ŠOLA Glasilo Gor*išltili učiteljev. Izhaja v zvezkih po 25 kr. — Dopise sprejema V. Cernic, učitelj v Št. Petru pri Gorici; — naročnino pa Tom. Jug, naduč. v Solkanu. Zvezek IV. V Gorici 3. aprila 1882. Leto II. Povesti iz goriške zgodovine. I. Dijomed. Dijomed je bii slaven junak. Porodil se je okoli tisoč let pred Kristom u deželi T rak i j i, tam blizu Carigrada. U svoji mladosti je bil slaboten deček, tako da ga je na paši vsak pastir lahko pretepel. Ko je pa dorastel visok mladenič, zadobil je tako silno moč, da je z levico mlinska kamena metal, z desnico pa najdebelejše hraste izruval. Zavoljo tolike moči se ga je vse balo in noben gospodar ga ni hotel u svojo službo uzeti, ker vse kar je Dijomed prijel, zdrobilo in zmrvilo se je u njegovih rokah. Nekega večera sedi Dijomed na malem hribu in premišljuje svoje žalostno stanje. Misli in misli, kje bi mogel sebi primernega dela najti. Tedaj se prikaže izza bližnje gore svetla luna. Dijomedu se zdi, da ga ta prijazno pogleduje in ljubeznjivo za seboj vabi. Zato se uzdigue in sklene potovati u tuje dežele, kamor mu bode luna pot kazala. Hodil je vso noč pri svetli mesečini, ne da bi se bil le malo utrudil. Ko jutro napoči in luna z neba izgine, zagleda Dijomed belo kravo pred seboj. Hitro spozna božje znamenje in potuje nemudoma za kravo naprej. Tako je hodil Dijomed več časa ter sledil po noči luno, po dnevi pa kravo. Nazadnje pride na severuo obalo jadranskega morja, na tisto mesto, kjer se zdaj frijulska nižina razprostira. Tu izgine krava na enkrat in Dijomed spozna, da bode oude našel sebi primernega dela. Dežela, na ktero je bil stopil, bila je sicer lepa in ravna. Ali velike reke so tekle po njej kodar jih je bila volja. Delale so si struge danes todi, jutre drugodi in polnile vso ravnino z gru-šem in peskom. Tu pa tam se je voda ustavljala za kakim jezom iu uapravljala smerdljivo močvirje, iz kterega se je uzdigala nezdrava sapa. Po teh močvirjih stale so tu pa tam revne koče, navadno visoko na kolih postavljene, da jih nčsta mogla voda in sovražnik doseči. U njih je stanovalo majhno, bledo in slabotno ljudstvo. Živelo je od rib in povoduih živalij ter se odevalo s kožami ubitih živalij. Vse svoje orodje in razno pripravo izdelovalo si je iz kost i j iu rogov. Mesto sekir in nožev rabili so lepo obrušeno kamenje in mesto puš služili so jim loki s kamnitimi strelicami. Kupčije in denarja to ljudstvo ni poznalo in nič ni vedelo o Bogu ter stvarjenju. Dijomed je hitro sprevidel žalostno stanje tega ljudstva in sklenil pouzdigniti ga iz njegove divljosti. Nemudoma se loti težavnega dela ter začne najpoprej vode krotiti in njih nestanovitni tok urejati. Z njegovo silno močjo napravljal je dolge jezove in močne brani, da se reke neso mogle več čez bregove razlivati. Kjer je stalo blato in močvirje, prekopal je zapreke in napravil globoke prekope (Kanale) do morja. Tako se je nezdrava voda odtekla in kužni zrak je izginil. Ko je bilo vse to opravljeno, začel je Dijomed ljudi učiti zemljo obdelovati. Pokazal jim je, kako se ima orati, kopati in okopavati. Povedal jim je, ktera zelišča so dobra za hrano in kako se imajo saditi. Pripravil jim je tudi žitnega semena in pokazal jim, kako se seje, žanje in mlati. Tudi sadno drevlje jih je naučil saditi. Ko je bilo vse polje lepo obdelano začne Dijomed hiše zidati, sobe, kuhinje, kleti in druge suhote napravljati. Ljudje so ga posnemali, stavili so sredi svojih polj hiše, in iz teh so postalevasi, iz vasij pa kasneje mesta. Kadar je Dijomed videl, da u nižini vse po njegovi volji napreduje, obrnil se je proti brdom in goram. Tu je bil ves svet pokrit z visokimi gozdi, po