Stev. 24.
t!

V Ljubljani, 14. junija 1912.
LIL leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. )e pošiljati satro na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov - vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 ., posamezne številke po '20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ , „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53 160. Reklamacije so proste poštnine.
Dne 10. t. m. je ob pol 2. ponoči umrl v deželni bolnici v Ljubljani Anton Aškerc, ki ga je bila par dni prej zadela kap.
Umrl je bojevnik svobode in resnice, neupogljiv značaj, pesnik po milosti božji, prvi in največji epik slovenski!
Nekulturni klerikalizem se je z vso svojo sirovo silo zaganjal vanj, hoteč ga ubiti, kakor je bil ugonobil Gregorčiča. Pri Aškercu se mu to ni posrečilo. Za vsak udarec je Aškerc z močjo svojega duha, jezika in prepričanja neusmiljeno udaril nazaj, da se je vseškodljivi, barbarski klerikalizem zvijal od bolečin, sikajoč kot gad od jeze in zlobe.
Z naprednim slovenskim učiteljstvom je Aškerc od vsega srca simpatizoval: oba kulturna delavca sta imela skupnega sovražnika, imela pa sta tudi skupno odporno silo v ljubezni do izkoriščanega ljudstva, v hrepenjenju po osvoboditvi širokih mas iz spon odvisnosti, duševnega in materialnega hlapčevanja. S spoštovanjem je govoril veliki naš pesnik o onih naših trpinih, ki vkljub svoji bedi, vkljub tiranskemu preganjanju niso uklonili svojega značaja pred nekulturnimi svojimi krvniki! S pomilovanjem je gledal na tiste šibke starce, ki so zatajili sebe in svoj stan, ker so bili preslabi, nego da bi mogli čast dvigniti nad koristjo! Sovražil jih ni, ker so se dovolj ponižali sami.
Aškerc je napisal vsega skupaj 15 knjig. Od 15 knjig je 11 samih pesmi, in sicer: Balade in Romance leta 1890 in 1903 druga izdaja, Lirske in epske poezije 1896, Nove poezije 1900, Zlatorog 1904, Četrti zbornik poezij 1904, Primož Trubar 1905, Mučeniki 1906, Junaki 1907, Jadranski biseri 1908, Akropolis in Piramide 1909, in Poslednji Celjan 1912. Skupno z Ivanom Veselom je izdal Rusko antologijo leta 1901. Poizkusil se je tudi v dramatiki in izdal leta 1900. tri dramatične študije. Nadalje imamo od njegove roke še dva potopisa: Izlet v Carigrad in Dva izleta na Rusko. Brošura »Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne« je polemične vsebine.
Aškerca ni več! — Ko je ležal na mrtvaškem odru, je še brizgal klerikalni
LISTEK.
Vtiski in uspehi majniš-kega izleta.
Dne 22. maja t. 1. je šolska mladina iz Dutovelj priredila majniški izlet pod vodstvom svojega učiteljstva v Postojno. Udeležilo se je izleta 31 odraslih in zdravih otrok. Ob pol 6. zjut. smo se odpeljali, potem ko so nam zbrani starši izročili mlade izletnike in nam voščili srečno pot. in klici »Živio!« so spodbodli konja, da sta dirjala z dobro obloženima vozovoma, kakor da nas hočeta čimprej dovesti do smotra. Ob 10. uri smo bili v Postojni. Po kratkem zajtrku smoobtričetrtna 11. obiskali jamo, odkoder smo se vrnili ob 1. uri popoldne k obedu, a ob 3. odšli proti domu in ob 8. izročili malčke zdrave in zadovoljne njihovim staršem. To bi bilo kratko poročilo o namenu in smotru izleta in izvedenem načrtu.
Zanimivejši del tvori vsekakor poročilo, o vtiskih tega izleta. Ta del poro-
žurnalist nanj strup svojega sovraštva. A to ne zmanjša njegove veličine! Aškerc živi naprej in bo živel vse dotlej, dokler njegovih pesmi mogočni glas ne prikliče osvobojenja sužnjem in trpinom!
Tudi mi mu kličemo iz vsega srca in iz vsega prepričanja: Slava Tebi, veliki sin majhnega naroda! Slava spominu pesnika — junaka!
jfiBSBS^
Slovenska Šolska Matica v Ljubljani
priredi v počitnicah 14dnevni učiteljski tečaj, čigar program smo svoječasno že objavili. Tečaj je sedaj že popolnoma za-siguran, ker se je javilo zadostno število udeležencev. Odbor sprejema seveda tudi še nadalnje prijave. Denarni pribitek se razdeli koncem tečaja med udeležence po enakih delih	Odbor.
aTfflS
Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva v parlamentu.
Po avdijenci učiteljske deputacije pri železniškem ministru se je v imenu nje toplo zahvalil tov. P. Skalicky poslancu Maštalki, ker je uložil predlog v korist učiteljstva, kakor tudi za njegove besede povodom avdijence. Poslanec Maštalka omeni, da je doslej pokazal le dobro voljo. Res je, da prihaja učiteljstvo s svojimi zahtevami v jako neugodnem času. Vendar se bo zavzemal za njih zahteve. Istotako se je govornik zahvalil posl. tov. Wedri in Exnerju.
Na to je duputacija obiskala hrvaško - slovenski klub, kjer sta navzočega poslanca M. Mandiča nagovorila tovariša Majny in Strebl. Poslanec Mandič je izjavil, da predloži zahteve klubu in da jih bo tam tudi podpiral. Pripomni pa, da je siromašna Istra izvela prav povoljno regulacijo učiteljskih plač.
Razen intervencij v posameznih klubih in pri vladi, je deputacija konferirala tudi s posameznimi poslanci glede učiteljskih vprašanj. Tako je konferirala 24.
čila more podati le dober poznavatelj o-troške duše, more ga podati le pedagog, ki zna biti otrok med otroki. Priznati moram. da sem si želela na tem izletu tudi jaz biti zopet otrok, izkušala sem uživati, kar in kakor uživajo otroci, vse to zato, da lažje izsledim vtiske in korist tegadne. Sodim tudi, da se mi je to vsaj deloma posrečilo.
2e besedici »Postojnska jama« ste navdušili otroke in njih starše, in ne brezbrižnost, temveč le resnično uboštvo je marsikateremu otroku odreklo veselje tega dne. Z domorodnimi, narodnimi in pomladanskimi pesnimi so otroci spotomada-jali duška radostnemu razpoloženju, ki ga je izzvalo v njih srcih cvetoča pomlad. Z vse drugačnim občutkom so peli »Dom slovenski — zemlja sveta!« zunaj v svobodni prirodi, kakor pojo v šoli med štirimi stenami; v krasni prirodi, ki jim je sama izzvala take vzklike, da so jim pri-kipeli vroči naravnost iz duše. Ne pretiravam, ako rečem, da so se mi zdeli ti vzkl-ki pobožna molitev. In pridruževala sem se vedno in vedno tem vzklikom, tem molitvam. »Dom slovenski — zemlja sveta!« Pokleknil bi človek in s tem vzklikom poljubil rodno grudo!
aprila s predsednikom šolskega odseka skupnega češkega kluba s poslancem prof. Al. Velichom in odsekovimi člani Fxenerjem, Konečnik in Lisyjem podrobno o izpremembi §§ 55 in 19 državnega ljudskošolskega zakona. Deputacija je poslance naprosila, da naj za sedaj ne propagirajo izpremembe § 19, pač pa naj se zavzemo za to, da se v meščanskih šolah na Češkem dovoli tudi hospitacija. Dne 25. aprila je deputacija govorila s poslancem dr. Ig. Wrobelom, člana železniškega pododseka glede znižane vožnje. Poslanec Wrobel je deputacijo iskreno zagotovil, da stori vse za dosego učiteljskih zahtev, da se dovoli učiteljstvu uporaba II. in III. razreda za polovične cene. Učitelj se mora smatrati kot državni uradnik, ker njegovo delo je le vedno v korist državi. V korist vsega prebivalstva je, da učiteljstvo dobi znižane vožnje. Počitniška potovanja učiteljev so v veliko povzdigo vzgoje in narodnega napredka, kakor v pododseku, tako se bo tudi v odseku zavzemal za učiteljske zahteve in upa, da doseže najugodnejše, zlasti ker je pridobil za stvar v korist učiteljskih zahtev tudi uplivnega dunajskega poslanca dr. Neumanna. S člani brambnega odseka poslan. Punerjem in dr. Šubertom sta konferirala tov. Skalic-ky in Skala, ter pojasnila poslancema, katere nove določbe bi bile v škodo učiteljstva, kakor sta poslanca zagotovila učiteljstvo, da odsek ne bo zavzel napram učiteljstvu nasprotnega stališča.
