vedel v- te torej zelo previdni. Ne.zane- dišce postavili zaradi "razžalitve mažarskega naroda," katero zr°k> ker ,le b(> zam()Kla tlobi- marjajte v tem oziru svojih o-sodišče bi ga bilo gotovo tudi k smrti obsodilo, ko bi se našlaPrimenie službe in ker se ji |trok in pokličite vedno pravo-le kaka krivda na njem. I11 kaj je naredil? Največji njegovi "i0110 tovaršice pri hoji celo časno kakega zdravnika, da ne tfreh je bil, da je bil poverjenik družbe Sv. Mohorja. I11 za te-|l,osm';:llu.iej°* ibo morda enkrat prekanilo? mi madžarskimi cigani naj sedaj žaluje slovenski junaški narod? ■ I ■ ■ Drugače je ta deklica popolnoma zdrava. Svojo telesno PREDSEDNIK HARDING IN Edina tolažba pri tej strašni komediji je, da že tudi prek-|uapako pri hoji 'ima zahvaliti PREMOGARSKA STAVKA, murski Slovenci spregledujejo in jih je sram teh mongolskih jstaršem, ker isti niso nikdar#v Vsak teden je zaloga premo-komedij. njeni mladosti iskali zanjo ka- ga sirom Združenih držav ma- Prekmurski Slovenci, obrnite hrbet tem možem, ki vas sa-jke zdravniške pomoči. I11 to njša, ali do splošnega za nos vodijo in za Judeževe groše prodajajo. (telesno napako ima že od rojst- kanja ne more in ne sme prity Prekmurci, keltski narod? jva. Ako bi jo ujmi starši Tako pravi predsednik Hard- mo \ ravno tej številki tega originalnega lista "Zvojzde-" či-'kmalu po rojstvu nesli h kake- ing, ki predstavlja cel ameriš-tamo na prvi strani tudi zanimiv članek, katerega piše neki Dr. mu zdravniku, bi isti tedaj, še ki narod ter tudi govori v nje-Oslay (!) Ferenc kjer ta učeni dr. Oslaj dokazuje, da so Prek- lahko njene noge uravnal; da- govern imenu, murski Slovenci ali Vendi, Vendusi, Vindišt stari ostanek kelt- nos bi bila to povsem zdrava l.jo in oblast izp< T11 011 ima vo iluiti svojo be-kot so njene tovarši- sedo. Dasi ni konferenca med bo pa morala revi- premogovniškimi baroni in na-nevarno operacijo; širni preyiogarji, ki se je, sosta- 1 1 1 •• v 1 1 M.'___ X I V Kdor ve le nekoliko zgodovine, temu se mu mora gabiti ta- ležati bo morala v postelji več la 11a predsednikovo željo v ko sleparjenje naroda s pot valjanjem celo zgodovinskih dej- časa in je še vprašanje', če se To je strašen zločin nad ubogim neukim narodom!' bo j Washingtonu, naredila poseb-Ijj. \ operacija posrečila, ali ne? 110 obetajočega začetnika, je Zvlnlel sem, da za časa rojst-! vendar upati, da jamejo pro X. 1 11» • 1 M v ' •, ' 1 i J• v ___ Bridgeport, Conn., South Bethlehem, Pa., in Ohieago, 111., do- ra. Ta babica je torej vzrok ga. Vlada namerava povze-stavlja na ta ^zanimiv" članek še uredništvo "Glasila" nekaj tHU ^ravaiijem staršev, da je ti in storiti korake, s katerimi svojih komentarjev. eita! drok že toliko let i)ohab- bo oda premogovniška indust- Lastnik in urednik lista "Zvezde Ogrskih Slovencev" je fan Starši, kako bi se vi po- 'rija postavljena na zdravejšo naravnost izdajalec svojega naroda. Gotovo prejema za svoje čutili? bi bi|i tu(Ji vi ])olmb iu stallR>j;0 podlago. Delav-nelepo početje od madžaronske vlade kako Jiideževo podpor^., izbolj- 'Jaki ljudje so za naso deželo skrajno neva^Mii^, hlhr,**^^ ameriško vlado opozoriti na početje tega Krampats Jozsef a. ter :.e hvalili, ker'so vas zane- kili tako razdeljeno, da bodo i- Ali še ncdcaj drugega je, kar želi d (»see i naša vlada. Za-vselej hoče preprečiti peni ob ne konflikte v prihoilnjositi s tem, da uvede stalno ]>rodukcijo in stalno delo v premogovniški industriji, kakor smo že omenili odzgoraj. To, da primogarji delajo le pol leta, a ostalo polovico pa jioetavajo, je največ zakrivilo, v jezik opeče, katerega s/bo ]>o-tem hladil 11a V vogrttiorsza-gu." * Ameriških Slovefev se je je zadnji čas lotina pvovrstna epidemija: epidemij izseljeva-iga v Jugoslavijo. T o rej iz republike v kralj^mo SHS. Kdor ima do-sti d^rčkov pod palcem, ta jo bo ^ nekaj časa ondi laliiko vozil. Ko pa i>os-tarie 4 4 broke ", boj)a preklinjal 0110 uro, ko je iqmstil svojo bivšo novo dom>vno. Marsikdo bi jo peš lirtiaj primahal— čeprav bos—, e< bi Ue bilo tako daleč in če bi ie biki vmes velike luže. / * Kdor iznitd še krepkih naših ameriških ifljakov hoče okušati srbske bjtine in jugoslovanski komis, ta naj potuje v staro domovino. V Bosni in tam ob turški nuji je po kosarnah še dosti prostora zanje. i * Med rojaki "neodrešene" in "odrešene" domovine je toliko nVdikf, da imajo prvi svojo kraljico Jelene, ki je slovanske krvi 111 rada v črnogorskem narečju občuje z ljudstvom. Naši rojaki v Jugoslaviji imajo pa svojo prvo kraljico rumunsko-nemške krvi. Njih kraljica so bo morala še le učiti deželnega jezika SHS. * Noben kraj v Jugoslaviji se ni štel za tako ponosnega in srečnega, kakor znani biser Slovenije, Bled, kjer je šele novo poročena kraljeva dvojica nedavno prebila svoje medene tedne. To bivanje gotovo ni ostalo brez posledic. Koliko višjih odlikovanj je baš Bled pospešil! Eden izmed naših slovenskih farmarjev v južnem Kausasu bo letos pridelal nad desetti-soč bušljev fine pšenice. To pomeni za njegov žep $10,(H.K). —Willard, can you beat it J * Pa pravijo, da je dandanes farmerska slaba: Kdo izmed nas delavcev ima $10,000 na to brutto dohodkov? Naravno, da bo treba od teh $10,000 nekaj odšteti za delavce, pa vseeno bo preostala še lepa svota. Rojaki! Opustite zaduhle rudnike in tovarne ter sledite izgledu tega srečnega farmerja v Kansasu. 1 K« S« K* Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jclietu,* ** državi Illinois, dne 12. januarja, 1808 GLAVNI URAD: JOLIET, III. Telefon 1048. Od ustanovitve do 1. junija 1922 skupna izplačana podpora $2,077,274.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, 111. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Ctycago St., Joliet, III Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42-^l8th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111. v Kmlj Jugoslovanski kralj Alok**11 der je bil rojen 4. decembra 1. 1888. na €etinju kot drugi sin tedanjega kneza in poznejšega kralja Petra I. Karagjorgje- viča in njegove soproge črnogorske kneginje, Zorke, hčere ranjkega črnogoskega kralja Nikete Petroviča Njegoša. Kralj Aleksander je torej pravi vnuk kralja Nikite. Svojo mater je izgubil kralj Aleksander že v zgodnji mladosti, komaj 2 leti star. Po smrti knjeginje Zorke 1. 