kterih so se divlji konji in voli pasli. Po naših brdih in hribih so rastli takrat mogočni hrasti, kostanji in bukve, po viših gorah pa smereke in mecesni. Zato pa so bili naši kraji bolj hladni in vlažui; dež je pogostoma padal in natakal reke; suše ne-so poznali. Med mrazom in vročino ni bilo velike razlike in zato neso vetri tako močno pihali. O burji neso skoro nič vedeli in toča se ni tako pogostoma usipala, kakor dandanes. Tudi po brdih in gorah je našel Dijomed nekaj malo prebivalcev. Ti neso bili tako slabotni, kakor primorci, ali le še bolj divlji in sirovi. Živeli so se le od ubitih zverin in stanovali sč živino uredi po jamah in pečinah. Na te ljudi obrnil je zdaj Dijomed vso svojo skrb. Sekal je temne gozde in trebil trnje in dračje. Na iztrebljenem zemljšču obdelal je polja in postavil hiše. Ker pa gorati kraji neso bili toliko pripravni za poljedelstvo, zato je učil ljudi živali krotiti in domačo živino gojiti. Zlasti veliko število konj je pripitomil za prenašanje tovorov, ker takrat še ni bilo cest. Naučil je tudi ljudstvo konje plemeniti in u kratkem času je umna konjoreja po naših krajih tako zaslovela, da so hodili z daljnih dežel k nam konje kupavat. Ko je Dijomed vse to lepo uredil in svoj posel dovršil, izgubil je svojo moč in postal čisto navaden človek, kakor so bili drugi. Oženil se je s hčerjo ljudskega glavarja in živel od vseh slavljen in česčen do svoje smrti. Po njem podučeno ljudstvo mu je bilo tako hvaležno, da ga je po njegovi smrti razglasilo za svojega bogd, ker pred Kristom ljudje še neso poznali pravega Boga. Sezidali so Dijomedu lep hram blizu de vinskega Štivana u sredi lepega hrastovega gaja. U tem gaju so redili njemu na čast bele konje in vsak praznik so mu žrtvovali po jednega. Tako je hvaležno ljudstvo častilo Dijomedov spomin in zvesto živelo po njegovih naukih. II. Timava. Tirna v a je mala reka, še ne jeden kilometer dolga, ki pri devinskem Štivauu iz kraških sten vre in se kmalu potem u inoije izliva. Slovenci jo navadno le Reko imenujejo. Dandanes vemo izvestno, da je Timava samo izliv notranjske Reke, ki se pri Sv. Kocjanu u globoko jamo zliva, potem pod zemljo teče in se pri Štivanu zopet na dan prikaže. Ali v starodavnih časih je bila Timava mnogo veča reka. Stari pisatelji nam pripovedujejo, da je ob njih času Timava izvirala iz sedem, učasi celo iz devet jam. Z veliko sdo valila se je potem bobneča in peneča proti morju. Zato so jo stari imenovali ,mater morja*, češ, da iz nje morje postaje. Ta velikost Timave prihajala je od todi, ker se je po kraškili jamah še mnogo drugih rek u Tiinavo zbiralo. Soča in Vipava napravljali sta takrat pod Gorico veliko jezero. Iz tega jezera se je voda odtekala pri M e r-nem in Gabri j ah pod Krasom u Timavo. Naša Soča tore ni imela takrat dolenjega toka inNediža sTerom tekla je naravnost mimo Ak vile je u morje. Pozneje so pa velike povodnji vse to spremenile. Strop kraških jam so je udri, svet se je znižal in postala je dolina med Mernom in Štivanom, ki se še vedno Dol (Vallone) imenuje. Soča pa si je morala novo pot poiskati okoli Krasa. Našla je strugo male reke Z dobe in po njej se je izlila u morje. Zato se dolenji tok Soče še zdaj le „Zdoba" imenuje. Pozneje sta se pridružili Soči tudi Nediža in Ter, in tako tečejo zdaj vse te tri reke ^jedinjeno u morje. Timava pa je izgubila mnogo svoje vode in postala prav pohlevna rečica. Timava pomeni u slovenskem jeziku kadeča se reka. To ime so ji dali Iliri. Iliri so bili mogočno pleme, ki je u starih časih stanovalo po vsej izhodni strani jadranskega morja, t. j. po deželah Dalmacija, Bosna, Hercegovina, Črn a gora in Albanija. Od