UDK (UDC) 91:007:681.3:347.235.11 
389.6+528.0l 
061.3(497.12) Geodetski dan „1991 ":528 
ZEMLJIŠ STER V GIS 
TE NOLOGIJI 
Aleš Seliškar 
Geodetska uprava Kranj, Kranj 
Prispelo za objavo: 30.8.1991 
Izvleček 
Vzpostavitev in vodenje zemljiškega katastra v GIS 
tehnologiji odpira v praksi vrsto problemov. V referatu so na 
osnovi izkušenj ob začetku vzpostavitve grafične baze 
podatkov navedeni nekateri: standardi, priprava podatkov, 
organizacija dela. 
Ključne besede: Bovec, Geodetski dan, geografski 
informacijski sisteml priprava podatkov, Slovenija, 
standardi, zemljiški kataster, 1991 
Abstract 
Practical work at the land cadastre registration and 
management in the GJS technology has presented a number 
of problems. The article discusses some experience gained at 
the beginning of the actual graphic database setting. Out of 
experience the author points out to some standards, data 
preparation and work organization. 
Key wrnrds: Bovec, data preparation, Geodetic workshop, 
geographic information systems, land cadastre, Slovenia, 
standards, 1991 
1. UVOD 
Doseženi stopnji kvalitete in možnostim uporabe podatkov pisnega dela zemljiškega katastra na območju občin Kranj in TI-žični sledil ustrezen razvoj 
grafičnega dela. Uporaba zemljiškega katastra postane utrudljivo večdnevno delo, ko 
je treba poiskati podatke za večja območja ali pa podatke, pridobljene iz atributnega 
dela, grafično prezentirati. Čas sprememb, v katerem živimo, je prinesel še več takih 
nalog (denacionalizacija, večja skrb za zemljišča), ki jim z današnjim načinom vodenja, 
predvsem grafičnega dela zemljiškega katastra, ne bomo kos. 
Te pomanjkljivosti in zahteve uporabnikov, da geodeti preskrbimo podatke v digitalni grafični obliki (praviloma so negeodeti bolj pogumni pri uporabi 
različnih CAD sistemov, saj jih ne zanimata natančnost in topologija -v bližnji 
prihodnosti jim bo to verjetno povzročilo veliko problemov), smo se v občini Kranj 
odločili za nakup strojne in programske opreme za vzpostavitev GIS-a občine. 
2. FAZA ODLOČITVE 
aše izkušnje potrjujejo, da bo odločitev za uvedbo GIS-a zaradi velikih zagonskih 
stroškov običajno politična. Vsi potencialni uporabniki so sicer brez večjih 
zadržkov podprli uvedbo enotne GIS tehnologije, vendar brez vsake pripravljenosti, 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3 
da projekt sofinancirajo. Tuko je celoten projekt (nakup strojne in programske 
opreme in prva faza polnjenja grafične baze podatkov) financiran iz proračuna. V tej 
fazi smo pričakovali, da bo projekt zanimiv tudi za republiške organe, če ne drugače, 
vsaj kot test. Pa nič- razen „pojasnila" (usmeritve?), da GIS ni stvar geodetov in da bi 
bilo morda pametneje, če bi se odločili za drugo programsko opremo. 
3. VESELO NA DELO 
Projekt za vzpostavitev GIS-a občine Kranj (še vedno je v osnutku) je razdeljen na več faz, podrobneje je razdelaf\a le prva, to je zajem grafične baze podatkov 
zemljiškega katastra. Kljub temu, da bomo verjetno kmalu začeli z realizacijo še 
nekaterih faz tega projekta (kataster komunalnih naprav, kataster cest, stavbna 
zemljišča), želim v nadaljevanju predstaviti predvsem probleme pri vzpostavitvi 
grafične baze podatkov zemljiškega katastra. Zaradi nejasnosti zajema in 
(ne)transformacije vsebine zemljiškokatastrskih načrtov v merilu 1:2 880 smo se 
odločili, da v prvi fazi zajamemo tista območja, za katera obstaja numerična izmera in 
načrti, izdelani v merilu 1:1 000 ali 1:2 000. 
4, PROBLEMI 
ljub temu, da smo bili in smo še prepričani, da imajo izvajalci naloge dovolj 
trakovnega znanja in je kvaliteta tako pisnega kot grafičnega dela zemljiškega 
katastra pri dosedanjem načinu uporabe dobra, pa se je ob operativnem delu pokazala 
vrsta problemov. Nekateri izhajajo iz dosedanjega načina vodenja in uporabe 
podatkov zemljiškega katastra, drugi pa iz pomanjkanja izkušenj pri uvajanju in 
uporabi nove tehnologije. 