1890. je padlo na očeta težko breme. S tremi svojimi otroci, priace-zo Jeleno, princem Jurijem in princem Aleksandrom, sedanjim kraljem SHS je zapustil določila vlada sporazumno s proti tistemu divjanju dvigni-kraljem njegovega drugoroje- lo, češ, mi hočemo v mestu i-nega «ina princa Aleksandra, meti mir. Zato je slovenska kot'tak se je moral izpolnjeva- 'govorica zadobila zopet svcjo ti zlasti v vojaških znanostih, svobodo. Italijanski trgovs-Svoje vojaške vrline in spodob- ki krogi v mestu jo na celi čr* nosti je dokazal prvič v balkan- ,ti spoštujejo in v njej občujejo, ski vojski v bitki pri Kumano- Bilo mi je v prijetno zadoi dft jo breme> ki ga bo {re_ I žjft in daljna okolica je zaved_ (v Švici). Princesi Jeleni Je (ba se prenesti, za njegovo rah- 'no slovenska! Kaj preostaja bilo tedaj 7, prmcu Jurjudm ,0 zd?.avje pretežko Zato je drugegaj kakor ra£ul£ti z raz. sklenil, s privoljenjem Narod- merami in v dejanju priznati, ne skupščine, prenesti del da je Gorica glavno mesto slo-kraljevske oblasti na prestolo- .venske dežele! Seveda, kjer naslednika Aleksandra in 24. laška kultura v obliki fašizma junija 1914, torej tik pred sve- gospodari, tam se nad jezikom . tovno vojsko, so objavile "Sr- našega naroda izvaja nasilje, živel kralj Aleksander svojo pske No vine" imenovanje pre- Vržen je iz uradov, kjer je bil zgodnjo mladost in ko,t deček ^tolonaslednika Aleksandra re- pred vojsko doma Pa še tam je spoznal mnogo odličnih oseb, gentom. Sprva so mislili, da ne morejo izhajati brez tolma-ki so mu deloma še danes naj- je to imenovanje le provizorič- čev ali tolmačic, ko prihaja na boljši svetovalci in najiskrenej-)110> Ko 8e pa kraijeva bole_ komisarijat (glavarstvo)! na ši prijatelji. V hiši svojega zen le ni hotela popraviti, je policijo), k davkariji ali sod- princu Aleksandru komaj 2 le ti. Kralj Peter je moral takrat okušati vse bridkosti izgnanca, a kljub temu je bil svojim otrokom skrben oče in mati ob enem. V Ženevi je pre- MATERINŠČINA TUJEROD-CEV IN NJIHOVIH POTOMCEV. New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. 1. S.) Department of Commerce je ravnokar izdal statistiko o materinščini v Združenih državah glasom ljudskega štetja od 1.1920. Statistika o nuiterinšvini oziroma narodnosti Združenih državah se ozira le na tujerodce in njihove otroke, torej le na>prvo in drugo generacijo priseljeništ-va. O narodnosti tretje in na-daljnih generacij se ne vodi ni-kak račun, ker materinščina istih ni več izvirni jezik deda o-ziroma pradeda, ki se je sem priselil. Tujerodci so klasificira ni po svoji materinščini in njihovi otroci po materinščini st ariše v. Omenjena statistika porazde-ljuje po materinščini oziroma po narodnosti 36,398,958 belo-kožnih prebivalcev Združenih držav, obstoječih iz 13,712,754 tujerodcev in 22,686,204 tukaj rojenih domačinov, katerih sta-riši aii vsaj eden roditelj je bil tnjerodec. Oba skupaj statistika označuje kot "foreign white stock." V primeri z ljudskim štetjem od 1. 1910 se je število Angležev in Keltov (vštevši Irce, Škote, Velše in Mane) znižalo (v okrogli številki) od 9,931,-000 na 9,729,000 v 1. 1920. Tudi število Nemcev se je znatno znižalo v tem desetletju: od 8,-646,000 na 8,16^,000. Na drugi strani se je v isti dobi število Italijanov povišalo od nekaj čez miljon na več kot tri in eno tretjino miljona; Poljaki od čez poldrugi miljon na skoraj dva miljona in pol; Žid jet katerih materinščina je "ji-diš," od čez poldrugega miljona na čez dva miljona. Največji narastek je opažati pri Bosih; od 91,000 v 1. 1910 na 731,000 v 1. 1920. Po številu prednjacijo izmed tujerodcev in njihovih otrok oni, katerih materinščina je angleščina; potem sledijo postopno Neme i, Italijani, Poljaki, Židje, Švedi, Francozi, Nor- vežani; ti skupaj predstavljajo 81.1 odstotkov celokupnega prebivalstva tujerodcev in njihovih otrok. Jugoslovani. Zanimiva je statistika o številu prebivalcev Združenih držav, ki so prijavili kot svojo materinščino kako jugoslovansko narečje. Ne bomo ob tej priliki razpravljali podrobnejše o tem vprašanju, marveč si pridržujemo komentirati to statistiko ob drugi priliki. Po ljudskem štetju je bilo leta 1920 v Združenih državah očeta, ki se je tedaj mnogo ba vil z resnimi študijami, zlasti s socialnimi, je spoznaval slovitega ruskega revolucionarja Bakunina, seznanil se je z Niko-lo Pašičem, ki je bil takrat še vnet socialist, potem s sedan- postalo to stanje definitivno in ni ji naš človek, ki laščine ne jc trajalo do kraljeve smrti. Una. Zapostavljanje pri ura-Za časa svetovne vojne je dih in v šolstvu pa naš narod kralj Aleksander zvesto delil občuti kot težko krivico. In vse dobrote in vse težave voj- zatorej je pri Italijanih vsako ne s svojimi vojaki po nedosež- upanje na spravo popolnoma i-nem vzoru svojega očeta. Dol- luzoriono, dokler-te težke kri- jim poslanikom naže kraljevine ga tri leia je preživel izven svo- vice ne popravijo in narodu v Atenah bivšim svojim dvor ,-jc domovine s svojo hrabro ar- .tiste jezikovne svobode v polnim maršalom Balugdžicem m|ma(l0) poVsod bodreč in lira- 'nem .obsegu ne vrnejo, v ka-s prvoboriteljem socializma v breč k vztrajnosti, ki bo goto- teri se je gibal pred vojsko po vo dovedla do zmage. Nje-1 vseh uradih v Gorici in Trstu gov up ni ostal neizpolnjen: 'gor do najvišjih. Na jisen 1.1918. se je vrnil kot Veliko gtevilo ^ je dobilo zmagovalec na čelu svoje voj- nove ozliačb(v med lljimi tudi eke v svojo prestolico Belgrad. , . Kot regentu mu je bilo uso- kl opozarjajo na. gotove jeno, da ,je izvršil prvi sloves- *og in krog v ljudstvu pod tistimi " monuments'--- j *4Cafe Teatro'' je v Gorici shajališče vsega zagrizenstva, fašistov in elementov lože. Tu se zbjra vse, kar sovraži slovenstvo in domače pošteno furlansko prebivalstvo, kateremu očitajo upornost proti materi Italiji. Mons. dr. Faiduti i-ma tukaj zarotnike proti svoji osebi. Dvakrat so mislili, da ie došel v Gorico, pa so vpri-zorili cele- pogrome proti osebam, katere so ž njim zamenjali. Tudi sredi julija se je to zgodilo. Od .tukaj se preprečujejo ukrepi oblasti, če kaj ukreaie na koitst slovenstva, kakor se je to tudi sredi julija enkrat zgodilo, ko so na odredbo komisarijata karabinije-rji (orožniki) stranke jiz S. (Gregorčičevega .doma spravljali na prosto, da bi šolske prostore, ker sa- stranke prostovoljno niso hotele iz njih u* mekniti, pripravili, za šolsko leto v jeseni. *4Cafe Teatro" je proti odredbi komisarijata določil, da morajo orožniki strankam v šolske prostore S. Gregorčičevega doma nazaj pomakniti, in orožniki so ubogali "Cafe Teatro"! — Domače slovensko »časopisje se v Gorici in drugod obilno Zanimivo pa je, da slovensko časopisje iz Jugoslavije izgubiva na svojem pomenu in aktualnosti. Druge so stranke tam in tukaj, druge problemi v politiki in na gospodarskem polju, drugi interesi! — Neverjetno, kako hitro spremenu državne meje orientacijo v javnem življenju, ppsebno \j političnem in gospodarskem. Drugi listi iz Jugoslavije, leposlovni, ' znanstveni iti strokovni, se pa v Gorici in po Goriškem radi kupujejo in či-tajo. Laški značaj daje mestu šo posebno v drugem, laškem kroju oblečeno vojaštvo in orožni-štvo. Kar človeka v njem o-supne, je to, da je moštvo povprečno za celo glavo manjše kakor pa n. pr. v vojaštvu in o-rožništvu v Jugoslaviji. Go-liško meščanstvo, ki rado primerja čase pred vojsko s sedanjimi, je tudi že izdavila kon-statiralo, da italijanski častniki nimajo niti od dale.j tist ga elegant no-bles tečega n a sit opa, po katerem so se nekdanji avstrijski oficirji