tam so se bili razširili Iliri tudi na severno stran jadranskega morja t. j. po Istri, Notranjskem in Dolenjskem, potom po našem Goriškem in Beneškem. Iliri so govorili jezik, ki je bil zelo podoben naši in slovanskim jezikom. Bili so mnogo omikanejši, nego prvotni stanovalci naših krajev, kteri so se jim morali podvreči in ž njimi u jedno ljudstvo združiti. Iliri neso rabili več kamnitega orožja, nego medeno (bronasto, napravljeno iz bakra, kteremu so primesili nekoliko cina). Pozneje so se bili naučili tudi železo topiti in kovati, ter napravljali so si potem železno orodje. Znali so tudi lončenino žgati in različno le-potičje izdelovati. Svojo obleko so si sami tkali ter z mnogimi zaponi in iglicami lepšali. Iliri so častili najbolj „solnce", ki preganja tmino, oživlja prirodo in pospešuje vsako rastje. Solnce so si mislili kot slavnega junaka in mogočnega boga, katerega so Belina imenovali. Njemu so zidali visoke hrame na gričih in za njegovo službo so skrbeli izbrani duhovniki. Ilirsko pleme se je delilo na več narodov. Tisti del, ki je stanoval po nižini ob morju tjadoli do Pad ovc, imenoval se je Veneti. Od njih je dobila vsa dežela svoje ime, ter se še dandanes Benečija imenuje. Veneti su se bili poprijeli najbolj umne konjoreje in zaradi tega so sloveli po vsem starem svetu. — Tisti del Ilirov pa, ki se je bil naselil bolj po goratih kiajili, po južnih obronkih julijskih Alp (celo po Gorenjskem) in po Krasu tja do Trsta, imenoval se je Kami. Po njih se še vedno imenuje severna stran Frijulskega Karuija (in nje prebivalci Karnjeli). Kami so se pečali z rudarstvom. Kopali so baker, železo in tudi srebro, ter izdelovali vsakovrstno orodje in orožje. Jcduo svojih velikih kovačnic so imeli pri Šeupetru blizu Gorice, kjer so našli mnogo ostankov medenega orožja. Karnske naselbine so bile tudi na m e-dejskem hribu u Furlauiji in pri Sv. Luciji ua Tolminskem. Ali ilirski narodi so se pečali tudi s kupčijo. Ta je u naši deželi zelo zelo stara. Kupčija se je najbolj razvijala tam, kjer je morje najdalje segalo 11 suhi svet. To vidimo zlasti ob izlivu Timave, kjer se je morje najbolj proti središču Evrope zajedlo. Zato so ladije že od starodavnega časa zahajale u luko Timave iu sprejemale blago, ki je do tam po suhem prihajalo. Med tem blagom bil je najvažnejši dragoceni jantar. Jantar („ambra") je strjena drevesna smola, ki ima meda-sto rumeno barvo in lep, prijeten duh. Nahaja se u veliki množini v i z h o d n e m ali baltiškem morju, pa tudi pod peščenimi griči na njegovi obali. Morje ga učasi samo na suho meče, učasi pa ga je treba z mrežami loviti, ali pa izpod peska kopati. Jantar je bil u starem času prav imenitna reč. Iz njega so izdelovali najmnogovrstnejše lepotičje, zlasti ovratnice in zapestnice za ženske. (Še dandanes se napravljajo iz njega škatlice, križci, molki, cevi za lulc i. t. d.). Stari so pa tudi čislali jantar zavoljo njegove dišave in ker so verovali, da u raznih boleznih k zdravlju pomaga. Od baltiškega morja tovorih so jantar po več potih k južnim morjem in potem na ladijah dalje u Grško, prednjo Azijo ir. Afriko. Taka pot je vodila tudi čez Goriško, in sicer čez Predel nauzdol ob Soči do Timave. Tu so se stekale tudi ceste iz Istre čez Kras, s Kranjskega čez Hrnšico iu po vipavski dolini, ter z Beneškega ob morski obali. Zato je bila luka ob Timavi važno kupčijsko mesto. Z bližnjih goratih dežel tovorili so železne in jeklene izdelke, divjačino, kože, lesenino i. t. d. k Timavi, od tam pa na ladijah dalje po morji. Zato je mesto ob Timavi zelo narastlo. Imelo je veliko hramov in lepih palač. Na bližnjem otoku, (dandanes hribček sv. Antona, ki je sedaj s celino zrasten) izviral je zdravilen studenec in zato so bili tam sezidali kopališče, ktero so bolniki iz daljnih krajev obiskovali. III. Akvileja. Akvileja ali Oglej je dandanes siromašno mestice okoli 20 Kilometrov na zapadni strani Štivana in 30 kilometrov daleč pod Gorico. Sedaj ne šteje več nego 110 hiš in 830 prebivalcev. Ali u preteklih časih je bila Akvileja veliko in slavno mesto, okoli kterega se je sukala vsa goriška zgodovina skozi 1933 let, (do 1. 