S
Koncem poročila še omenimo, da je stal ves čas našega bivanja na Dunaju na naši strani tovariš poslanec Konečny, predsednik Svobodne zveze ljudskošol-skih učiteljev-poslancev. za kar mu izrekamo svojo zahvalo, kakor tudi tovarišu J. Ludvičku za njegove mnoge usluge.
Učiteljska deputacija je po svojem enotnem nastopu vzbujala v parlamentu splošno pozornost, kar se razvidi že iz tega. da je moral takoj drugi dan preskrbeti tovariš poslanec Konečny v zborničnem predsedstvu pri predsedniku Syl-vestru dovoljenje za prosto bivanje deputacije v parlamentu.
Priporočajte in širite naš list/
Kultura in sedanje razmere.
Piše K. K.	(Dalje).
Najrazvitejši narodi, kakor Danci, Angleži in Francozi se še danes ne morejo ponašati, da bi razpolagali in proizvajali že v povoljni meri z življenskimi eksistenčnimi sredstvi za splošno udobnost vseh državljanov, vendar se pri njih lahko konstatira. da energično stremijo v tej smeri boljemu. udobnejšemu položaju nasproti; njih napredovanje je očito. Mnogokrat so že izgrešili za kratek čas pravo pot in to vsekdar. kadar so se zmotili v sredstvih, ki naj vodijo do smotra. Kakor sem že omenil, je bogastvo edino posledica čim boljega in racionelnega obvladanja in prilagodenja bivališč ali izrabljanja prirode v svrho povoljnega oskrbovanja vsakodobnega rodu z vsemi potrebnimi eksistenčnimi sredstvi; denar je le praktično prometno sredstvo za proizvedene vrednote in_na sebi nikdar ne predstavlja bogastva. Čim večja produkcija. oziroma bogatija in blaginja je med ljudmi, tem mani je treba denarja, zakaj potem se vse dobi za neznatno ceno.
Naš planet poseduje v povoljni meri vsega; mogoče je torej proizvajati toliko, to se pravi prilagoditi ga je mogoče našim potrebam v taki meri. da zadostuje za udobno življenje vsakega posameznika vbodoče. Nihče tudi ne more odrekati zdravemu človeštvu dovolj potrebnih sil in zmožnosti, posebno duševnih, da bi vbodoče ne bilo mogoče ta naš planet v omenjenem smislu preobraziti in prilagoditi.
Mnogo potrebnega, celo najtežjega dela so že opravili predniki, dasi moramo priznati, da so po nekod (n. pr. v Mezo-potaniji. na Krasu) puščali vse propasti sebi v pogubo.
Fizičnih sil človeku res nedostaje, a zato je organiziral naravne sile v strojih, ki mu tisočero nadomeščajo nedostatke. Kar se pa tiče duha človeškega, kdo more ekspanzivnosti intelekta, njega iznajdeji-vosti postavljati meje? Tudi za prihod-njost nas še lahko navdaja upanje na napredek. Takozvani boj za obstoj bije od nekdaj človeštvo, ali uspešno le proti prirodi v svrho nje obvladanja ali prilagodenja. to je proizvajanja življenskih sredstev. in sicer najuspešneje vzajemno.
Koliko so se naučili otroci že na poti, koliko so občudovali, koliko se radovali, šalili se in smejali, se ne da izlepa dopovedati. Le slutiti je bilo mogoče radost in srečo, ki so jo otroci izražali z vsakim pogledom, z vsako kretnjo, s slehrno besedo. Prenesli bi bili najrajši lepe gladke se-nožeti s Kranjskega na naše kamenite pašnike. Našim srnam in zajcem so zaželeli temnih Notranjskih gozdov za skrivališča. Kraj ceste je najlepši jabolčni drevored, so rekli, in košata stara tepka (hruška) jim je tudi ugajala, ker moli svoje veje globoko nizdoli, da si človek jeseni kar brez lestve lahko nabere dobrega sadja. Škoda, da je pri nas tako malo takega drevja. Redo-ljubnosti, snage in ljubezni do cvetic, ki z njimi brhke Kranjice tako lepo krasijo okna svojih hiš. tudi pod slamnato streho niso prezrli.
Najvažnejše vprašanje moje je bilo, kako si otroci predstavljajo Postojnsko jamo. Nekaterim izmed njih so izkušali prej starši pojasniti to, drugi so čitali opis, a nihče ni imel jasnega pojma o njej, kakor ga pred leti i jaz nisem imela. Vsakdo si je predstavljal kako znano domačo dostopno ali nedostopno jamo, vsi so pa vedeli o njej, da je velika in lepa. Večina se je
predstavljala vhod v jamo strm; nekteri so se bali, da pojdejo vanjo po vrvi, drugi pa so vedeli, da je zaprta z železnimi vrati in da drže vanjo ograjene in varne stopnice. Namenoma sem se ustavila pri vhodu, pustila tov. voditelja s spremljevalcem na čelo izletnikov, sama pa sem šla za njimi, da sem jih tem lažje opazovala.
Nepopisen vtisk jame se je že pri vstopu čital otrokom iz pogledov. Prej razkropljeni so se nehote združili tesneje, oprijemali se nemo drug drugega, kazali to in ono z edino besedico: »Glej, glej!« Skratka očarani so bili! Opazke njih: »Ali bo drugim žal!« »Škoda, da ni prišla tudi naša mama!« »Kaj si si mislil, da je tako lepo?« »50 K je vredno to zame!« »Jeli to res ali sanjam?« itd. povedo vzgojitelju dovolj, kaj se godi v otroški duši. Koliko pravljic je oživelo otrokom v spominu, ko so korakali po tem čudežnem podzemskem kraljestvu, kjer čuva zmaj zakleto kralji-čno! In oni? Mar se naši dečki niso čutili viteze, ki so premagali vse težkoče, dospeli v ta podzemski raj in hodijo iz sobe v sobo, v vedno lepše in lepše... in v zadnji najlepši, demantni in z biseri posuti, svetli dvorani spi kraljična! — Zaradi krasote, ki obvlada najrazvajenejše oko, so očara-

bro voljo in poštene namene. Ena izmed prvotnih organizacij potom asociacije v kulturne namene je država; ona ni drugega .iego organizacija pravičnosti m ie-da v kulturne svrhe. v realizovanje kulture ali udobnosti. Gotovo smo še daleč oddaljeni od ugodnega položaja glede udobnosti večine, smo še v tem oziru v otroških povojih, in vrhutega se nam razodeva napredek večinoma povsod neznaten in počasen. Temu so vzrok večje in manjše zmote, ki ovirajo dosledno vsak razvoj že od pamtiveka ter učinkujejo ravno sedaj zopet s podvojeno silo. Preden jih začnemo odkrivati in raziskovati, si oglejmo biologično podlago kulturnega prizadevanja človeštva.