odlikovali bodisi pri svojih večernih šetnjah po korzu, bodisi v kavarni ali drugače v družbi. Pota . preko nove državne meje v Gorico so ne tolike po oblasteh v Jugoslaviji kolikor po italijanskih zelo otežočena. Zakaj, ni-znano. Že same takse so ogromne. Toda Italijani zahtevajo za prireditev potnega lista tudi še posebno izkaznico od lokalnih oblasti na Goriškem. A celi veki lahko pretečejo, predno to dobiš! In vendar bi bili v največjem interesu medsebojnega spozna-\anja, če bi se potni listi mogli neovirano dobivati in bi se nidi pristojbine kolikor toliko vii i Žale. Ljudje se seveda poslužujejo drugih potov, da pridejo čez mejo. škodo pa ima e država, ker ne debi pristoj-)in in železniška uprava, ker iba- Gorica je po fašizmu dobila italijansko lice. Vsem je znano, kako je fašistovsko div-iaštvo .trgalo slovenske napise Oo ulicah in hotelo vsak pojav jasno ki r-ozna razmere ranskih potov, naj ob suhem Mnogo bolj kakor za pravo lju- se potniki njenih prog iz prašnem vremenu ne hodi iz dsko dobrobit skrbeti tisti kro j0. mesta v okolico! gi za razne "inonumente". Tak spomenik v obliki visokega obeliska so že postavili na najvišjo točki Kalvarije nad Podgoro. Sedaj dvigajo podoben spomenik na vrhu sv. Marka nad Šempetrom. In Že govorijo, da bodo nov še ve--i.—jj-i: — vrhu' preitolonaslecliiika.;-' je. jatnsko' meščanstvo samo'se'je .čji- spomenik zidali na C* '*• ' , , -' t . ••• ' ' • . , -n -r ' . « «• » * j. . v < J0- Gorico nam hočejo Lahi od-mekniti v daljavo, pa pozabljajo, da je .to nemogoče; Gorica nam ostane blizu, vedno blizu, kajti bratov in sester ne more ločiti nobena razdalja, posebno taka ne, ki je izumetničena. VESTI IŽ JUGOSLAVIJE | Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla gdč. I-da Trampuževa, učiteljica v 0-patiji, hčerka kmetijskega svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Franca Tram-puža. Na Dunaju je umrla Jožefa yidmarjeva, soproga uglednega ljubljanskega trgovca in mati vseuoilBskega profesorja inžj. dr. Mlana Vidmarja ter bivšega načelnika Jugoslovanskega sokolskegaj zaveza Staneta Vidmarja. . Truplo po-kojnice so prepeljali v Ljubljano k večnemu počitku. .. Nesreča na lovu. Anton Jurea, posestnik iz Cerknice, se je podal na lov. Prisedši v gozd, je odložil puško in se hotel za trenutek odstraniti. Ko se je obrnil, se je puška nenadoma sprožila in je Jurco zadel strel v hrbet. gostilne Poljana, kakih 500 'metrov severno do sedanje deželne meje, na kar pa avstrijska delegacija noče pristati. Dne 8. junija se poda mednarodna razmejitvena komisija na lice mesta, da odloči tudi jglede te zadnje sporne točke. S tem se dela mednarodne razmejitvene komisije zaključijo. — Adventisti v Slovenci. Advontisti so neka protestan-tovska ločina (sekta), ki uči, da bo Kristus kmalu prišel sodit žive in mrtve; odtod ime adventisti (adventus — prihod). Orasle pristaše še enkrat krstijo. Njih pričetnik j: Viljem Miller (1833, ki je napovedoval konec sveta za 1. 1843. in potem 1847. Ker se ta napoved ni izpolnila, so se adventisti sprli in ločili v več sekt., Nekateri praznujejo sobotni dan. Ti so zlasti de- Zorjana, katerega žena je še da bomo znali to kupčijo pre- Sit življenja. Te dni se je lavni v Švici. Največ jih je v obesil v Ljubljani magistratni(Severni Ameriki in na Angleš-kočijaž Janez Nunar doma z kem. Ker je ta vera zoper Gornjo * Bele. Zakaj je dal slovo življenju, ni znano. Med Črnomljem proti Tribu- vojno službo, v naši državi ni priznana, temveč prepovedana. .Vendar pa ima nekaj pristašev Čam so našli na cesti ubite-j celo na Slovenskem. Središče ga premožnega posestnika Pet-1 je neki vLjubljani, vsaj tako trdi njen propagator Jurij Cater, rudar v Hrastniku. Pregovoril in pridobil je za to vero ž? nekaj ljudi iz Ojstrega in okolice; med njimi tudi Marijo Žrebelj, rudarjevo ženo. Ta ženska je v svoji' navdušenosti lezje. Pri delu je odskočila 1 za to vero sklenila umreti mir veriga dvigal in tako močno u- jčeniške smrti na grmadi. Go-darila delavca Franca Zorka.t vo je mislila, da bo kot ptič po glavi, da mu je razbila lo- Fcniks iz ognja vstala. Na-banjo. V bolnici je potem Jpravila je 29. aprila v svojem ponesrečeni med operacijo u- stanovanju ogenj in potem što- ra Šikonjo iz Tri buč. Aretiran je neki Rus, ki je osumljen umora. Smrtna nesreča v Mariboru. Te dni so delavci v Mariboru na pogorišču Franzovega mlina dvigali stroje in staro že- mrl. Za njim žaluje vdova in troje nepreskrbljenih otrok. Naše meje. Maribor 27. maja.—Pred šti- piia bosa na žrjavico. Stala je na nji toliko časa, da si je vse noge opekla. O?z teden dni so jo prepeljali v ljubljan- rinajstimi dnevi je mednarod- sko bolnišnico, kjer sirota pre-na razmejitvena komisija do- n »Jjuje svojo -žalostno znio-ločila koto 380, 2 km vzhodno | to. ' . od Toke Prekmurje) za doti- Ljubljanska porota'. kališče med Jugoslavijo, Avstrijo in Mažarsko, kakor je bilo to prevideno v st. germain-ski in francoski pogodbi. Od Toke do Radgone poteka meja neizpremenjeno, kakor je bila določena svojegasno. Od Toke do Sv. Ane se vjema z dosedanjo administrativno mejo, da ostanejo občine Drsko-va, Matjaševci, Kuzma, Gornji Slaviči, Serdica in Očinje v Jugoslaviji. Od Sv. Ane do Radgone tvori novo mejo stara državna meja med Avstrijo in Mažarsko, veljavna že od leta 1867. Na meji od Toke do Radgone že postavljajo mejnike. Razmejitvena dela bodo končana do 15. junija, nakar se izvrši končno vel javna zasedba tega ozemlja. Ob Muri se nadaljujejo tehnična dela. ' Ker doslej ni bilo novega načrta o regulirani Muri, žbirajo sedaj tudi katastralne in topo-grafične podatke, tako da se na zemljevidih, kakor tudi v katastralnih mapah zaznamujejo nove meje. V odseku od Mure do Košenjaka in Ovševe-£a severno od Solčave, določi mednarodna razmejitvena komisija —v kratkem natančno končnoveljavno mejo. Tehnična dela in postavljanje mejnikov v tem odseku, bo končano koncem meseca septembra. V sektorju od Ovševega do Peči, najzapadnejši točki naše države, kjer je bila meja že prošle-ga leta natančno določena in zaznamovana, se začno tehnična dela, ki sO doslej ra'di visokega snega v Karavankah počivala, začetkom meseca junija in bodo dokončana meseca septembra ter bodo dotlej postavljeni tudi mejniki. Razmejitev mej med Jugoslavijo in Avstrijo bo tedaij ob tem času zaključena, izvzemši majhen del pri Podkorenskem sedlu, dolg približno 3 km* Naša razmejitvena komisija zahteva, da seže jugoslovanska meja dodobra sp Hvaličevi napadli Ljubljana, 10. junija 1922. Porotnemu senatu je predsedoval danes drž. sod. svetnik ■C t* Pavel Skaberne, .Votanta sta bila dež. sodni svetnik ()-ton Vidic in okrajni sodnik dr. Alojzij Gradnik, državno prav-dništvo je zastopal državnega pravdnika namestnik Lavren-čak. — Iz Krškega: Za Sevnico in Brežicami pride naposled po dolgih prošnjah tudi Krško na vrsto, da dobi telefonsko govorilnico. Zdaj je stvar toliko kakor gotovo dejstvo, saj