1752). Akvilejo so bili Rimljani sezidali. To slavno ljudstvo osnovalo je bilo u starem času okoli mesta Rima ve- liko deržavo, ki je obsegala vso Italijo. Pa tudi zunaj Italije širili so Rimljani svojo oblast in tako so se bili približali tudi naši deželi ter jo sklenili podjarmiti. Ali temu so se močno ustavljali tedanji stanovalci Karni in njih sosedje Istri. Da bi Rimljani lože dosegli svoj namen, odločili so sezidati trdno mesto u naši deželi. To je bil povod utemelenju Akvileje. Leta 181 pred Kristovim rojstvom izberejo u Rimu tri može in jim naročijo utemljiti novo naselbino. Ti se uzdig-nejo s 3000 možmi, z domačo živino, deželnimi sadeži in domačo prstjo ter odpotujejo na breg Natise (stare Ne-diže), na ono mesto, ktero so bili že poprej zemljemerci odbrali za naselbino. Tu se prišleci ustavijo, izkopljejo okroglo jamo in pometajo u njo seboj prinesenih prvencev, ktere je rodila njih domovina, in prst iz svojega rojstnega kraja. Potem zagrebejo jamo in njih veliki duhoven posveti mesto, polije ga z vinom ter postavi oltar domačim bogovom. Drugi zaprežejo med tem pred plug na desni strani bika, na levi kravo in potegnejo okoli jame globoko brazdo. Ta je pomenila mejo nove naselbine in okoli nje so potem sezidali mestne zidove. Kjer so imela biti vrata, tam so plug prizdignili in prenesli čez vratno širjavo. Med obzidjem potegnili so čez jamo jedno čerto od severa proti jugu, drugo pa od izhoda proti zahodu in to so bile glavne mestne ulice. S temi uzporedno izpeljali so potem druge nlice. Tako je bilo novo mesto utemeljeuo in posvečeno. Pri posvečevanju prikazal se je nad glavo Rimljanov pla-ninsk orel, ki se u latinskem jeziku a k v i 1 a imenuje. To uzame veliki duhoven za dobro znamenje in u preroškem duhu spregovori: „Po orlu naj se imenuje naše mesto Akvileja in naj se njegova slava pouzdigne tako visoko, kakor se orel v zrak dviga." Rimski naselniki so oduzeli Karnom 195.000 rimskih oralov zemlje (blizu 490 □ kilometrov) in jo porazdelili med seboj. Ali Karni in Istri pripravljali so se na velik odpor proti Rimljanom. Zato so morali naselniki iz svoje domovine veliko vojsko na pomoč poklicati. Ta je prišla in potolkla Istre u krvavi bitki ob Timavi (1. 180). Potem se obrnejo Rimljani proti Karnom. S temi se je bilo težko bojevati, ker so se lahko skrivali po svoji gorati, z gozdi obrasteni domovini. Še le čez sedem let si podjarmijo Rimljani tudi Karne in posedejo tako vso sedanjo goriško deželo. Toda 1. 113 pred Kristom uzdignejo se Kami z nova proti svojim tlačiteljem. Z vso srčnostjo zgrabijo za orožje, da bi si zopet pribojevali zlato slobodo. Ali proti veliki sili in izurjenosti rimskih vojakov neso mogli nič opraviti. Zato so sklenili rajše poginiti, nego povrniti se u rimljansko sužnost. Pomorili so sami svoje žene in otroke ter potem še sebi življenje uzeli (I. 107). Ko so Rimljani na ta način deželo pomirili in okoli in okoli meje zagotovili, začela se je tudi Akvileja lepo razvijati. Zlasti ob času Kristovega rojstva, ko so Rimljani z nova silili proti D u na vi, povečalo in razširilo se je mesto. Prvi rimski cesar Avgust, ki se je po Krasu in po Istri vojskoval, mudil