Biologija nas uči, da je vsako prirod-no bitje organizirano svojemu okolišu ali bivališču primerno. Obratno pa ima za aktivnost, to je za prilagodenje zunanjega sveta, za organiziranje okolice, često še posebne organe. Vsak organizem že proizvaja ali producira v gotovi meri, to je: prilagodi vnanje razmere in okoliš sebi v prid. Vse te potence se nahajajo pri človeku, ki pripada tudi naravi, v največji meri, to se pravi, narava ga je svojemu žitju primerno opremila. Ni mu sicer razvila posebnih telesnih obrambnih organov, niti posebne fizične sile, razen sposobnosti za dolgo življenje; obdarovala ali razvila mu je vedno čudovitejše razvito živčevje z ogromnimi možgani, ki mu naj služi kot glavni in najizdatnejši aktivni organ. Po njem nadkriljuje vsa druga bitja in intelektualnim potom iz-polnuje človek vse primanjkljaje v najizdatnejši meri. Človeku ni treba toliko svojega organizma prilagoditi prirodi in bivališču, on prilagodi prirodo sebi po vsem planetu tudi v najneprimernejših krajih. Preobrazil je že mnogo zemlje, in koder je naletel na bitja, ki so njih interesi napram njegovim v nepremostljivem an-tagonizmu, jih je s skupno močjo iztrebil. Čim višje se je vzpel duševno, tem intenzivnejše je deloval, da si ustvari ugodno in udobno stanje,1Me duševna razvitost in večji duševni zaklad sta končno pomagala človeškemu rodu, da se je povzpel do sedanje stopnje. Čaka ga pa še ogromno delo, preden ukroti vso zemljo in njene sile in jih izrablja v taki meri, da bo vsega dovolj ter udobnost splošna. Priroda s svojimi silami, človeštvo s dosedaj pridobljenimi sredstvi tvorita kapital, treba je še pomnoževanja in širjenja idej, na to aktivno učinkovanje in pomnožna produkcija se vrši. Draginja se da premagati le s pomnoženo produkcijo, ker je splošna ne samo zaradi slabih letin; gledati je treba na splošno hitrejše in uspešnejše proizvajanje ali prilagodenje narave na eni strani, v drugo pa odstraniti polagoma, a neizprosno, vse ovire in zapreke živahnega obrata, skratka, kulturno moramo hitreje napredovati. Oglejmo si torej največje ovire kulture! So to razne zmote, kakor sem že prej omenil, ki jim je žalibog človeška narava skoro v isti meri pristopna, kakor je človek zmožen bližati se spoznanju resnice, zakaj intelekt človeški je šele plod kulturnega prizadevanja, razvijajoč se polagoma.
Prva zmota posebno med ljudstvom je vkljub razširjajoči se izomiki malouva-ževanje, da, celo zanikanje pomena poze-meljskega življenja. Javlja se v najrazličnejših oblikah, v lehkomiselnosti v vsakem oziru. Premalo se še večinoma prizadevamo izboljšati zase in potomce eksistenčni položaj z intenzivnejšim proizvajanjem. Malokateri je zmožen pregledati sedaj potrebno učinkovanje za bodočnost. Ponekod še sedaj lahkomiselno zapravljajo eksistenčne pogoje,ki jih nuja priroda v rastlinstvu in živalstvu, iz zaničevanja do prirodnih bitij in sil. Svoj zarod še vedno prerado zanemarjajo glede naobrazbe k sposobnosti za izvrševanje poklica ter
i« ■ g»__ij—l i 11 i i i----1—i-----::'.":"Tiv
ni. Več izražajo s pogledi in kretnjami, nego z besedami. Po enourni hoji v notranjih jamah začenjajo glasneje občudovati, dotikajo se kapnikov, ker lastnim očem ne verjamejo. Na Kalvariji pa se jim izlije iz src »Lepa naša domovina!« Nikdar je še niso peli tako lepo, tako temperamentno. Tej so sledile v presledkih slične domo-rodne in preproste narodne pesmi tako, da so naši malčki obrnili pozornost tujcev nase, kar je še pomnoževalo njih navdušenje. Skoraj vsi so tudi potom jamske pošte na razglednicah oddali pozdrav na svojce. Po obedu smo se odpeljali domov.
Niti naporna pot, niti deževje ni spravilo otrok z radostnega razpoloženja, in svojcem niti dopovedati ne morejo, kaj so lepega videli. Naša šola prireja izlete že par let. Doslej je uspel vsak v zadovoljstvo staršev in otrok in v zadoščenje uči-teljstva. ki sprejema o takih prireditvah pač veliko skrb in odgovornost v zvezi z gmotno žrtvijo. Toda noben izlet ni učinkoval tako močno, kakor ravnokar omenjeni. Čim višji smoter, tem večja žrtev — tem lepše zadoščenje, ko je smoter dosežen !	(Konec sledi.)
tudi opremljenja z eksistenčnimi pogoji za prihodnjost. Množica ljudstva živi še bolj za oni svet, smoter njega delovanju je po-smrtnost na onem svetu; ustvarjanje boljih pogojev in vzrokov za prihodnje rodove še ne pojmuje. Glede tega svojega nagnjenja je pristopna masa vsaki nesrečni sugestiji in po sugestiji vpliva tudi na nedospele in onemogoča svoboden duševni razvoj.
Treba je še vedno širiti spoznanje, da ne more nihče kot višje bitje rojen biti nego kot človek, ter je to popolnoma v skladu s poljubnim verskim naziranjem, zakaj tudi konfesije so mnenja, da v posmrtne eksistence na onem svetu more le prehajati bitje, ki je bilo tu rojeno kot človek in tudi koristno učinkovalo kot človek. Zmoto v tem naziranju je treba dosledno premagovati potom duševne naobrazbe, to je razumnega dobrega pouka in čtiva. Umevno je, da v tem oziru zaostalo ljudstvo samemu sebi stavlja največje ovire kulturnega napredka; eden rod gineva, prihodnji se pa poraja še v slabših odnošajih nego prejšnji, težko obremenjen z raznimi nadlogami, ki so jim ustvarjali vzroke predniki, zabrede navadno še v hujšo propast. Po tej zmoti upada življenjska intenziteta ponekod na stopnjo golega pričakovanja smrti in boljegastanja na onem svetu. Končni efekt ni bil nikdar drugi, nego pogin za tistega, oziroma za narod, ki življenje umalovažuje in prezira. Prebitek rojenih nad umrlimi ne poravna primanjkljaja, ker se misleči elementi hitro pri-klopijo drugim ljudstvom s pametnejšim življenskim naziranjem.
(Dalje.)
Zveza slovenskih ljudskih knjižnic.
Po vseh slovenskih pokrajinah je veliko število čitalnic, bralnih in podobnih društev, ki bi lahko vsa imela svoje ljudske knjižnice. Nekatera teh društev imajo tudi res lepo urejene knjižnice; velika večina takih čitalnic pa je izgubila svoj pravi namen, ter se je prelevila v zgolj zabavna shajališča. Želeti bi bilo, da bi se slovenske čitalnice zopet spomnile, da so bile ustanovljene v prvi vrsti za čitanje knjig in časopisov ter za poljudna predavanja. Ko bi pogledali v sobo kakega takega »slavnega« bralnega društva, bi videli nemara, da se revije in knjige ne dajo vezati, nego leži vse to literarno blago zamazano, raztrgano, zaprašeno in razmetano po vseh kotih, navadno pod streho mišim v hrano. Naše beletristične revije in knjige »Matice Slovenske« in »Družbe sv. Mohorja« lahko pogosto najdeš tudi na — straniščih.
Tako piše A. Aškerc v članku »Ljudske knjižnice« v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1901.
»Naši zapiski« leta 1906., št. 11, pri-občujejo pod šifro »Razno« sledeče:
»Akademija«, ljudsko izobraževalno društvo v Ljubljani, je priredila v drugem poslovnem letu (1905/06) 22 predavanj. V zvezi s »Prosveto« in s »Sokolom« je pripravljena otvoriti in za prvi čas tudi opravljati javno ljudsko knjižnico v Ljubljani, ako dobi od ljubljanskega mesta potrebno denarno podporo za otvoritev in nadaljne vzdrževanje. Da postane »Akademija« centrala vsega poljudno izobraževalnega dela na Slovenskem v smislu moderne znanosti in modernega svetovnega naziranja, so se izpremenila pravila v toliko, da morejo biti tudi društva in korporacije redni ali izredni člani.