je do malega vs? narejeno. ' Morda še ta mesec ali pa vsaj z junijem stopimo v telefonsko zvezo z ostalim svetem. V bližji bodočnosti dobimo tudi toliko zaželjeni poštni avtomobil, ki bo vezal Krško z dolenjsko metropolo Novim mestom preko Kostanjevice in Šent Jerneja. S to zvezo bo še posebno ustreženo Šen-trnejcem, ki so zadnji čas brez direktne poštne zveze z Novim mestom ter morajo njih pošiljka, namenjene v Novo mesto, daleč naokoli čez Ljubljano, da jih naslovnik dobi v roke. — Po dolgotrajnem deževju se je navsezadnje nebo le zjasnilo. Zdaj imamo najlepše vreme. Kamor se oko ozre, vse povsod blagoslov' božji: travniki, polje in vrtovi so tako lepi, da nikoli tega. Upamo, da se nam bo tudi trta obnesla, vsaj znamenja kažejo, da smemo upati. Sicer se «je letos nekoliko zakesnila, a to bo v kratkem prehitela. — Oče in hči ubijalca. Dne 13. jun. se je vtretjič razpravljal slučaj uboja Franca Zorjana, viničarja v Lasto-tnercih pri Radgoni. Zoran se je jezil, ker mu je njegova žena Antonija znosila vse iz njegove hiše na dom njenih staršev Hvalič. thle 11. ok- hujskala svojega očeta na svo je ga moža, ki je v tem napadu zunaj hiše z ubito črepin jo obležal mrtev. Njegov tast niti ni pustil, da bi ga bili 80-sedje zanesli v hišo; rekel je, naj ga vržejo v stranišče. Iz^ prva je žena prevzela vso krivdo nas^vkfcr pa ni bili verjetno že z ozirom na izpoved prič, ki so videle, da je ubitega tudi Hvalič udaril. Pri drugi razpravi,, ;kjer (je 'oče skušal zvaliti vso krivdo na hčer, se je premislila in obdolžila očeta kot tistega, ki je njenemu možu priziidel smrtni udarec K motiko. Pri tretji razpravi se delata oba neelolžna. Ona » prizna, da je moža, hoteč ga braniti, nesrečno udarila lo po hrbtu, ne pa po glavi. Porotniki »so potrdil krivdo obeh obtožencev. Antonija Zorjan je bila obsojena na 10, njen o-če Fr. Hvalič na 18 mesecev težko ječe. Hude nevihte so zadnje dni napravile :na Štajerskem mnogo škode. Pri Sv. Trojici je padala* en dan toča, debela kakor oreh in napravila zlasti na polju občutno škodo, Težka nesreča je. zadela te elni rodbino posestnika J. Pukla v Zrečah pri Konjicah. Ko je Pukl ob nevihti stal s •svojo ženo v veži, je treščila strela ter ubila ženo, ki je o-stala na mestu mrtva. V Slo-venski Bistrici je strela udarila v hišo posestnika Agreža. Poslopje je pogorelo. Nemci kupujejo posestva v Beli Krajini. Iz Gradca poročajo: Te elni je bilo prodano veleposest-vo Emanuela Kuhnela v Gra-elacu. Posestvo je kupil znani češki Nemec Jožef Hoffmann. Seveda ni še kupčija i v redu, ker spada veleposestvo poel agrarno reformo, vsled česar Kuhnel nima pravice po-svstva prodati; tudi kupno pogodbo bi morali še odobriti pristojno minstrstvo. Na ža-lost čujemo, da se nekateri naši ljudje močno trudijo, da bi dobil Kuhnel proelajno pravico za posestvo kljub temu, da bi bil s tem kršen zakon o agrarni, reformi. Zaradi tega vlada, sv Beli Krajini .velike* razburjenje. Ali naj dovolimo, da bo nas narexl zopet odvisen od nekdanjih svojih tlači teljev? Ne moremo in ne smemo dovoliti, da cvet belokranjskih gozdov pride v roke kakim nenarodnim špekulantom. "Kmetijski list'- k temu dostavlja: V pomirje-nje Belokranjcem sporočamo, prečiti, kajti zemlja in gozd: tega veleposestva so last Be-iokranjcev. Poročna darila kralju in .kraljici. Rumunska vi o da je sklenila da izplača kraljici Mariji :z državne blagajne kot poročno darilo 25 milijonov frankov. Bukareška občina ji je poklonila krasen luksuzni avto, mesto Jasy pa pohištvo za eno sobo v starem re>munskem slogu. Angleški kralj je poklonil kralju srebrno pisalno orexlje, vojvoda Yorski kralju Aleksandru zlato škatljo za cigarete, kraljici pa srebrno taš-ko. Militarizem v Jugoslaviji. Xaša vojska šteje G066 častnikov in 144.223 vojakov. A-ko primerjamo predvojno mili-taristično Nemčijo s povojno Jugoslavijo, bi naša država v svojem največjem militarizmu nesmela imeti več kot 4000 častnikov in 100.000 vojakov. Proti bivši Kraljevini Srbiji, ki je imela največ 11.000 vojaštva, pa se današnje ogromno število sploh primerjati ne da. Japonska šteje n. pr. 45 milijonov prebivalcev^ je .tudi e-na militafrstičnih držav, a je zmanjšala število armado na 209.000. — Orožniško-obmejne čeJfce znašajo: Prva šteje 580 častnikov in 20.000 orožnikov, druga 120 častnikov in 11.200 obmejnih stražnikov; skupaj 700 častnikov in 31.200 moštva. — Avstroogrska je imela 500 častnikov in 5000 orožnikov. Sorazmerno bi morala imeti Jugoslavija največ 120 častnikov in 5000 orožnikov*. — Vojna mornarica ima 242 čas-tnikov in 4194 mornarjev. — Častniški zbor šteje: 39 vojvod in generalov, 424 polkovnikov, 511 podpolkovnikov, 1072 majorjev. Japonska je imela n. pr. 1914. le it a 250.000 vojaštva a le 207 polkovnikov. Mi jih imamo kar 424! Da **e e>po-i more temu zlu, je v proračun stavljen predlog, da se poviša 170 podpolkovnikov v polkovnike in 545 kapetanov v majo- re. Za to seveda ima nova-ca! Važno in koristno Za vsakega posameznika, trgovca, podjetnika, farmarja, osobito pa še za vsako podporno društvo je: kje in kako ima svoj denar naložen, da je na varnem in da mu donaša lepe obrseti? . Najboljši način za investiranje denarja so državni, okrajni, in šolski bondi. Za plačilo istih jamči cela država, ves okraj in mestna občina. Ti bondi donaša jo višje obresti kot v bankah: od 5 do 6 odst čisto. Posebno je priporočati nakup bondov podpornim društvom, ker dobivate vsakih 6 mesecev gotove obresti; v sili pa lahko bond vedno prodate in to celo z dobičkom. _Mi smo tekom zadnjih deset let že prodali K. S. K. Jed- noti za več kot pol milijona dol. vrednosti raznih bondov. Postregli smo K. S. K. J. vedno solidno in pošteno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo, nakar vam bomo poslali cirkularje z imenikom priporočljivih bondov. A. C. ALLYN & Co. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. DOMAČA ZDRAVILA. * Začimbo in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik*' imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se ra-ibi. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. —New York, N. Y. PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO BO 1.JULIJA T. L. ODPRTO. Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. C* oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St- Pittsburgh, Pa. THE DOLL All SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica 150,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Pla čnjemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. NAROČITE SE na edini mladinski mesečnik "Angelček", katerega izdaja Mlad. oddelek K. S. K. Jednote. Naročnina za vse leto znaša $1, za pol leta 60c. Kdor širi ta prekoristni list, širi in tudi deluje v korist Mladinskega oddelka K. S. K. J. UPRAVNIŠTVO "ANGELČKA" 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. POŠILJAMO DENAR v Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Julijsko Benečijo hitro, zanesljivo in po najnižjem dnevnem kurzu. VSAKA POŠILJATE V JAMČENA. Pošiljatelju pošljemo pobotnico za prejeti denar, ki jo je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je dobil denar v roke. Danes pošljemo denar po sledečih cenah: 500 kron za .... $2.15 50 lir za .... $3.25 1000 kron za .... 