se je več časa n Akvileji in je mesto zelo olepšal s hrami, javnimi poslopji in lepimi kipi. Tudi naslednji rimski cesarji so učasi u Akvileji stanovali in jo lepšali z visokimi palačami, zložnimi kopališči, prostornimi gledališči, lepimi verti. hladnimi studenci i. t. d. Vse te stavbe so bile večinoma iz nabrežinskega marmorja. Cesar Avgust je bil tudi mesto utrdil. Dal je napraviti okoli njega dvojen močen zid, kterega je po vrhu še globok jarek obdajal. Dve sto let pozneje prizidali so mestnemu ozidju še mnogo visokih stolpov. U Akvileji je stanoval cesarsk namestnik, ki je vladal vbo Venecijo, Karnijo in Istro. Blizu akvilejske obale je bilo pristanišče za rimske bojne ladije. Stari so imeuovali Akvilejo drugi Rim. Njena občina je bila urejena popol noma kakor rimska. Imela je svoje duhovstvo in uradništvu ter „štiri može" za načelnike mesta. Ob času svoje najve-če slave štela je Akvileja blizu pol miljonu ljudij. Prebivalci so bili smesa od vseh narodnostij in stanov. Bolj ubožno ljudstvo je stanovalo na severni strani, bogataši pa na južni in u prostornih palačah ob cesti, ki je držala iz Akvileje proti morju. Rokodelci in obrtniki so bili združeni u posebne cehe ter so imeli svoje šole. U Akvileji so kovali denar in orožje. Izdelovali so zlasti tkanino, steklenino, lončenino, pisane tlake ali mozaike, opeke, podobe iz marmorja i. t. d. Sosednja ljudstva so prodajala u mesto: živi- no, kože, železo, les, sužnje i. t. d.; v Akvileji pa so kupovala, južno in prekmorsko blago, vino, olje, sol, sukno in mnogovrsten lišp. Iz Aivileje so strahovali Rimljani vse bližne narode tjagor do Dunava. Da bi jih lože brzdaJi, izdelali so na vse strani zložne ceste. Tako so popravili tudi vipavsko cesto in starodavni pot čez Predčl. Ta še ni deržal skozi in skozi ob Soči, nego pri Kobaridu se je zavijal k Nediži, in vodil ob tej reki skozi Čedad ter mimo Kormina u Akvilejo. Da bi jim dežela več dajala, skrbeli so Rimljani tudi za pouzdigo njenega blagostanja, zlasti poljedelstva. Iz Akvi-leje so pa tudi širili po deželi svojo vero in svoj jezik, tako da je počelo vse ljudstvo u kratkem času latinski govoriti. * _ (Dalje prih.) Krajepis. 1. Šolska soba Otroci! kje smo zdaj?— Kaj je pred vami?— Kaj za vami?— Kaj na desni — kaj na levi?— Kako porečemo tej steni ? — Kako tej — onej— ... ? — Kazite vsi na sprednjo steno! Na levo — desno...! V kteri steni so šolske duri?— V kteri okna — pri kteri je peč....? Kakošno podobo ima pod šolske sobe?— Kakošno ima strop?— Koliko strani ima čveterokotnik? — Koliko kotov?— Kako pravimo daljavi od zadnje stene do sprednje?— Prav! Dolgost. Kako pa daljavi od desne do leve?— Je-li ta soba daljša ali širša?— I! Meri, koliko je soba dolga! (Učitelj da dečku meter). Kje naj začne meriti ? M! Učenec meri, pa šteje na glas. Uč.: Soba je toraj 8 m dolga. G! Meri, koliko je sobo široka! Soba je 5 m. široka. Ploščice na klop! Pisala v roke! Učitelj potegne pokončno črto. Otroci store isto. Učitelj potegne vodoravno črto na zgorenjem koncu pokončne____otroci za njim. Pokončno razdelimo v osem enakih delov. Takih delov prenesimo pet na vodoravno! Iz spodnje pike potegnimo vodoravno — iz desne pa pokončno do spodnje vodoravne črte. Uč.: Kaj smo narisali ? — Koliko delov je pokončna — koliko vodoravna črta dolga?— Koliko metrov je dolga šolska soba, koliko široka? — Koliko strani ima pravokotnik? B! Kaži na desno stran pravokotnika — na levo... Koliko kotov ima šolski pod — koliko pa podoba?— Koliko metrov je pod (š. soba) dolg — koliko širok? Koliko delov je pravokotnik dolg — koliko širok?