4.1. Stamiardi 
Malo se je sicer premaknilo, vendar bo do grafičnih standardov ob naši ekspeditivnosti še dolga pot. Po stari navadi standarde oblikujemo sami: 
izvajalec poskuša prilagoditi tuje izkušnje našim razmeram, uporabniki pa želimo čim 
bolj enostavne in uporabne standarde. Zaradi razlik pri sedanjem vzdrževanju 
zemljiškega katastra med posameznimi občinami bodo standardi, pripravljeni le na 
osnovi izkušenj in zahtev ene geodetske uprave, lokalno obarvani. Uporaba različnih 
standardov pri vzpostavitvah grafičnih baz podatkov bo imela hujše posledice kot 
neenotnost računalniških obdelav atributnega dela zemljiškega katastra. Rezultat 
nepredpisanih standardov bodo „kvazi GIS-i", izdelani v različnih koordinatnih 
sistemih in tako med seboj praktično nepovezljivi. Standarde za vzpostavitev grafičnih 
baz podatkov moramo predpisati geodeti, in to ne le za zemljiški kataster, temveč za 
vse sloje v GIS-ih. Negeodeti lokacijo podatkov v prostor hitro poenostavijo. 
Geodetom pa je očitno zadeva preveč sama po sebi umevna. 
4.2. Detajlne točke 
er zajemamo podatke iz zemljiškokatastrskih načrtov numerične izmere, smo 
ostavili pogoj, da je treba v fazi obdelave podatkov, pred dokončnim vnosom v 
bazo, digitalizirane koordinate zamenjati z dejanskimi, merjenimi na terenu, za vse 
točke, za katere ti podatki obstajajo. Podatke o detajlnih točkah smo še do nedavnega 
vodili ročno. Kljub temu da smo te sezname vzdrževali, so postajali zaradi obsega, 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3 
vrste popravkov in ponavljanj točk, neuporabni. Toko smo že pred odločitvijo o uvedbi 
GIS tehnologije v občini koncipirali način vodenja detajlnih točk na računalniku. 
Bistveno je, da smo detajlnim točkam poleg koordinat Y, X, H dodali še nekaj 
atributov (tehnični postopek določitve točke - nadomešča podatek o natančnosti 
določitve točke, postopkovni status točke podatek v celoti nadomesti evidenco 
mejnega ugotovitvenega postopka, vrsta dogodka, leto določitve oziroma spremembe 
točke in številka elaborata, dodati bo treba še podatek o vrstah točke). Opozoriti velja, 
da je bilo pridobivanje podatkov na računalniškem mediju kar naporna naloga, saj se 
podatki ne hranijo na enem mestu, še bolj različni pa so formati zapisov, čeprav smo 
vse podatke pridobili od istega izvajalca. 
4.3. Topografskokatastrski nafrti 
v 
e ob prvih testnih izvedbah skaniranja invektorizacije smo se morali odločiti, 
katero vsebino obstoječih načrtov bomo zajeli. Pri katastrskih načrtih večjih 
problemov ni bilo, zataknilo pa se je pri topografskokatastrskih načrtih. Na osnovi 
izhodišča, da bomo zajeli le tiste podatke, ki so vzdrževani in jih bomo sposobni 
vzdrževati tudi z GIS tehnologijo, smo opustili celotno topografsko vsebino (izjema so 
seveda objekti, ki istočasno predstavljajo topografsko vsebino). Verjetno bo taka 
odločitev razočarala vrsto nosilcev drugih slojev v GIS-u, ki so pričakovali, da jim bo 
vsaj podatek o lokaciji že ponudila geodetska uprava. Naš koncept pa je, naj vsak 
nosilec posameznega sloja v GIS-u sam poskrbi za zajem in vzdrževanje tistega 
elementa topografije, ki ga potrebuje. 
4.4. Organizacija dela 
v 
Ce papir prenese vse in smo v računalniško vodenem atributnem delu zemljiškega katastra še našli kakšno bližnico, pa GIS tehnologija zahteva popoln red. Pri 
vzdrževanju zemljiškega katastra bo treba zato uvesti zelo natančne kontrole pred 
vnosom podatkov v bazo in predpisati enotne protokole za izhode in vhode v bazo pri 
vzdrževanju. Še bolj bo ta zahteva nujna ob načrtovanem prenosu izvajanja storitev iz 
geodetskih uprav na zunanje izvajalce. Poleg praktično popolne kontrole podatkov bo 
značilnost vzdrževanja zemljiškega katastra z GIS tehnologijo istočasno in soodvisno 
vzdrževanje grafičnega in atributnega dela. 