4.10 100 lir za .... 6.00 100 dinarjev za ................$2.50 AMERIKANSKI SLOVENEC,./ 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Skupno potovanje Slovencev. ^ Francoska linija priredi skupno potovanje Sloven-Trst in Ljubljano s svojim naimoder-ne.isim in najhitrejšim parnikom "Pa-ris". ki odpljuie iz .New Yorka v sredo. 2. avgusta 1922. Potnike bo spremljal prav do Ljubljane Mr. Leo Za-kraisek, solastnik znane slov. tvrdke Zakrajšek & Češark v iNew i orku, ki bo gledal na to. da bodo potniki čim hitrejše in# udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s svojimi kufri. Za potnike III. razreda bodo pripravljene kabine z 2 ali 4 ali 6 posteljami. Slovenski potniki dobe posebno hrano, vmo in razne druge ugodnosti. Od Havre naprej bodo potniki imeli svoj vagon do Trsta ali celo vlak. ako se jih dovoli priglasi. Iz Newvorka do Trsta stane vožn ja a odrasle skupno z davkom $113.85; do Ljubljane $1 več. Za natančnejša pojasnila se obrnite do svojega agenta' ali pa na: v .nA^n - FRENCH LINE 19 STATE ST. NEW YORK. N. Y. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje mnoiine denarja med ljudstvom delaju spekulantje velika dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji uljudni in hitri postrežbi Mi pla£aj*mo na hranilno alogo po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazorst-vom vlade Združenih driav ia Članica federalnega rezervna* ga sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi-ljajo sedaj kronam visoke cene, ker sc hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačna THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek 1360,000.00 Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadra$skega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 Lokalne vesti. I — Naš sobrat Josip Zalar, gl. tajnik K.S.K.J. je bil zadnje ^hii zelo* zaposljen. z računi in številkami pri sestavi polletnega finančnega poročila. 1M fej priliki jo pristl do zaključku. da so ravne številke najlepše, ali, da število 5 še ne tvori pol ducata. To dejstvo se je tudi za njegovo družino uresničilo, ko jo postal dne 14. t. m. srečen iu ponosen oče šestega otroka, čvrstega in zdravega sinčka. — Lepše ne more biti kaka družina razdeljena, kakor je sedaj Mr. Zalar je v a, ter šteje 3 sinove in 3 hčere. Iskreno čestitamo. —-Po dolgem presledku 37 let se je mudil minuli teden zopet v Jolietu na obisku rojak Matija Konda, * veleposestnik v Spcarville, Kans. Prišel je na obisk k svojemu bratu Martinu, oziroma na poroko njegovega sina Franka z gdč. Elizabeto Sekala. Rojak Matija Konda, ki živi v Ameriki že 42 let, je menda največji slovenski farmer v Zdtuž nih državah; samo v Spearville, Kans. ima tisoč šeststo a krav obsega jočo farmo, v Novi Mehiki pa šeststo akrov; torej obsega njegovo velepoaestvo 2200 akrov. Samo-pšenice ima v Kansasu posejane na 900 akrih; ker kaže pšenica letos dobro, pričakuje najmanj 10,000 bušljev tega žita. Čuditi se moramo že priletnemu rojaku M. Kondi, da govori še vedno svoj materni jezik, čeravno ga v oni ameriški — nemški naselbini (Spearville, Kans.) že ni cul celih 37 let. —Zadnjo nedeljo so bili na oklicih sledeči pari: Gdč. I-vaiia Solnce in Mr. John Kono-pu£; gdč. Pucelj m Mr. J. Kalb; Mr. John Žlogar in gdč. Mr. Eyrick. Poroke ec bodo vršile tekom tega tedna. Novim zakonskim parom iskreno čestitamo! — Dm 13. t. ni. so je mudil v našem uradu novi začasni, župnik' fare sv. Jurja v South Chicagu, Rev. Benevut Winkler, (K F. M. O tamošnjih razmerah se je izrazil, da se ii-te obračajo na boljše, in da bosta v fari kmalu zavladala zo}w.t lep mir in sloga. Kakor poroča tukajšui državni urad za posredovanje služb, je v okolici Jolieta prt farmah nastalo splošno pomanjkanje delavcev. Farmer j i se oglašajo od vseli strani, toda "zaman. Plpča za delo na farmah znaša od $30. — do $40.00 s prosto hrano in stanovanjem. Mnogo je strank; ki bi s!e rade na farme delat, pa te jim zdi ta plača prenizka, ampak bi rajši delali dnevno za $2.50. — Vsi prožni in drugi delavci K. J. & E. železnice, ki so ostali svoje delo vsled sta'V-ke so na zadnjem shodu v Pulaski dvorani sklenili vzdržati do konca. Stavka teh delavcev je 100 procentna. Diuž-ba oglaša po angleških lokalnih listih za nove delavce, ali skeb?; toda ti oglasi imajo le malo uspeha. Tudi v tukajšnji žičarni iščejo delavce, ker ima dražba mnogo naročil. Ker jih ni mogoče v mestu zadosti dobiti, jih lovijo v Chieagu. Ako se jih kaj nabere, prepeljajo iste celo v taxicabu semkaj v Joliet, dajo jim začasno prenočišče v neki baraki in potrebno hrano. Plača v žičarni je sedaj naravnost beražka, borih 28c na uro ! ! — Minulo nedeljo dopoldne ji na »vojem domu TI 6 — 2 A-vi\ umrl starosta sodnikov našega okraja, Hon. D. Dibell v visoki starosti 78 let. Bolehal je samo,. p'elacijskega sodnika v Jolietu je pa opravljal neprestano 37 let. Ljudstvo ga je zelo čislalo vsled njegove velike isku-šnje in pravičnosti. — Našim, rojakom dobrozna-ni zdravnik Dr. \V. M. Stru-zynski se je podal danes za par tednov na počitnice v državo Wis; torej do svojega povrat-ka ne bo ordiniral. Dan pov-ratka bo naznanjen na tem mestu. Stara ključarica. (Plevel J. D.) "L' Enterprise des pompes funebres" je spoštovanja vredno društvo. Njegovo opravilo ni zelo prijetno, pa vendar je, kakor rečeno, hvalevredno, odpošiljati ljudi za gotovo plačilo na oni svet. Res je to kaj dragocena stvar; toda človeško potovanje je dolgo in današnja prometna sredstva so draga; in potem i-ma človek tudi mimo zavest, da se mu ne bo treba nikoli več vrniti. V starih časih, ko je opravljala že nosilnica ta posel, je bilo bolj preprosto in na deželi prevaža še tudi dandanes lesena krsta kandidata za nebesa ali pekel. Stanovalci mest, pa ki so bili za časa svojega življenja prijatelji razkošja, se ne morejo odreči, četudi se morajo ločiti od vsega, kar jim je bilo ljubo, tudi po svoji smrti ne. Radi tega jih pokopu je 4'enterprise des pompes funebres*' njihovemu stanu primerno. Imenoval sem ta posel spoštovanja vreden; toda sl> ljudje, ki se jim zdi to lepo in razveseljujejo nad tem. Tako so n. pr. bili stari Priklerici, v službi osiveli ljučarici hiše na Krepeški cesti, pogrebi v največje zadovoljstvo. deček svoja krila k poletu,)cka. "Za tako žensko, kot sem vi tedaj ga je pazljivo in dolgo časa opazovala revna starka iz svoje kleti. Bastel je ed dne do dne. Začetkom že našla stara ženica njegovo ime le sem in tja v časopisih; toda nazadnje do pri' šel čas, ko ga jfe našla vsak dan. Karl Veres je bil namreč voljen za državnega poslanca in postal veli kter slaven. Povsod je bil