— Pod ima štiri strani — podoba tudi; dalje ima pod štiri kote — podoba tudi; pod je 8 m. dolg, pa 5 m. širok; pravokontik ima 8 delov na dolgost pa 5 na širokost. Pod in pravokotnik sta si tedaj podobna. Pravokotnik je podoben š. podu. Smemo tudi reči, pravokotnik je podoben podu šolske sobe — ali pravokotnik je podoba poda. Otroci! Kaj je na deski?— Prav! Podoba poda. V kteri steni so duri?— Zbrišimo nekoliko desne črte. To naj so duri. Učitelj briše na levej strani črte, rekoč : to naj je eno, to drugo, to tretje okno. Tu sem postavimo peč i. t. d. Zdaj imamo bolj natančno podobo naše šolske sobe. 2. Šolska hiša. Ploščice na klop! Pisala v roke! Narisajte šolsko sobo pa v majhni obliki. Prav! Učitelj risa na šolsko tablo pa tako, da mu prostora ostaja za celo šolsko hišo. Zaznam-vajte duri — okna — peč! Kažite na sprednji del, na desno, levo...! Postavite pisala na kraj, kjer so duri! Kaj je pred našo sobo?— Prav! Veža (hodnik). Narisajmo podobo veže (hodnika)! Za našo sobo je druga soba.— Nje oodoba je taka. (Učitelj risa — učenči za njim). Tukaj so stopnice. Te narisaino tako! Tukaj je drvarnica iu sicer te podobe.... Po tem potu se narisa malo po malem vsa hiša istega nadstropja. Kaj smo narisali?— Prav! Našo šolsko hišo. Da se bode videla razločniše, potegnimo na okolo bolj debelo črto. Zbrišite! Za prihodnjič načrtajte podobo šolske hiše! — 107 — 3. Okolica šolske hiše — vas. Učitelj preglega narise — tu pa tam popravi ustmeno. Zbrišite! Narisajte š. hišo samo po zvunanji obliki. (Učitelj narisa na tablo šolsko hišo tako, da mu ostaja prostora za celo vas — otroci posnemajo). Kaj je to? — Kje so vrata? — Zidu, v kterem so vrata, pravimo lice. Ko stojimo pred hišo, vidimo po tem takem njeno lice. Na levi in na desni imamo svisli — desne in leve. Licu na nasprotnej strani pravi se zadnje lice. Učitelj narisa pri š. hiši dovrišče, pa vpraša: Kaj je to?— Zatim š. vrt — sosedovo hišo — otroci risajo sproti za učiteljem. Na k ter i h svislih je dvorišče — vrt — sosedova hiša i. t. d. Narisajmo še hišo 1-ia! Kam jo postavimo?— Prav! Na desne (leve) svisli. Kaj stoji šolskej hiši nasproti? Prav! Hiša M... vih. Narisajmo jo. Na desno od M... vih je K... va hiša i. t. d. Od naše šolske hiše naprej je cela vrsta hiš — od nasprotne strani druga vrsta. Kaj je med vrstoma?— Prav! Ulica je. Konec te ulice se zavije druga ulica na desno — dalje na levo tretja ulica. Kako pravimo tej ulici?— Kako drugi.... tretji...? Za prihodnjič načrtajte vse ulice naše vasi. Učitelj pregleda narise, pa nadaljuje. Otroci! kaj ste narisali na vaše ploščice? Kazite na šolsko hišo — cerkev trg — na R... jev hišo — na ulico I! — Vsak naj kaže na svojo domačo hišo! V šolo hodite vsi otroci iz cele vasi; ravno tako hodimo ob nedeljah vsi v cerkev k službi božji. Pa tudi v občinsko hišo zahaja vsak gospodar. Pozor! Hiši, v ktero gre lahko vsak občinar, pravimo javna hiša, občinska suhota. Imenuj javne hiše v naši vasi! Hiše proti temu, v kterih biva ena ali več družin, so zasebne, za to, ker jih imajo družine za - se. Ali je vodnjak na trgu zaseben ali javen? Zakaj? Ali so ulice javne? Zakaj? Kako je pa trg? Otroci! Bog nam je dal lepo, suho in stanovitno vreme. Prepričal sem se, da ste me pazljivo poslušali. Sklenil sem, ker je vreme ugodno, da se jutri po blagoslovu skupno sprehodimu. Vabim vas tedaj, da pridete v šolo. Tukaj se vvrstimo, pa pojdemo kam. 4. Izlet (tega oddelka in višjih). Učitelj uredi otroko po velikosti — kakor pri telovadbi. Potem jim veli, kod imajo ukreniti iz vasi, konečno določi tak kraj, od koder se z lahka vidi vsa domača vas in, kolikor se da, njena okolica. Prišedši na določen kraj, vpraša učitelj: Od kod smo prišli sem - le?