V	načrtu za prihodnje delo »Akademije« so delavske šole, počitniški vseuči-liški kurzi in reformiranje čitalnic in bralnih društev.
»Naši Zapiski« leta 1907., stran 175., pod šifro »Razno« prinašajo naslednje:
V	Ljubljani se je otvorila »Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica in čitalnica«.
Za prihodnjost podaja poročilo »Akademije« sledeči načrt:
Poleg predavateljstva in izobraževalnih kurzov nastopaj knjižničarstvo. Sedannja oblika čitalnic in bralnih društev ne zadošča in ne odgovarja zahtevam. V njih veje več ali manj aristokra-tični duh, ki zapira pot izobrazbe širšim slojem. Reformiranje izobraževalnih društev, knjižnic in čitalnic v smislu javnosti je ena izmed glavnih nalog izobraževalnega dela.
Pri vsem je treba koncentracije. Centraliziranje izobraževalnih društev je utemeljeno z duševnega in gmotnega stališča. Ljudska izobrazba v smislu predavani, knjižnic, čitalnic in poučnih tečajev itd. je mogoča sistematično le. ako so dane duševne sile in gmotni pripomočki. Oboje je potrebno in se dosega le z združenimi močmi. To je kategorični imperativ za vsako organizirano delo.	.
Aškerc trdi v svojem članku čisto ; prav. Glede knjig in časopisov vlada sko- | ro po vseh društvih grozna zanemarje- ! nost.
Ustanovljena Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica in čitalnica v Ljubljani s podporo slavne ljubljanske mestne občine prospeva kar najboljše. Knjig šteje nad 4000. Izdaja letno katalog za svoje obiskovalce. Od ustanovitve 1. 1907. pa do 31. decembra 1911. se je izposodilo okrog 80.000 knjig. Natančnejšo statistiko priobčim ob priliki.
Glede centrale, ki naj bi postala : Akademija« v izobraževalnem delu, rečem toliko, da je vse ostalo le na papirju, kakor tudi vsi lepi načrti o nameravani reformi čitalnic in bralnih društev.
Knjižničarstvo se pri nas prav nič ne goji. Enkrat je izdala »Prosveta« vzoren katalog za knjižnice in to je vse. O reformiranju ne morem konštatirati prav nobenega uspeha, in to iz prav umljivega vzroka, ker reforme niso nikjer poizkušali uvesti.
Koncentracija. Dobrobit koncentracije je enoten sistem izposojevanja knjig. Simon Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani ima sistem izposojevanja, ki se je povsod najbolje in najpraktičneje obnesel.
Skupen in natančen pregled o delovanju in stanju knjižnice. Do sedaj sploh ne vemo, koliko knjižnic je po deželi in kako vršijo svojo nalogo.
Finančna korist bi bila v tem, da bi se potom združitve nakupovale knjige mnogo cenejše in ravnotako bi bili stroški za vezavo mnogo cenejši, sploh režija mnogo praktičnejša, preglednejša in cenejša.
Ker pa imajo razna izobraževalna društva prepotrebnih sredstev za vse one zahteve, ki so navedene pod točko c, kaže vse na to, da se naj razvijejo v prvi vrsti dobro organizirane ljudske knjižnice. To se da doseči le potom centrale. Po mojem mnenju bi bila v to najprikladnej-ša Simon Gregorčičeva ljudska knjižnica v Ljubljani. Seveda bi bilo pri tem želeti, da se manjše knjižnice v Ljubljani po raznih politiških društvih priklopile Gre-gorčečevi knjižnici, da se na ta način vsaj ena knjižnica razvije v potrebi sedanjega časa. Male društvene knjižnice itak nimajo dovolj sredstev, da bi se izpolnjevale tako, kakor zahteva čitanja željno ljudstvo. Ker pa je naloga politiških društev v Ljubljani širiti kulturo, bi se uso-jal predlagati, da votirajo cenjena napredna društva bodoči centrli slovenskih knjižnic vsakoletno podporo.
V imenu dobre stvari same poživlja podpisani vse knjižnice in čitalnice in vsa ona društva, ki imajo knjižnice in čitalnice, Akademijo, posebno pa naša akade-tnična ierijalna društva »Prosveto«. Vesno«, »Balkan« na pripravljalni odbor Zveze slovenskih knjižnic v Ljubljani, Wolfova ulica 10. I., na 29. junija ob 10. uri dopoldne.
Povabljene so vse knjižnice in čitalnice iz vsega slovenskega ozemlja. Vljudno prosim, da bi se me preje obvestilo po dopisnici, kateri g. odposlanec bo zastopal knjižnico ali čitalnico.
Na sestanku se bo ukrenilo vse potrebno za takojšnjo ustanovitev Zveze slovenskih ljudskih knjižnic.
Še enkrat poživljam, da se vse knjižnice in čitalnice, posebno iz mest, trgov in obrtnih krajev, udeleže tega sestanka, ker je ustanovitev knjižnične zveze daleko-sežnega pomena za razširjenje prosvete med našim ljudstvom.
Štefan Klavs, knjižničar. (Simon Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani.)
Poslano.
V novejšem času se ponovno izkuša v Učiteljskem tov. ironizirati moje govore pri zborovanjih Učiteljskega društva za celjski okraj, to pa izključno na podlagi tozadevnih zapisnikov, ki jih objavlja naš društveni tajnik.
Pri zadnjem zborovanju našega učiteljskega društva sem imel referat, v katerem sem v smislu tozadevne Zvezine okrožnice označil svoje stališče napram predlogom, ki jih je stavilo bratsko Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj za letošnje glavno zborovanje slov. štaj. Zveze.
Dva kratka citata ki ju je društveni porččevalec objavil iz mojega podavanja, sta dala zopet povod, da je nek anonimen Tovarišev člankar pod naslovom: »Štajerci, ali smo možje« na žaljiv način zavil do-tična moja citata ter se je celo drznil sumničiti moj značaj.
Svoje mnenje bom odkrito zastopal pri zborovanju Zveze. Svobodno se mi bo lahko ugovarjalo, in mene bo še veselilo, če se bodo našla uspešnejša sredstva, kakor jih nasvetujem jaz.
Odločno pa si prepovedujem, da bi se iz zasede na mene streljalo potom glasila naše organizacije, v kateri zvesto, pošteno in z nemalimi žrtvami sodelujem že desetletja.
Kaj nameravate? Ali se naše vrste še niso dovolj »izčistile«? Mar li hočete mene tudi ven vreči? Ne grem kar tako!
Apelujem na razsodbo naše organizacije ter zahtevam, da napravi red.
Gotovlje, dne 10. junija 1912.
FRANC BRINAR,
nadučitelj.
Opomba uredništva: Zal nam je, da se
čuti tovariš Brinar užaljenega. Izjavljamo, da tega namena nikoli nismo imeli, ker smo sploh proti vsem osebnostim, nikakor pa ne moremo dovoliti, da bi leteli napadi na tov. Brinarja, ki je vedno požrtvovalno deloval (kakor deluje še danes) v naši organizaciji in je bil vsekdar na mestu, kadar je bilo treba zagovarjati koristi našega šolstva in učiteljstva. Vsakršni morebitni spori in kakršnakoli nesoglasja naj se predvsem poravnajo v organizacijah, kjer pa morajo osebni momenti stopiti v ozadje pred stvarjo samo! Zaslužnih in delovnih tovarišev ne smemo žaliti in jim jemati veselja do dela, za svoje delo tak nimajo drugega plačila nego zavest, aa se nesebično žrtvujejo za svoje ideale! To bodi z naše strani tov. Brinarju povedano v zadoščenje!