slavi jen kot mož, ki se je zavzemal za reveže ijt ki je bičal s silnimi besedami mogočneže. On bi je gotovo več ne spoznal. Za u-sodo svojega prejšnjega najemnika se .je brigala tudi samo tako ,kot za junake kake povesti, ko jo prebereš do polovice. Kako "daleč je prišel, do koljke stopnje se% je povzpel, in kakšen pogreb bo pač imel, ko bo nekoč umrl. Kakovost pogreba ji je bila najzanesljivejša mera za velikost ljudi; kajti menila je, kolikor kdo premore v življenju, se najbolj gotovo pokaže pri tem, in stara Priklerica ni imela tako napačno. Leta so minila in 5 goldinarjev stare ključarice je liarasio na 97 goldinarjev. Umazana nogavica se je polnila počasi, kajti redko je mogla dati na stran kako šestico od svojih pičlih dohodkov. Kaj pa je bilo medtem s Karlom Veresom ? Njegovo i-me je kar naenkrat izostalo v časopisju. Ljudje so ljubili in sovražili dalje, dnevniki so prinašali.vsak dan najnovejša dogodke, toda nikjer ni več s-talo im Karla Veresa. Kaj se je ž njim zgodilo? Morebiti je odšel v inozemstvo ali pa je bil povzdignjen z izpremenjenim imenom v plemiški stan? Stara ženica je skoro pozabila pretrgano povest in se je je spomnila kvečjemu še, če je bil okopan velik gospod, kar pa : jaz, je 49 igld. za pogreb tudi dovolj. Sveč ne bo. Samo mrtvaški prt bom tudi jaz prejela samo za nekaj časa. Pa tudi tako bo dobro. Z ostalimi 49 goldinarji so pokopali njenega prejšnjega najemnika. In sedaj je lahko popolnoma natančno videla, kakšen bo nekoč njen pogreb. Rumu ni je. Polagoma so se razmere v njej konsolidirale in 1. 1881 je parlament proklamiral Rumunijo za kraljevino, knez Karel pa je bil 22. maja istega leta v Bukarešti slovesno kronan za kralja^ 15. let po nastopu vlade. »c _ _ Res' je, da se je latfko nava- t jc dovolj redko zgodilo eliti tekom 50 let na ravno tej cesti na pogrebno petje, kakor na tikanje stenske ure. Stara Leta so minevala hitro. Mnogo, mnogo rakev so 'J I i že odnesli od takrat po Krepeški Njeni sorodniki so že zdavnaj pri pogr Nekega večera, ko se je rav- okoli lijei pomrli in ljudje ki so m> vračala s pokopališča in je živeli sedaj, niso bili zanjo. — | stala pred izložbo, da bi si o- iz novejše zgodovine romunije. Novejša zgodovina Romunije se pričenja s pariškim mirom od 30. avgusta 1856, ko je bil odpravljen ruski protekto-rat nad rumunskimi kneževinami ter je bilo odločeno, da s povpraša za mnenje o preureditvi javne uprave ljudstvo. Turška porta, pod katero suverenost sta spadali Moldava in Valaliija, je odstavila gospodarja teh dveh kneževin iu imenovala začasna upravitelja, ki naj bi vodila upravo do končne ureditve državnih razmer. Narodni skupščini v Bukarešti in Jasi ju sta oktobra 1. 1857 proglasili združitev Moldave in Valahije v skupno državo Romunijo ter sklenili, da se pokliče na čelo nove države knez iz vladajočih evropskih dinastij. Nadalje sta zahtevali nevtralnost obeh kneževin ter izvršvanje zakonodajne oblasti potoni ljudskega zastopstva. Toda niti porta, niti velesile niso hotele priznati teh zahtev. Konferenca velesil v Parizu je 1. avgusta 1858 določila, da morata kneževini plačevati porti tribut, ter da mora voliti' vsaka zase "hospodarja", ki ga potrdi sultan. Novi usta-votvorni skupščini Moldave in Valahije sta obe 1. 1859 izvolili za kneza polkovnika Aleksandro Cuso, s čemur sta ustvarili personalno uuijo, ki naj bi pozneje vodila do realne u-nije. Cusa je vladal pod imenom Aleksander Ivan I. Politične razmere v tej dobi so bile radi premoči bojarjev in ubož-nosti nezdrave, zlasti, ker sta dejansko obstojali dve vladi v Molila vi in Valahiji. Porta je šele 1. 18G1 dovolila uiiijo in 8. decembra 1861. je bila proglašena ustanovitev enotne drža ve Romunije. V februarju 1 Imela je samo en cilj. V stari I gibala cene vencev, je smuk-H^- se je sestala prva enotna obrabljeni nogavici je hranila ' * namreč v svetlih srebrnih goldinarjih in šesticah svoje celo premoženje 95 goldinarjev in 40 krajcarjev, nič več in nič manj. Edina zahteva njenega življenja je bila, ta prihranek zvišati na 100 goldinarjev, kajti dobra Priklerica si je želela pogreba za 100 goldinarjev. Izza Svojih hišnih vrat je gledala vsak dan pogrebe, čes- to se jih je tudi udeležila, bo-j Kazcapana postava disi da je poznala umrlega ali I prepiašeno ozrla ne in potem se je naplakala, kolikor si ji je poželelo srce. Pri tem je pa primerjala s-voj pogreb s tem, ki ga je ravnokar videla, zuala je namreč na pamet ves seznani cen. "Tak bo moj", ali "moj bo za 50 goldinarjev boljši in bo imel več sveč," je dejala ponosno. Pdgosto pa se je vrnila poparjena v svoje ubožno stano-vanje v kleti, če je videla sijajen pogreftr kakega imenitnika. "Celo premoženje je moral stati, kako srečni so'vendar bogataši," je nato žalostno v-zd i h ovala in se pri tem nehote, spomnila Karla Veres-a. Torej je bilo vendar neko bitje, za katerega se je zanima-mala stara Priklerica. Kdo je bil! Morebiti sorodniki Ne, ti so bili že zdavnaj mrtvi. Kari Veres je bil ubog učenec, ki je stanoval pred 20 let pri njej v temni kleti. . Bil je grd, rdečelaa deček, ki m,imel nič iu nikogar na širnem svetu, kakor svoj razum in svojo pridnost. Pa to je . — v ____ T. X« /1 a a 1 ^ Z0RMAN0VE POEZIJE. i Kdor še nima druge iadajefl*' poezij prvega in edinega ameriškega slovenskega pesnika/ nag jih zanesljivo naroči. Kaiji-i;1, žica stane samo $1.$5. Dobiva, . t >e pri avtorju: Iv. Zorman, 6820 Edna Ave., Cleveland, O. , Poslaniki in konzuli SHS. Vsi poslaniki in konzuli kraljevine SHS ali Jugoslavije so Srbi. Morda je kje izjema, pa to ni javnosti še znano. Kdo je poslanik ali konzul, pi velikega pomena. Ako bi bil kateri Slovenec ali; Hrvat, bi to Slovencem ali Hrvatom nič ne koristilo, ker od d etični ka bi vlada srbska pričakovala, da je še hujši proti Slovencem in Hrvatom nego je pristen Srb. V vladne urade pridejo le slovenski ali hrvatski janlčarji, ki so bifi svoje-Časno hujši od Turkov. Znano je, da od vseh poslanikov in konzulov nimai izseljeno ljudstvo niti toliko koristi •kot je ima posameznik od ene same pipice duhana. Med sedanjimi belgrajskimi poslani- PRED DESETIMI LETI. Nad pol stoletja je imelo v-pliv na lekarstvo. V letu 1872 splošna domsljija, ?)U (samo/"1, slabo okusno je dobro) je ime- J . la še vedno svojo slavo in do- j'1 mišljevaiije v slabo okusnih' raznih dišav zdravilih, ki so se ' takrat predpisovale v veliki 4 meri. Slabo dišeči mleček iz ' peteršiljevca (stransko i min novani vražji obrhsek) se je' zahtevalo v splošnem in kako neprijazno delo je bilo to za lekarnarje. Veliko današnjih '* izvrstno dobrih zdravil, tedaj ni bilo še poznanih, kot naprr mer "cascara sagraila", ki je "* eno najboljših čistilnih in vajalniji zdravi 1. Danes so ° se vse starodavne zaloge zdravil vmaknile boljšim izdelkom '' na trgu. Lekarnar dobi da-"' ____#____ „__0__#___r________ nes veliko raznih ^dravvlnih ki ni prav nobene razlike od zmesi že pripravljenih