— Kod smo jo ukrenili?— Ali je pot javna?— Zakaj?— Ali je bila pot povsod enaka?— Zakaj so poti?— Kje je ulica — cesta — kolovoz — steza? Ali vozimo tudi po stezah? Kaj je pa tam doli v grapi? Od kod priteka ta potok? Kam teče? Glejte kako se vije — kako se voda v daljavi blišči! Kedo je bil pri izvirku tega potok?— Kedo pri izlivu v...? Učitelj pojasni izraze: struga, breg izvir, iztok i. t. d. to pa najbolj uspešno pri potoku samem, ko stopajo po brvi (mostu) čez potok. Kako prijetno je pri potoku! Otroci zapojo: „Pri malem potoku." Uč.: Kod pridemo čez potok?— Zdaj pa gremo »a oni hribček — le počasi! Dospevši na hrib, naj dd učitelj o-trokoin samim opazovati okolico. En čas naj učitelj otroke le opazuje. Prepričal se bode, v kolikej meri je vzbudil radovednost in zanimanje v otrocih. Uvidcl bode, da so otroci na prostem kakor predrugačeni in živahniši nego so v učilnici, da povprašujejo po takih stvareh, kterih bi se v šoli nikdar ne spominjali. Učitelj naj jih napeljuje, da polagoma celo okolico «pišejo — opozoruje naj jih na take stvari in reči, o kterih je govoril v šoli — vtrdi naj jim izraze in kratke definicije. Glejte! Tam doli je naša vas — v tej je cerkev, šola... kaj še? Kaj je med hišami ?— Kaj še?— Vidite ulice, tndi jih razločujete. Kakošno obliko ima naša vas ? Kako se nam zdi? Kaj je okoli vasi? Prav! Vrti in polje. Otroci! zapojte ono pesmico, ki opeva naš dom! (V prijazni do-iinci). Da prav prijetno je sedaj bivati na solnci! Zakaj? Prav ! Ker ni pretoplo. pa (udi premrzlo ne. Kteri letni čas je zdaj ? Kteri mesec ? Kolikega ? (Učitelj naj skrbi, da napravi ta izlet začetkom spomladi). Kmalo bo 6. ura, pa tudi solnce se je zeld znižalo — skoraj se nam skrije. Kako pravimo sedaj? Koliko je od poludne? Koliko je od davi (ko je izšlo solnce)? Koliko ur nam je sijalo solnce? Koliko bo do polunoči — koliko do jutra ? Koliko ur je dneva — koliko noči?— Kaj je daljši, dan ali noč? Je-li vedno tako? Kedaj so dnevi daljši — kedaj noči?— Otroci, stegnite levo roko! Kažite ž njo na solnce! Stegnite desnico na nasprotno stan! Tam je videti solnce zjutraj. Kje je solnce o poludne? Prav! za vami. Strani sveta, kjer solnce zvečer zahaja, pravimo zahod (večer). Kako porečemo strani, kjer solnce zjutraj vshaja ?— Kako oni, na kteri je solnce o poludne? Kažite vsi na vshod! Na zahod — na jug (poludne) — na zahod! Imamo pa še 4. stran in tej pravimo sever. Kaj je na sever od naše vasi? Kaj na jug — vshod — zahod ?— Otroci, danes smo se prav lepo razgovarjali, pa solnce uže zahaja — preden se vračamo zapojmo o „zahajajočem solnci." Razumeva se, da porabi učitelj tak izlet v pojasnilo iz prirodopisja, se veda, kolikor je duševnemu razvoju otrok primerno. 5. Domača občina. Učitelj je uže razložil važniše stvari o domači županiji pri nazornem uku. Uč.: Imenuj vasi naše županije! I! Katera od teh je največja? Kaj imajo te vasi skupaj? Prav! Župana. Kaj še ? Žnpanstvo, starešinstvo. Ponovi! I! Vasi naše županije imajo skupaj župana, županstvo in starešinstvo. Ktera občinska opravila ima župan? Župan je porok, da se godi vss v občini v smislu postav — da se vrši po starešinstvenih sklepih — skrbi, da se popravljajo poti, da se snažijo kali, vodnjaki i. t. d. Kedo pomaga županu? Koliko podžupanov je v naši občini?