Iz naše organizacije.
iz Zivez« avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Za letošnjo XXIV. glavno skupščino Zaveze, ki se vrši dne 10. in 11. avgusta v Celju, so izvolila dosedaj svoje delegate sledeča zvezna društva:
I. Učiteljsko društvo za celjski okraj:
1.	Franc Brinar, nadučitelj — Gotovlje;
2.	Ludvik Černej. nadučitelj — Griže.
3.	Feliks Eksl, učitelj — Vojnik;
4.	Armin Gradišnik, nadučitelj — Ceije;
5.	Anton Petriček, nadučitelj — Žalec;
6.	Anton Sivka, nadučitelj — Št. Jurij;
7.	Franc Voglar, učitelj — Celje.
Namestnika:
1.	Josep Čulek, učitelj — Št. Jurij.
2.	Mimika Confidenti, učiteljica — Pe-trovče.
II.	Učiteljsko društvo za Svetolenart-ski okraj.
8.	Alojziji From, učitelj — Sv. Lenart v Slov. gor.;
9.	Alojzija Ferlež, učiteljica — Sv. Jurij v Slov. gor.;
10.	Elizabeta Zemljič, učiteljica — Sv. Jurij v Slov. gor.
III.	Gornjegrajsko učiteljsko društvo.
11.	Ivan Kelc, nadučitelj — Nova Štiita;
12.	Ivan Burdjan, nadučitelj — Šmartno pri Gornjem gradu.
Namestnik:
3.	Josip Bizjak, nadučitelj — Bočna.
Skupne zadeve.
Iz IX. vodstvene seje (30. maja 1912).
1.	a) Dne 23., 24. in 25. aprila je bila na Dunaju odborova seja Zveze avstrijskih učiteljskih Zvez, pri kateri so bili navzoči poleg zastopnikov slovan. učiteljskih društev tudi zastopniki nemške učiteljske Zveze. (Natančneje poročilo glej v zadnji številki »Učit. Tovariša«!)
b)	Odbor Zveze slovanskih učiteljskih društev je imel svojo redno sejo istotam in ob istih dneh. V tej seji se je sklenilo, da se letos radi neznosne draginje ne vrši učiteljski kongres v Krakovem, kakor je bilo že določeno, ampak vrši se samo seja delegatov (vsaka Zveza odpošlje 3 zastopnike) in odborova seja.
c)	Ob tej priliki je tovariš Jessen, urednik »Lehrer-Zeitung«, na vprašanje predsednika naše Zveze odgovoril, da poroča v tem listu o najvažnejšh učiteljskih zadevah takoj, izogne se v poročilih samo onemu, kar bi utegnilo škoditi našim skupnim težnjam.
2.	Zavezin predsednik je s Celjskim pripravljalnim odborom za letošnjo glavno skupščino glede dnevnega reda in drugih priprav že v dogovoru.
3.	Brežiško - sevniško učiteljsko društvo je poslalo Zavezi na njega zadnjem občnem zboru sprejete predloge. O teh se sklene:
a)	Točka »Stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov« se postavi na dnevni red letošnje glavne skupščine. Društvo naj javi vodstvu pravočasno svojega referenta.
b)	Enoten pravopis je zlasti za slovenske šole nujno potreben. Predsednik stopi v razgovor s prof. dr. Fr. Ilešičem, predsednikom »Slov. Matice«, katera naj se obrne s prošnjo na c. kr. naučno ministrstvo, da skliče vlada v najkrajšem času v ta namen posebno enketo.
c)	Besedilo o izpremembi cene,oblike in vsebine »Učit. Tovariša« se je poslalo uredniku E. Ganglu z naročilom, da naj se on v prvi vrsti izjavi o taki nameravani izpremembi. Vodstvu Zaveze se zdi taka preosnova izredno umestna, zato se bo o njej razpravljalo tudi v upravnem odboru in najbrže celo v delegaciji.
d)	Želji, da naj imajo učiteljiščniki — abiturijenti vsako leto zborovanje pod
nadzorstvom »Zaveze«, vodstvo ne more ugoditi, ker je mnenja, da naj ostanejo novinci pri enakih prireditvah prosti brez spon. Pač pa je Zaveza po svojih zastopnikih vedno rade volje pripravljena pomagati jim, bodisi z nasveti ali pa kakorkoli. Priporoča pa se, da so abiturijenti v svojih referatih stvarni in da zlasti vlade ne napadajo.
4.	Določi se v glavnem programu XXIV. glavne naše skupščine.
5.	Vodstvo Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem se naprosi.^ da določi kak referat, ki je aktualen za Štajersko in da sporoči pravočasno vodstvu Zaveze tudi poročevalca.
6.	Izpolnjene pole o načrtu izpreme-njenih pravil prihajajo še vedno. Med drugimi so jo poslali koroški učitelji, ki so včlanjeni v društvu »Korotan«.
7.	Predsednik Zveze društev meščan-skn učteljev na Moravskem, ravnatelj Peter Skalicky, je praznoval ta mesec svojo 501etnico. V imenu Zaveze mu je čestital predsednik osebno, ko se je ta na povratku z letovišča mudil v Ljubljani.
8.	Zvezi narodnih društev za Štajersko in Koroško je bil na njeno prošnjo odposlan imenik učiteljskih društev, ki so včlanjena v naši Zavezi.
Sit) «rs ko.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
Spored občnega zbora, ki se vrši 28. in 29. dne junija t. 1. v Ptuju.
I.	Odborova seja 28. junija ob 6. uri zvečer v Nar. domu.
II.	Delegacijsko zborovanje dne 29. junija ob 10. uri predpoldne v Nar. domu.
1.	Poročila odbornikov.
2.	Določitev sporeda za občni zbor.
3.	Predlogi.
4.	Volitve.
a)	odbora,
b)	treh pregledovalcev računov,
c)	odbornikov za Lehrerbund,
d)	delegatov za Lehrerbund,
e)	delegatov za Zavezino skupščino.
5.	Slučajnosti.
III.	Odborova seja takoj po delega-eijskem zborovanju v svrho konštituira-nja.
IV.	Občni zbor ob polu 4. popoldne v Narodnem domu:
1.	Predavanje »Kam plovemo, tovariši?!« (Lud. Potočnik.)
2.	»Učiteljska gospodarska zadruga«. (Ljudev. Černej.)
V.	Zvečer ob 8. uri koncert v Narodnem domu, katerega priredi Ptujsko učit. društvo.
VI.	V nedeljo, 30. junija eventualni izleti: a) v bližnjo okolico; b) v Haloze; c) črez Ormož, Svetinje, Jeruzalem v Ljutomer, skozi najlepši del Ljutomerskih goric, ako se oglasi dovoljno število udeležencev.	Vodstvo.
Šaleško učiteljsko društvo poleti v četrtek, dne 20. junija t. 1., v Šmartno na Paki ter zboruje tamkaj ob pol 11. uri dopoldne po sledečem vzporedu: 1. Zadnji zapisnik. —2. Dopisi in društvene zadeve. — 3. Šaljivo predavanje (tov. Košut-nik). — 4. Slučajnosti.
Cenjeni člani sosednih učiteljskih društev ter drugi gostje se uljudno vabijo in so presrčno dobrodošli.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo je imelo redni občni zbor 9. maja t. 1. v Klancu. Udeležba je bila za istrske razmere naravnost ogromna; zakaj od 40 rednih članov se jih je zbralo 32. Zborovanje je otvoril predsednik Ant. Urbančič s primernim nagovorom, ki ga je končal s tem. da je prebral iz »Učit. Tovariša« spis, ki nosi naslov »Vseh žlivih dan«, ker ta sestavek je kakor namenjen za istrske razmere. Na to prečita tajnica zapisnik izrednega občnega zbora 5. okt. 1911 in ker noben ne ugovarja zapisniku, poroča koj o društvenem delovanju v 1. IVI i t.', katero poročilo je sprejel občm zb »-- s polnim zadovoljstvom. Blagajniško poročilo je izkazalo, da je imelo društvo v pretečenem letu 217:71 K stroškov. Račun je bil od občnega zbora soglasno potrjen in izvoljeni so bili sledeči pregledovalci računov: Marčelja Anton, nadučitelj v Hrušici, Brce Ant., voditelj Črnotiče - Podgorje, in Petaros Ivan. voditelj Golac.