Posebej zahtevno nalogo predstavlja tudi vzpostavitev grafične baze podatkov. Ne glede na različne možne pristope zajemanja podatkov bomo lahko le na 
geodetskih upravah preverili in uskladili podatke. Zaradi usklajevanja bo v številnih 
primerih prišio do izvedbe upravnega postopka. Razmisliti bi morali o možnostih 
poenostavitve postopka -vsaka odprava napake koordinate bo povzročila zmanjšanje 
površine vsaj ene parcele in zelo verjetno pritožbo. Če bomo te pritožbe reševali tako 
kot danes, potem ... 
Ob uvedbi GIS tehnologije bo nujna sprememba organizacije dela. V fazi vzpostavitve bo potrebno veliko število geodetskih strokovnjakov z izkušnjami 
pri delu na zemljiškem katastru. Ocenjujem, da bo v fazi vzpostavitve sedanje število 
kadra na geodetskih upravah prej premajhno, tudi če vse storitve prevzamejo zunanji 
izvajalci. Seveda potrebujemo za izvedbo naloge ustrezno število računalniških 
delovnih mest. Ker zahteva GIS tehnologija močno in zato drago strojno opremo, bo. 
tu nast.alo ozko grlo. 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3 
Pr
ebod iz sedanjega načina vodenja zemljiškega katastra na GIS tehnologijo 
4.5. 
b zajemu grafične baze podatkov bo sedanja grafična predstavitev doživela nekaj 
(precej?) spreme~b. Za:o _bo moral biti p~eh~d iz ~~danj~ga načina,vode?ja na 
GIS tehnologijo zelo hite:, saJ_ s1 ne bomo mogli pn~o~Člt1 dvo1nega vzd:zevanp. 
(nimamo dovolj zaposlemh ah pre:,reč sr~d~tev). Reš1_tJ bo treba vprašanJe, kako m kdo 
bo potrdil pravilnost in pravno velJavo d1g1talne grafike. 
4.6. Enotna vzpostavitev grafične baze podatkov 
v e zajem podatkov za nekaj katastrskih ~?čin j~ pokazal, da enotn~ga obra~ca ni 
ožno predpisati. Vsaka katastrska obema oziroma vsako območJe nove izmere, 
komasacije, obnove katastra zahteva posebne postopke. Ne verjamem v izdelavo 
algoritma, ki bi reševal vse te razlike. Cilj je enotna grafična baza podatkov, fazo 
vzpostavitve pa bomo reševali za vsak primer posebej. Nujna je tudi uskladitev 
podatkov že ob zajemu. V nasprotnem primeru bo baza neuporabna, predvsem pa je 
ne bomo mogli vzdrževati (ali pa se bomo zadovoljili s CAD nivojem?). 
5. PREDLOGI 
v 
eprav smo v Kranju operativno izvedli šele prvo polovico naloge in še ne vemo, 
kakšni bodo rezultati po primerjavi grafičnega in atributnega dela, sem prepričan, 
da bi morali že na osnovi dosedanjih izkušenj sprejeti nekaj usmeritev, ki bi ostalim 
občinam olajšale prehod na GIS tehnologijo: · 
• Republiška geodetska uprava bi morala vsaj spremljati dogajanja v naši in 
ostalih občinah, ki uvajajo GIS tehnologijo in izkušnje sproti posredovati 
ostalim (primer vzpostavitve ROTE-ja in EHIŠ-a velikokrat poudarjamo kot 
dobro rešitev, uporabimo pa ju ne). 
o takoj bi morali sprejeti vsaj priporočene standarde za grafične baze podatkov 
in to ne le za zemljiški kataster, temveč tudi za negeodete in ne samo za nivo 
CAD tehnologije; 
o postaviti bi morali organizacijski model geodetske uprave, ki bo zadovoljevala 
potrebe GIS tehnologije; 
o urediti sedanji fond koordinat detajlnih točk, pridobljenih i novimi izmerami, 
komasacijami, obnovo zemljiškega katastra in rednim vzdrževanjem. 
Predhodno bo treba postaviti standarde za atributni del baze detajlnih točk; 
• pri nakupu nove strojne opreme bi morali upoštevati zahteve, ki jih postavlja 
GIS tehnologija - možnost razširitve. 
Recenzija: mag. Božena Lipej 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3