— Kedo pomaga županstvu? Prav! Občinski tajnik pomaga županu in podžupanom. Kedo še? M! Županstvu pomagajo tudi poljski čuvaji, obč. obhodnik. Uč.: Ali so poslednji tudi občinski poglavarji? Zakaj niso obč. tajnik, poljski čuvaj in obč. obhodnik poglavarji ? Ali moramo tudi te vbogati? Zakaj? Kaj imajo te vasi še skupno? (Po razmerah n. pr. cerkev, šolo, ceste, pašnike, gozde, i. t. d.). Kako se nam je videla naša vas s hribče-ka? Prav! Kakor okrogla kopica. Ploščice na klop! Sredi ploščice narisajte krožeč! Ta krožeč naj nam predstavlja glavno vas naše županje. Ktero vas naj predstavlja krožeč? Ktera vas leži na vshodu? Pisala v roke! Narisajte krožeč pa bližej prvega nego zadnjič, tako — le! (Učitelj gleda in popravlja). Koliko vasi imamo zaznamovanih? Ktera vas je še v naši žu-paniji ? Na ktero svetovno stran leži ?— Je - li ta bolj oddaljena nego druga od prve? Zaznamujte tudi to! Tako se narisa vsa županija na ploščice. Uč.: Kažitc na prvi krožeč! Kaj je to?— Na desno! Na levo! Pisala iz rok! Kaži vrstoma vse vasi naše župa-nije! Ponavljaj, I! Prav! Kaži! A! Imenujte vsi! Učitelj risa pot iz 1. v 2. vas? Kaj je to? Glejte, kako se vije! Načrtajte tudi vi to pot! Učitelj risa pot v 3. vas — otroci za njim i. t. d. Š! Preveč si skrivil! G! Čedno! Tako popravlja učitelj, dokler nimajo otroci vsega v redu. Katera od narisanih poti je najlepša in najširja? Ktera je gručasta — ktera ravna — strma? Ktera je najdaljša? Zakaj? Ktera pelje proti vshodu? Ktera proti jugu — ktera severnozahodno? Kako pelje ta? Kako se tukaj zavije? Po kteri hodiš v šolo? Kažite na prvi krožeč pa recite: Tukaj je vas I, proti vshodu pridemo po lepi cesti v vas L. Iz I na sever v vas Z po ozki poti. Iz I na zahod po strmi in gručasti poti v vas G. i. t. d. Povej še enkrat pa pokaži na svoji ploščici! Gobo v roko! Zbrišite! Učitelj obrneš, desko. Za prihodnjo uro narisajte, kar smo danes v šoli delali 1 6. Sosednje občine. Učitelj pregleduje risarije, obrne š. desko, opozarja na pogreške primeijaje njih izdelke lastnemu delu. Ko je vse v redu, ponovi naj ob kratkem. Potem nadaljuje: Kam pridemo iz vasi Z čez brdo I ? Prav ? Kedo je bil uže tam? Kako pelje pot v Š? Ta - le krožeč naj nam predstavlja vas Š — zakrivljena črta pa pot do tja. Pisala v roke! Narisajte tudi vi! Obrnimo se proti zapadnl Kte-ra vas leži unkraj doline? Kako pelje pot v to vas? Kedo ve? Narisajmo tudi to vas! Ali leži ta vas v naši županiji? Kje imajo svojega župana? Kje leži pa tavaš? K tej županiji spadajo še vasi C. D. T... Pozor! Na deski vidite več krožcev. Kaj nam značijo? Ali so vse te vasi v naši županiji? Da bode vse bolj razločno, «klenem vasi naše županije — učitelj risa meje županije. Dokončavši veli otrokom isto storiti — med tem pa naj učitelj pregleduje otroške risarije ter naj popravlja. Pisala na klop! Kaj smo zdaj delali ? Zakaj smo oklenili vasi domače županije? Tako je tudi naša županija ločena od družili. Učitelj navede neke slučaje. To črto smo potegnili okoli naše županije. Ali je (kazaje v okrožje) to v našcj županiji? Pa tukaj (kazaje zvunaj okrožja)? Ta črta je to-raj med našo županijo in sosednjimi — ona meji našo županijo — je meja. R! Pokaži mejo naše župauije! Pokažite vsi! Kažite na okoli zvunaj naše županije! Kaj je pa to? Prav! Tukaj na okoli so pa sosedne županije. Koliko sosednih županij smo uže narisali? Imenuj jih! Proti jugu je druga županija — katera? Narisajmo tudi to pa pot do nje. Na ta način se obravnavajo vse sosedne županije. Ploščice pod klop! Kedo je načelnik v županiji? Kaj je županstvo? Vsaka županija ima svojega župana — županstvo — starešinstvo. Naše starešinstvo obstoji iz župana, dveh podžupanov in devet starešin (odbornikov). Keko jih je postavil? — Poslušajte! Vsak gospodar plačuje davek. Kolikor več premore, toliko več plačuje. Nekteri plačujejo po 2, drugi po 3, 4, 5, 10, 20 iu več goldinarjev davka na leto. Vsi gospodarji (186 — toliko jih je v naši županiji), plačujejo 2400 gol. davka. Davkar razvrsti vse gospodarje ta