Predno se je pričela volitev predsednika in odbora, opozori predsednik, da se lahko voli pismeno ali pa ustno, kakor določi občni zbor. Fran Venturini predloži, naj se voli ustno in ker je občni zbor temu predlogu pritrdil, se je vršila 5 minut kasneje volitev. Na predlog Greg. Leonardisa je bil soglasno zopet izvoljen predsednikom Ant. Urbančič, nadučitelj v Boljuncu. ki je sprejel volitev, a ob tej priliki pozval članstvo, da skrbi, da se vse učiteljstvo drži in ravna po sklepih občnih zborov ter naj ima zaupanje v predsednika in izvoljeni odbor. Na predlog Fr. Venturinna so bili izvoljeni sledeči odborniki: Siškovič Štefan, naduči-
telj Herpelje-Kozina, Jereb Fran, nadučitelj Dolina, Leonardis Gregor, nadučitelj Krvavi potok in Brce Ant.. voditelj Črnotiče - Podgorje. Koj po občnem zboru je bila odborova seja in odbor se je ustanovil sledeče: Šiškovič, predsednikov namestnik. Jereb, blagajnik in Brce, tajnik. K nadaljni točki (volitev delegatov v zavezo) opozori predsednik, naj se izvoli take delegate, ki se bodo udeležili glavne skupščine Zaveze, a obenem naj Se pazi tudi na to. da se voli take, ki poznajo naše deželne razmere. Na predlog Jerebov so bili izvoljeni sledeči tovariši: Urbančič, Valentič, Venturini in tovari-šica Mayer.
Koj po tej volitvi se je prešlo k točki: pregledovanje načrtov deželnih zakonov. Tovariš Valentič referira o treh načrtih, a na predlog Šiškovičev se izroči vso zadevo v pretres; odboru, pri katerega sejah naj prisostvuje tudi referent Valentič.
Razpravljati se je imelo še posebej načrt zakona, s katerim bi se imela izvršiti nova regulacija učiteljskih plač. Tovariš predsednik pravi, da se vse avstrijsko učiteljstvo poteza zato. da bi imelo ljudsko-šoisko učiteljstvo enake plače kakor jih ima državno uradništvo XI., X. IX. in VIII. plačilnega razreda, zato pa naj ima istrsko učiteljstvo enako urejene plače, kakor jih imajo državni uradniki teh razredov. Dalje še utemeljuje, naj ima učiteljstvo ženskega spola enake plače kakor učiteljstvo moškega spola. Oba tozadevna predloga sta bila sprejeta soglasno.
V razgovor je prišla tudi točka, ali naj se sinejo učiteljice poročiti ali ne. a na predlog Šiškovičev se je sklenilo, naj referira o tem na prihodnjem izrednem občnem zboru ena cenjenih tovarišic.
Naš deželni šolski svet še ni izdal določil, kake naj bodo tiskovine zaradi šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, zato se sklene, naj se spravi zadeva na dnevni red pri prihodnji okrajni učiteljski konferenci, da se jih da potem v zalogo Učiteljski Tiskarni, ker dosedaj se rabi na nekaterih šolah Kranjske, a na nekaterih še stare tako» da ni enotne ureditve.
Na to zaključi predsednik zborovanje. in ostali smo vsi pri skupnem obedu v hotelu gospe Fani Zagarjeve, katera nas je izborno postregla, zato bodi ji tu izrečena zahvala in nje hotel bodi priporočen vsakemu, ki pride v Klanec. Med prijateljskim razgovorom nam je le prekmalu potekel čas; večina se je odpeljala z vlakom, ki noče čakati.
Književnost in umetnost.
Albert Sič: Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole in enoletne trgoske tečaje za deklice. I. del.+
Nša šolska litratura je napravila zadnje čase velik korak naprej. Vsak Slovenec, ki sta mu napredek in blaginja naro-le količkaj pri srcu, mora iskreno pozdravljati to eminentno dejstvo.
Kakšni siromaki smo bili še pred kratkim baš na vsojem šolskoliterarnem polju! Nad ledino smo obupavalj. ker se nam je zdelo, da je nikdar ne preorjemo, nad svojimi zmožnostmi smo dvomili in se tako, toneči v brezupno resignacijo, zatekali vedno le k sosedom.
Nikakor ne mislim, da danes ne potrebujemo več nobenega šolskoliterarne-ga posojila, bila bi to za ta hip še jako predrzna izjava. Toda nepobitna resnica je, da se nalaga naš kapital na jako visoke obresti in iz tega mora vznikniti počasi le — osamosvojitev! Treba pa je še mnogo dela, in sicer nesebičnega dela.
Slovenci smo sicer jako navdušeni ljudje, tega nam ni še res nihče odrekal, kdor nas je sodil, ali tega nam tudi ni pozabil očitati, da smo jako dostopni za ma-lodušnost. Kar spremljamo danes s klici hosana, to navadno jutri kamenjamo, in to je naš največji greh. Koliko dobrega smo že razdrli s to vihravostjo! Taki smo vsepovsod, kamorkoli se ozremo, in tudi šolskoliterarno polje nam ni v izjemo.
Pri vsej tej nehvali pa vendar vstajajo iz naše srede — in celo vedno pogosteje! — možje, polni idealov in ljubezni do povzdige naše kulture in z nesebično požrtvovalnostjo zastavljamo v ta namen svoje sile in zmožnosti. Ti možje delajo v zavesti, da noben trud za napredek ni ničev. prav zato, ker je napredek naraven in je narava večna. Kolikor smo jim mi premalo hvaležni, jim bodo gotovo naši zanamci hvaležnejši.
Albert Sič nam je dal novo knjigo: »Trgovsko računstvo«, I. del. Druga dva dela izideta v kratkem, in potem se bo knjiga tudi strokovno ocenila. Moj namen je, da izpregovorim o knjigi na tem mestu le nekaj besed s stališča ljudske šole ter naših malih trgovcev in obrtnikov, ki jim
* Založilo trgovsko društvo Merkur. Natisnila Narodna tiskarna, Ljubljana 1912. Cena vezani knjigi K 1.60.
bo imenovano delo lahko v marsikaterem oziru s pridom služilo, dasi je v prvi vrsti namenjeno trgovskim nadaljevalnim šolam in enciletnim trgovskim tečajem za deklice.
Veliko koristnega bo lahko zajel ljudskošolski učitelj že iz I. dela, dasi obsega ta del samo prvotne pojme o računstvu in računskih operacijah. Lepo število praktičnih zgledov in nalog nekako ilustrira ves I. del. Skoro vse te naloge bi se dale izračuniti že na večrazrednici. Poleg okrajšanega prostora pri računskih operacijah, ki bi se ga ne dalo več enostavneje ponazoriti, se odlikujejo posebno računski prikrajški pri množenju in deljenju ter pregledni podatki mer, uteži in novcev z najvažnejšimi inozemskimi.
Kolikokrat smo prišli v zadrego pri nalogah iz trgovske stroke, zlasti v višjih razredih! Imeli pač nismo pri rokah strokovne knjige. Tej nepriliki se bomo odslej lahko čisto izognili, če se posluži-mo Sičeve knjige. S tem pa bomo tudi mmvo koristili učencem, zlasti onim, ki se mislijo pozneje posvetiti trgovski stroki ali vsaj obrti.	(Konec prih.)
»Slovan« (6. štev.) ima sledečo vsebino: Rado Murnik: Pridni birmanec. Iv. Lah: Bajka maja. Fran Milčinski: Sanje. Kmetamarija: Poteze. Jos. Premk: Tomaž Gregorin. Pastuškin: Kralj Matjaž. Voj. Mole: Iz svetih ur. Bulbenko Tarasovič: Nesreča. Andrej Rušar: Nedelja. Listek. Poročila. Literatura. Razne slike.