za uj>o-£^ onih, ki so bili pred razšulom stare in gnile Avstrije iz Dunaja. Ako je sploh kakšna lazlika je ista na slabšo stran, ker so bili vsaj nekateri avstrijski poslaniki in konzuli napol gentlemani, medtem ko zdaj ni nobeden. Kakšni so poslaniki in kon rabo od raznih laborator jev. Zdravila morajo zadovoljivo o-11 f bojt oko in okus. Vzemitef:I za primer Trinerjevo grenko vino! To zanesljivo zdravilo proti zaprt niči, plinom v prebavnih delih telesa, glavobolu, ; izgubi slasti do jedil in za razne druge želodčne nerednosti zuli kraljevine SHS je pred in je tudi zelo prijazno za vži- nil mimo nje ubog razcapali človek. Starka je gledala za njim, narodna skupščina v Bukare šti. L. 1866 je bil Cusa prisiljen vsled vstaje, ki jo je pov- nedavnim pojasnila zagrebška "Slobodna Tribuna", ki je poročala sledeče: "Na Dunaju in v Berlinu sedi poslanik SHS, ki ne zna nemški; f v Budimpešti, ki ne zna madžarski; v Varšavi, ki ne razume poljski; v Riiuu,ki ne zna italijanski; v Parizu, ki ne razume francoski. Potem sedi v Pragi konzul, ki ne zna češki; v Celovcu, ki ne zna nemški, a v Zadru in Milanu, ki ne zna itd. [ Prav gotovo pridejo v Trst in Reko konzuli, ki ne znajo italijanski. V Ameriki biva na stotisote Hrvatov in Slovencev, a le par vati "Cascara sagrada" je ' eno glavnih snovi pripravlje-" nili v Trinerjevih faborator- '* ji kemičarjev, ki imajo na raz-' polago vsa moderna sredstva 1 v svojem obsegu.. • Ako se želite počutiti zadovoljrti v vročih poletnih mesecih morate i-meti vediid pri, rokah Trinerjevo grenko vino! prodaj jo pri vseh lekarn a rjili in trgovcih z zdravili. (Adv.) J zdel se ji je znan. Dobro, da jc uročila splošno ljudska volja, tisQv pristniij Srbov, pa v vsej obstal pred pekarico; sedaj si da je odstopil. Pri ljudskem ^iiiiei-iki ni nobenega lirvat- Izvanredna ponudba nemočnim. Ljudje, ki trpe od slabosti živcev, izgubljene snage, vsled glavobola ne- ' "f V"" V ' re(*ne Prebave, na ledicah ali mehurju, 1 ltalijansKi hudih saijj strašljivosti, mnogo os,. talili slabosti, se lahko temeljito in 7 trajno ozdravijo v vporabo Novo zd-ravila. To zdravilo vas bo v kratkem 1 času naredilo močne, zdrave in spo-.»» sobnim za vsakdanje telesne napore. V dokaz temu vam hočemo zastonj poslati za 15 dnevno zdravljenje Novo ; zdravila vredno $2.00. Pošljite saraoyi 50c za poštnino in odpremo. To ni j samo vzorec, ampak je popolno zdra- * vilo za 15 dnevno lečenje, ki vam bo v ^ mnogih slučajih dalo popolno olajša- i nje. Ta ponudba velja samo za r^alo j4 časa. Pisma in znesek 50c pošljite: NOVO COMPANY, Dept. 35, Bor 33 Brooklyn, N.'Y. njegov obraz in stara ženica ga je spoznala. "Kari," je zaklicala tiho. Knez liarel I. je zasedel ro- se zdaj imenuje z it Pavla Ka-munski prestol 22. maja r rovj£at" Hrvatom in Slovencem v A-meriki in drugod ni potreba stega leta, ko je došel v Buka- se ;e rešto, sprejet z velikim navdu • i • i i . FT _». «1. Pok Will 72 let, službo okraj, in^aj - ■ , '."J, t ; i.'?* " "t v"'..*r- jšenjem prebivalstva. Kmalu biti nezadovoljnain, ker nimajo ^ a- nato je-bila izdelana nova svo- svojih rojakov v zastopništvu ? Jaz sem vdova Prikleri- bodomiselna ustava na katero, kraljevine SHS, ker Hrvati , pri kateri ste stanovali. Ne je knez tudi prisegel. Romuni- siovenci, kot zastopniki, bi ejte me vendar tako začude- i* se je zatem hitro dvigala, y m,U()ff0 Juiiši in slabši kol bi bi-kot so no! vendar pa so bili radi politične grbi ajj pa ^/H|je. Ker so izse- »ii UNAI7 ANCHOR-DONALDSON Direktni in edini narnik za DUBROVNIK ITALIA - - 12. avg. V devetih dneh v Jufiroslaviii. \j Potujte na eneni izmed treh grudi 1. ' 4' Bolni ste, ubogi, ljubi KprL I Pojdite z mano. Kako je moglo eijo priti tako daleč ? Pa jaz sem siJa rusko-turška vojna. Romu-| mo"ne za narod koristnih pošto mislila, zakaj ste tudi iskali nija je bila prisiljena skleniti ne^(> se dandanes zahteva stneži?" M Rusijo zvezo. \r teli bojih ^ Srbijancev, ki mislijo, da i- prepira z oblastne Mož ni nič odgovoril. Nem proti Tiskom je. v Bolgariji m0jo Več pravic nego dimgi, se je dal peljati in tekom pol bila ob strani Rusov tudi ru-ure je bil v mali izbi, odkoder uiunska vojska pod poveljst je pred tolikimi leti začel svo- Voiii svojega kneza. To je ju je delovanje. Bliščeči dnevi si-, naška doba romuskega naro jaja so vsi vsi zašli. Med vče ' " I raj in danes ni bilo nič: Danes je zopet ležal tam, kjer je ležal včeraj, in morda ravno v isti postelji. Stara ženica mu je stregla ter mu kuhala zdravilnih čajev, toda bolnik je bil zjutraj slabši in ko se je stara ženica zbudila tretjega dne, je bil že mrtev. Solza ji je zdrknila z oči. narii! ga .JFv,, $va* kup- da. Že prej je 21. maja 1877. rumunski parlament proglasil popolno neodvisnost Rumuni-je ter odpovedal plačevanje tributa visoki porti. Pri sveto-štefanskih mirovnih pogajanjih je Rusija dosegla, da je p6r-ta prinala neodvisnost Runiu-nije, zahtevala pa je Rusija zase Besarabijo, ki jo je 1. 1^56 odstopila Moldavi vv zameno za Dobrudžo. Rumunija m M.tc^.^iU^i. niorala vdati. " ; >t ^Jyift 1'VrOUisk.e VI'- priz'iiale neodvisnost pa ne oziraje se na njiliovo sposobnost. MAURETANIA A0.UITANIA BERENGARIA preko Cherbourera. Ne zahteva se francoskega vi-žeja. Za karte iu navodila vv-^jn rašajte najbližietra agenta v na vašem mestu ali okolici. DENARNE POŠILJATVE Jugoslavija: ' . 1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ o.50 10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........oO.OO notarska dela. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari'kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mort- gagGprodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na mladič & verderbar, 1334 W. 18th St Chica^0' m ne i i Doma in r sveto. Spisal Zvoran Zvoranov. (Daljo.) Dopoldne so napolnili prvega, France je zapregel vola, ki sta med delom mulila travo, in pognal. "Le kmalu se vrni, da do večera vso potrgamo!" je zakli-cal stari Strmec- za vozom. Kmalu potom ie odšla Anica po kosilo, kajti Strmčevka je bila preslabotna, da bi je bila sama prinesla v precej oddaljeni vinograd. Tako se je zgodilo, da je A-nica dohitela Franceta na poli. Sla sta nekaj časa skupaj in se pogovarjala, in Bog ve, kako je prišlo, da je France v-prašal dekle sred govora: "Kaj se ti zdi, Anica, ali bi ne bilo prav, če bi se midva vzela?'' Ona je zardela in odgovorila s tihim glasom: "Ni prav, France, da se tako šališ z menoj!" "Ne, Anica! Rosno mislim____"jo dejal or. "Oemu se tako resnega delaš, ko se le šališ!