Zvonček objavlja v 6. štev. to-le vsebino: 1. Fran 2gur= Ah, Zapojte! Pesem. 2. Rožnik. Vinjeta. 3. Cvetko Gorjančev: Kaj imaš rajši?... Povest. Tone Rakov-čan: Solnčece. Pesem. 5. Fran Košir: Iz Studenic na Boč. Potopis s podobo. 6. Cv. Gorjančev: Pesem nabornikov. Pesem. 7. Fr. Roječ: Povest o življenju. Pesem. 8. Lad. O.: Število zvezd. Poučni spis. 9. Fr. Žgur: Grožnja. Pesem. Cvetko Gorjančev: Prvošolcu t Juliju Valantu. Pesem. 11. Jos. Vandot: Desetnica. Planinska pripovedka. 12. Lenčica je rumeno potičico. Podoba k planinski pripovedki. 13. Fran Žgur: Povsod vse cvete, zeleni... Pesem.. 14. Tone Rakovčan: Pomladna. Pesem. Cvetko Gorjančev: Večerna. Pesem. 16. Tone Rakovčan: V cerkvi. Pesem. 17. Cvetko Gorjančev: Jurjeva. Pesem. 18. Povodni mož žvižga rakom. Podoba. 19. Ivo Trošt: Naročilo. Povest. 20. L. Černej: Šopek pe-semc na grob materi. Pesmi. 21. Pouk in zabava.
Vabilo na naročbo. Dognana resnica je, da so javni nastopi s šolsko mladino mogočna izpodbuda k marljivosti otrok in k rednemu šolskemu obisku, in da se po šolskih prireditvah na prav poseben način zbuja in goji v ljudstvu simpatija do šole in do njenega dela.
Za vzporede šolskih veselic in slav-nosti imamo Slovenci sicer že precej primerne tvarine; pesem za deklamovanje, gledaliških igric itd., toda primerne glasbene snovi, brez katere si šolske prireditve niti misliti ne moremo, imamo še pač mnogo premalo, take namreč, ki bi ob učenju ne prizadjala niti učitelju niti učencem preveč truda, pa bi se z njo vendarle dosegel popolen uspeh.
Podpisanec se je na tem polju že sicer poizkušal, toda po zatrjevanju vešča-kov, ki so zadnje njegovo delce videli, se mu še nobena skladba dosedaj ni tako posrečila, kakor otroška spevoigra, ki jo misli v kratkem izdati in ki nosi naslov: »Kosova gostija.«
Ko smo to delce, ki je tako preprosto zasnovano, da ga lahko učtelj prozvaja z otroki celo na najnižji stopnji, leta 1910. uprizorili z učenci 1. razreda v Središču, je naredil nastop maličkov tako mogočen vtisk na navzoče starše, da se niso mogli dovolj načuditi, kako je mogoče z otroki, ki hodijo šele pet mesecev v šolo, doseči kaj takega.
Neki kritičen opazovalec je objavil o dotični otroški predstavi v »Narodnem Dnevniku« 1910, štev. 117 med drugim tele vrstice: »Ugajal je zlasti nastop maličkov, ki so peli »Kosovo gostijo«. Ta pesem je nekaj posebnega: prikupna melodija, šaljivo, pristno, narodno besedilo — vse se lepo strinja. Naše mnenje je, da bo »Kosova gostija« napravila pri šolskih veselicah mnogo efekta, ako jo nje prireditelj prilično objavi.
Če še končno omenim, da je moji spevoigri narisal naslovni list priznani naš strokovnjak K. Humek v Krškem, je s tem rečeno, da ima delce tudi lično in zanimivo zunanjščino. — A. Kosi.
Op. uredništva: O tem novem delu marljivega tovariša Kosija priobčimo posebno oceno. Za danes »Kosovo gostijo« najtopleje priporočamo.
Svetov, jezik Ido ima med švicarskim učiteljstvom že nad 60 pristašev, ki so večinoma tudi propagatorji tega v resnici zanimivega občila. Pa tudi inteligenca malih naprednih narodov, n. pr. Dancev, Švedov, ga vedno bolj uvažuje, kar potrjuje rastoče število ondotnih Idistov (Idancev).
Razpis nagrade za mešan zbor. Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku slavi
letošnje leto svojo 251etnico in priredi dne 8. septembra 1912 veliko narodno slav-nost na Proseku pri Trstu. Za to priliko rabi društvo krepak — mogočen mešan zbor, s poljubnim, če mogoče domorodnim besedilom. Bil naj bi to zbor v treh stavkih. V ta namen razpisuje nagrado 50 K.
Skladbe (mešani zbori) naj se pošljejo nepreklicno do 10. julija 1912 na naslov »Pevsko društvo Hajdrih na Proseku pri Trstu,« ki izroči nato skladbe posebnemu iz odličnih slovenskih glasbenikov sestavljenemu jury. Skladbe naj bodo v posebnem kuvertu s posvetilom, ime skladateljevo pa v drugi kuverti z enakim posvetilom. Nagrajena skladba ostane last »Haj-driha«, nenagrajene pa se vrnejo. V nadi, da se gg. slovenski skladatelji odzovejo sicer skromnemu razpisu, ostajata za odbor pevskega društva »Hajdrih« na Proseku A. Gorjup, t. č. predsednik. F. Kenda, t. č. tajnik._________
flTTT/lTn in modno blag0. za s°sP°de >n n fl TI T TVTI VI M ni 11 sospe priporoča izvozna hiša '/ L" L" J I) L
ÜUÄ11U	sin Lit InJl
^^^^^^^ Vzorci na željo franko. Zelo _
zmerne cene. Na željo dam tu MaMMRVMm Huna Izgotovltl gosposke obleke. ISJM&agääiBS
Politiški pregled.
*	Izprememba ministrstva. Ministrski predsednik grof Stürgkh je, kakor že znano, obolel na očeh. Njegovo zdravstveno stanje ni, kakor poročajo listi, bogve kako nevarno, vendar se širi vedno bolj govorica, da se grof Stürgkh ne povrne več na svoje mesto. Govori se že o izpremembi ministrstva kakor o gotovi stvari. Nekateri hočejo vedeti, da bo novo ministrstvo parlamentarno in imenuje se že imena novih mož. Pravijo namreč, da vstopijo v ministrstvo, in sicer od poljske strani načelnik poljskega kluba Leo in poslanec Gorski, od nemške strani dr. Sylvester in dr. Urban, kateri zadnji bi prevzel finančno ministrstvo, za naslednika justičnega ministra dr. Hochenburgerja se imenuje član gosposke zbornice dr. Grabmayr, od češke stran bi vstopila v ministrstvo dr. Fiedler in član gosposke zbornice Vochan-ka, naučni minister Hussarek bi pa ostal, ravnotako domobranski minister Georgi. Poljedelski minister bi postal knez Schwarzenberg.
*	Koliko izdajajo evropske države za ogleduhe. Vsaka država ima doma in v tujini špijone, ki jih seveda drago plačuje. Avstro - Ogrska je zdala za svoje detektive letno 1, 500.000 kron, Francija en mi-ljon frankov, Nemčija 1,654.000 mark, Anglija 1,200.000 kron, Italija tri miljone lir, poleg tega pa še 696.000 lir in 920.000 za podobne namene, ki niso natančnejše označeni. Rusija je plačala za špijone 1900. leta 7,600.000 kron na ukaz carja, poleg pa še celih 6,700.000 za razne policijske namene. V tem se vidi, kaka policijska država je Rusija. Znano je, da so med špi-joni in detektivi navadno malovredni ljudje, ki šiloma iščejo »zarot«, da zaslužijo več denarja.
Kranjske vesti.
—r— Pri današnji učiteljski konferenci za mesto Ljubljana je bilo sprejeto K. Widrovo »Moje prvo berilo« z veliko večino in se upelje s prihodnjim šolskim letom v vse ljubljanske javne in zasebne ljudske šole.
—r— Iz šolske službe. Suplent na ljubljanskem učiteljišču dr. Josip Šmajdek je imenovan za glavnega učitelja na tem zavodu.
—r— Anketa. Dne 30. in 31. maja t. 1. je zborovala pri c. kr. deželni vladi anketa, ki se je bavila z revizijo zakona o ponavljalnih šolah, uvedbo kmetijskih tečajev. uvedbo šolskih kuhinj, kjer bi se dekleta po šolski dobi učila kuhanja in sploh gospodinjstva, in pa z uvedbo pravilnika za šolske vrtove. Sklepi te ankete so bili precej soglasni in bodo prav veliko koristili, ako se resnično izvedejo. Učiteljem — ako jih bo sploh še kaj — bodo naložili nekaj novega dela, ki bo pa vsaj kolikortoliko plačano. Mi tudi pri tej priliki ponavljamo: Dajte učitelju pošteno plačo za pošteno delo, pa bo konec vseh tožba! Revno sit človek lahko pride na Šmarno goro čez kamenje in grmovje, ne da bi se držal izhojene poti, redno lačen človek premaguje na gladki cesti, preden pride do Save! — Anketi je predsedoval c. kr. dež. šol. nadzornik Fr. Leveč, deželni odbor je zastopal dr. Zajec, navzoči so bili vodja dež. kmet. šole O. Rohrmann, prof. Jos. Verbič, dež. sadjarski inštruktor Humek, vsi c. kr. okr. šol. nadzorniki in naduči-telji Črnagoj, Lavtižar, Rant, Rus, Zupan, 2irovnik.
Štajerske vesti.
—š— Nekateri učitelji, ki se hočejo udeležiti tečaja na dež. kmet. šoli v Št. J ur ju ob juž. železnici, pošiljajo prošnje na ravnateljstvo te šole, kar pa ni pravilno. Prošnje se morajo poslati na dež. šol. svet. ker bo ta določil udeležence.
Goriške vesti.
—g— Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v četrtek, dne 4. julija t. L. od 8. do 12. ure dop. Vse drugo na črni deski v zavodu. — Pripominja se. da se meseca septembra ne bodo več sprejemali gojenci za prvi tečaj, ako bo že po sprejemnih izpitih meseca julija doseženo najvišje možno število gojencev-prvolitnikov (štirideset).
Splošni vestnik.
K. VVidrovo »Moje prvo berilo« je
izšlo. Knjiga je tako lepa, bodisi glede vsebine, podob ali tehničnega izvršenja, da jo je veselo vsako in tudi najbolj kritično oko. Učit. tiskarna kot založnica jo je že razposlala po Ljubljani. Te dni jo razpošlje po Kranjskem in drugod. Ker pa jo vsled prevelikih stroškov ne more poslati vsakemu učitelju posebej, za to prosi Učit. tiskarna, da naj se vglase potom dopisnice dotični učitelji ozir. šolska vodstva za njo, kjer je sprejeta od domače konference in mislijo staviti predlog pri okrajni učiteljski konferenci, da se knjiga v dotičnem okraju uvede. Vsi c. kr. okrajni šolski nadzorniki dobe te dni po en brezplačni komad te knjige.
Sliko odkritja nadučitelja Paplerja nagrobnega spomenika v Borovnici priob-čuje v zadnji številki »Slovenski Ilustru-vani Tednik« — Sploh pa, kakor vidimo »Slov. Ilustr. Tednik« jako rad priobčuje slike o zaslužnih učiteljih — doslej je že priobčil slike Vrabla, Sijanca, Paplerja i. dr. — ter simpatično poroča o njih ter tako sistematično vzbuja zanimanje za učiteljstvo med ljudstvom. To je najboljši in najlepši način, da se povzdigne ugled in spoštovanje do učiteljstva in ljubezen do šolstva. — Tovariši in tovarišice bi naj to upoštevali ter se naročili na »Slov. Ilustrovani Tednik« in ga razširjali med narod. S tem delujete za povzdigo izobrazbe naroda, pa tudi za povzdigo ugleda učiteljstva in šolstva, kajti kaj pomaga, če »Slov. Ilustrovani Tednik« priobčuje slike in piše lepa poročila, če pa ne pride med ljudstvo tako kot bi moral in kakor zasluži. Tovariši, tovarišice bodite v tem oziru bolj agilni in bolj odločni. Koliko jih pa ima »Slov. Ilustrovani Tednik« naročen?! V kolikih gostilnah, rodbinah, društvih vašega okoliša čitajo »SI. Ilustrovani Tednik«?! In vendar je »SI. Ilustrovani Tednik« zanimiv in zabaven, da bi se lahko razširil med najširše sloje ter bi lahko še več storil za povzdigo ugleda učiteljstva in šolstva. — Agitirajte torej za »Slovenski Ilustrovani Tednik« in razširjajte ga!_
Listnica uredništva.
Antonija G.: Kadar bo ta listek gotov začnemo priobčevati Vaš spis. Pozdrav.
iir»(tUl razpisi iičlieljshtli služb.
Kranjsko.
Štev. 136?.
Na dva razreda razširjeni ljudski šoli v Ko-vorju se bosta stalno namestili službi nudučitelja in učitelja odnosno učiteljice s postavnimi prejemki
Redno opremljene prošnje naj se vlože predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okr. šolskem svetu do 5. julija 1912.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 2. junija 1912.
je edini slovenski neodvisn politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinaiev, s pošto mesečno le K 170. je razširien v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
„Dan" „Dan" „Dan"
„Dan" „Dan"
.Dan"
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi pod urim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov aa *adru£» i omejenim i*nistvom.
Promet do konca maja K 73295 95.
Uradne ure: Vsak četrtek od l/,2.—l/t$. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
] ] [J
L
Slavnemu učiteljstvu
se vljudno priporoča
„Kavarna Prešeren"
v Ljubljani.
3 C
3E

0
J. J3X
Ljubljana
DnnajRk» cesta
it II
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
ft Pletilni stroji, ft
©
1887—1912 — 1887—1912
Blagovolite pisati po vzorce 1
V. J. Havliček in brat
Kopališče Podebrady (kralj. Češko) slavnoznani izvozni dom, ustan. 1. 1887
priporoča občeznane in pripoznane kakovosti
modno blago — zefire spomladanske in poletne novosti za 1912.
Havličkove tkanine, kanafare,
brisače, robce, namizne in kavine garniture, batiste pralne svile Itd.
Damaste, opreme
za neveste. XXV. trgovsko leto.
1 zavoj 40 m okusno zbranih ostankov v velikosti do 8 m pošiljam za 18 K po povzetju franko. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas najbolje. — Havličkova tkanina 1 kos 23 m za 12 K, 13-20 K, 14-50 K, 16 K, 17-50 K, 20-40 K, 22-40 K.
Najugodnejši češki nakupni vir
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja) priporoča
Milena Kiferle
%
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
Viktorija Sterniša
I Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo črevljev, gamaš in ga-loš po najnižji ceni. Zunanja naročila izvršujem točno"
Sukna
in
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornica za sukno v Humpolcu (Češka).
Vzorci franko.
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
—— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za Šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
JULIJA ŠTOR—Li°b|Jana
^V U	^ ^ X PreSernova ulica Ste*. 5.
največja zaloga moških, danskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisscrskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
Ustanovljena teta 1882.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana m druga s M*RMjea* zavez«
t lastnem zadružnem da« V LJUBLJANI Dnnajska cesta štev. 18
Sprejema tudi vlog» m tekočI nrihm ▼ mwzt t čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 6,/4,/'brez TJÍSEk?" wnort,zacl,e
Eskomptuje trgovske menice.
Denarni promet v 1. 1911. K 100,000.000-—
Upravno premoženje v 1,1911. K 20,500.000 —
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja nt^raje „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki ae izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo tet t
zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
vzorci poštnine j(rasne novosti za pomladansko in letno sezono! prosti proti vrnitvi.
prosti proti vrnitvi.
Vzorci poštnine
Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damsih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gorica Ivančič in Kurincič
Gosposka Uiica 11.
(V. G. Carducci.)