----Kaj bi jaz, uboga reva, pri vaši bogati hiši!.... Pusti te šale, Franco!" "Ali veruj mi, Anica! Zares te vprašani, ali bi ti hotela k nam za gospodinjo?" Tedaj je ona spoznala, da misli on resnico, in dolgo molčala. "Povej vendar, Anica, kaj misliš I — Revi: da!" je prosil France in jo prijel za roko. "Morda____; če bi bili vsi zadoviljni"-; je dejala Anica komaj slišno in izmaknila roko iz njegove. Nad njima so šumeli hrasti kraj poti, nkje daleč v polju se jo zdaj pa zdaj oglasil samoten ščinkovec kakor včasih v začetku pomladnih dni. Molče pta stopila drug ob drugem, zatopljena v lepe misli tja do ovinka, kjer se odcepi od poti bližnja steza v Zapolje. Tam sta se ločila. Anica jo odšla po bližnjici, France pa jo dalje stopal ob vozu, ki je težko naložen škripal po ka-moniti poti. Glodal je prek njiv na stezo, koder je hitela Anica, in vedele, srečne so bile njegove misli.... Ko je doma po kosilu nosil grozdje iz plavnika v klet, je prišla tudi mati pogledat. "Dobra letina bo letos, hva-J la Bogu!" je začela z veselimi glasom, videča polne čebre. "Dobra, mati, kakor malo-katero le,to!" * "Če Bog da, bo letos vsega pridelka dovolj. Vesel je človek, ko vidi, da je božji blagoslov v hiši. Malo takih letin som videla, kakor je letošnja, in Bog ve, ali še kako tako dočakam. Leta so prišla, leta, in slabost in bolehnost ž njimi...«" "Kaj bi tožili, saj ste še krepki!" jo je. prekinil France. "Nisem, ne kakor se morda tebi zdi. Moči mi ginejo in ne moreni več vsega zmagovati. Veš, Francelj, nevesto si poišči, jaz pa sedem v kot, v-zamem rožnivenec v roko in bom čakala božje dekle — smrti še teh par let, ki mi jih je Bog namenil. Kaj bi ne bilo prav ?" *1 Seveda____" je odgovoril France. "Ali nisi še nikdar na to mislil?" "No, seveda sem____Pa kaj to!.... Resnega ni bilo še nič:..." je odgovarjal z negotovim glasom. "Ali si nisi še nobene izbral?" "Izbral---- izbral____ Kaj me sploh izprašujete o tem, ko še sam ne vem, kako in kaj!" je odvrnil skoraj jezno. , "No, vidiš... .Meni je pa Brumnova Mici pravila, da te J je videla s Strugarjevo Ani- co. >i — Vso žo vodo! — je šinilo Francetu po glavi in skoraj bi bil v naglici preklel Brurnno-vo Mico in vse vaške klepetuljo, a premagal se je in molče tlačil grozdje, v brentač. Neprijetno in sitno mu je bilo, da se je skrivnost, ki jo je nosil tako globoko v srcu, tako hitro izvedela. Mati je čakala, odgovora, a ko je videla sinovo trdovratno molčanje, je nadaljevala: "No, saj to ni še nič hudega! Anica je pridno, pošteno dek-jle, nihče ji, no more česa očitati, ali revica nima drugega, kakor kar zasluži. Oče bi pa rad, da bi si ti izbral nevesto, ki bi imela tudi kaj dote. Vidiš, pravil mi je nekaj, da bi bilo $rav* če in •vsjel rez Gričarjevih tisočakov bomo tudi izhajali!" "Torei tako si misliš ti? Moje posestvo, ki sem ga pridobil s težkim delom in s krvavimi žulji, to bi ti rad sedaj užival in tista deklina in njena mati bi se pasli pri naši hiši ? Veš, fant, naravnost ti povem, da sem tu jaz gospodar in da ti mojega posestva uikdhr ne dobiš, če se ne oženiš po moji volji. To stoji pribito in stori, kakor hočeš!" Srdito je udaril po mizi. "Pa je imejte vi sami in je •uživajte!"' Zakričal jezno France, vstal in zaloputnil v-rata za seboj. "Rajši je zapustim občinskim beračem kakor tebi!" jo kričal Strmec. A sin ga ni več slišal. Šel je v čumnato, oblekel praznični jopič in vzel iz skrinje par goldinarjev, ki jih je bil ob priliki shranil. Potom je odšel. Oče ga je videl skozi okno, ko je odhajal, in to je še bolj razjezilo. (Dalje sledi.) ======s NAZNANILO IN PRIPOROČILO- Cen j. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, HI. EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. New York, N, Y. ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE D. D. ZAGREB. .. PRVE HRVATSKE STEDIONIOE ZAGREB FRANOOSKE-SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (kroney v kraju. Prodaja šifkarte za vse — proge Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO OENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave.\New York, N. Y. POZOR! • 4 Slovenci in Hrvati t Chitholm, Minn., in okolici Kadar ielite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chiaholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v materinem jeziku. T o č n o s t", "Varnost* in "Postrežba" je naie geslo. Skupno potovanje Slovencev. m Francoska linija priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst in, Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrejšim parnikom "Paris", ki bo odplul iz New Yorka na 2. avgusta 1922. Potnike bo spremljal od New Yorka do Ljubljane znan rojak Leo Zakrajšefc iz New Yorka ter bo gledal na to. da bodo potniki čim hitrejše in udobnejše potovali in da ne'bodo imeli sitnosti s kufri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 2 ali 4 aH 6 posteljami. Od Havre do Trsta ^ bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak, ako se jih zadosti priglasi. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Vožnja od New Yorka do Ljubljane ima trajati nekako 9 dni ter stane v III. razredu do Trsta skupno z davkom $113.85, do Ljubljane pa $114.K5. Tudi za potnike II. razreda imajo lepe kabine rezervirane. Vsak Slovenec je dobrodošel ne glede kje jc doma. Lepa prilika za vsakogar! Kdor hoče dobiti sorodnike ali prijatelje iz starega kraja, Jiaj stori potrebne korake, dokler je še čas. * Mi tudi pošiljamo denar hitro, zanesljivo in po nizkih cenah, ter opravljam^ vse druge posle v zvezi s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na Slovensko banko: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th AVE. NEW YORK. IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik. Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 ineev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50 Šest kos skupaj ali več..................;.................. 2!(X) Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-........................***. 1.25 BERGAMO brusilni kamni/dva kamna............................1 00 Motike ........................$1.00 Srpi .................'.....j.oo Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih ze na rečili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epfeilon Place Brooklyn. N. Y; Veliko potnikov V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako • se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne po-- strežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali. IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna toza-* devna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na Zakrajšek & Oešark SLOVENSKO BANKO 70—®th Ave., New York City. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! na Established 1857 Geslo naše banke je točna postrežba in uljudnost. Vsak uradnik in uslužbenec naše banke se zaveda važnosti, da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali. Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno- uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost. Gotovo Se bo ta banka tudi Vam dopnadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri 3IGURN OST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.00, GLAVNO zastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK JADRANSKE BANKE. 82 Cortlandt Street New York, N. Y.