POŠTNINA PLAČANA V GOtOVtNI. POŠT. HHAN. BACUN 10.712. TfcLEFON 21M. MEIOVALE GLASILO KMETIJSKI DRUŽBE V LJUBLJANI . -r" VINARSKEGA DRUŠTVA IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU -- •■•'• -■ jfosimti - - rž** — Tir*? inseratl se računajo po naslednjih cenah: ''j. strani.......Din 80 — '/u strani.......Din 160 — '/• strani.......Din 250 — '/e strani.......Din 350'- V« strani.......Din 500'- '/« strani.......Din 700'- Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20-—. vsaka nadaljna beseda 1 Din. J* strani.......Din 1000- '» strani.......Din 2000 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. štev. 13. V Ljubljani, 15. julija 1931. Leto 48. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve. Apneni dušik 16/19% v pločevinastih posodah po Din 250 za 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.— za kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru. Kalijeva sol 42%. Na drobno po Din 164 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 85. Za 1 ha 200—300 kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 124 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Mešano gnojilo K. A. S. mineralno, ki vsebuje 8% kalija. 2% dušika in 8% fosforove kisline po Din 130 za 100 kg. Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 146 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 75. Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, dušika po I in 110,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po I "in 220.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za I ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16% po Din 90.—, 100 kg. Pri pol-ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Jsuiuva kostna moka z iu—i27« fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra 18% po Din 106, 19% po Din 112, 20% Din 118 za 100 kg, pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije. Semena. Ajda siva po Din 3.— za 1 kg. Semenska grahora jara po Din 3.50 za 1 kg. Inkarnatna (rdeča detelja) po Din 9.—. Krmila. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine za 38/40% beljakovin in tolšče po Din 2.60 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 7 za kg, na drobno Din 8 — za kg, najmanj 5 kg. Ribje olje za živino v ročkah po 3kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po 3A litra Din 18.—, v steklenicah po \Vn 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg. Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 11 Din kg, najmanj 5 kg. Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju). Pekk hrana za živino z vitaminom po Din 62 za kg. Rudninski kamen za lizanje komad Din 12, aluminijasti obroč k temu Din 15. Živinorejski in mlekarski predmeti. Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000. Slamoreznica Kola H320 za motorni pogon po Din 3200. Slamoreznice Borek: JS8 po Dni 108U, VMU po Din iayo, VFS12 po Din 2200, VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2600, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS la motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100, Rapid 12 po Jin 4300, z varovalko Din 4700. Drobljač (šrotar) „Gloria 3" Din 3600, drobljač za oves EMO po Din 2000. Reporeznica Borek EWC po Din 980, EWL po Din 740, EWO po Din 740. Keporeznice, domače, male po Din 370, velike po Din 700 Telečji napajalniki po Din 130. Uumijevi seski za napajalnike po Din 30. Gobčni odpirači Espres Din 150 za komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 3800. „Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, Ki 10 lit po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinje št. 1 za 5 Kt. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 12, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 500 gr po Din 180. Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 12S0: 80 literski do Din 1625; 120 literski do Din 1850. Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom 70 literski po Din 1400 ; 90 literski po Din 1700. Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski po Din 1030 ; 80 literski po Din 1150. Garkon zoper rastlinske škodljivce 15 Din. Garkon zoper živalske kožne bolezni 15 Din. 2ivinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta 1)0 Din io, za goved po Din 70, irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 26, navadni po Din 22; toplomer za merjenje vročine po Din 25 in 30; znamke za perutnino celoidne po Din —.25 za komad, aluminijaste 2 številkami po Din —.75 za komad, ušesne znamke za živino po Din 1.50 za komad. Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 10. Sadjarski in vrtnarski predmeti. Solbar, zavitki po 1 kg Din 26, po 5 kg Din 22 za kg. Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za kg, 1 kg Din 30. Agrito* v posodah po eno šestnajstinko litra po Din i8, po četrt litra po Din iu. Arsoi po 500 gr po Din 35. Sullarol 500 gr po Din 23. Cepilna smola v škatljicah po % kg po Din 8; v škatljicah po y< kg po Din 15; Y* kg po Din 28. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 33 do Din 102. Brusni kamni za Kundejevo blago po Din 10 umetni in po Din 40 naravni. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40 do 90. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40. Strgule za drevje po Din 22 do 26. Škropilnice ročne, Perras, bakrene po 1 lit. Din 200, ponikljane 1 lit. Din 220. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 20 za komad. , škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke 1 ..Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševainimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2600. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile s 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1200. Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1540. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 740 komad, s pumpo na poteg po Din 740 za komad. Razpršilnik Flick za visoko drevje po Din 110 za komad. Sadni mlin „K" Din 1500. Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120. Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter. Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v ovitkih po 50 metrov. Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante, Rafija ličje, kg po 18.— Din. Vilaste lopate za rahlanje zemlje po Din 90. Vrtne zalivalke „Jajag" 10 lit. Din 160, 12 lit. 180, 14 lit. Din 200, 16 lit. Din 215, 3 lit. Din 155. Vinogradniški in kletarski predmeti. Azbest Ciarit za čiščenje vina po Din 80 za kg. F.nonlt za čiičenle vina po Din 50 za kg. Saloidin (antiklor natrijev tiosulfat) v sodih po ca 300 kg, a Din 5.60 za 1 kg, v manjših količinah po Din 6.— za 1 kg. Uranija zelenilo v zavitkih po 1 kg a Din 60, po Vi kg Din 33.—, v zavitkih po 15 dkg Din 15.—. „Stopp" nastavke za šropilnice (hipni zatvor iz medenine) tistem Fr. Nechvlile po Din 140 Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480, prava fiancoska Superieur po Din 500, in orignal Austria po Din 500 za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Deut po Din 130, navadni razpršilnih po Din 16. Prehodna pipa z brizgalno cevjo s cedilom po Din 80 za komad. Fenolftaleinov papir za preskušanje galične zmesi po Din 1 za zvez. Gumijeve vezi po Din 120 za kg. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter. Gumijeve krogljice po Din 2.— do 2.50. Gumijeve plošče po Din 10,— za 1 komad. Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik za sode po Din 60 za komad. Zveplalnlki. ročni, a Din 65 za 1 komad. Kose Mugs, kranjske (s patentiranim kosirjem) 6U cm (22 cou, 63 cm t24 cou, /Uem t26 cou, cou po Lun 4y, 50, 52, 55. uuujuicuc scsuine tgnojiie purnpej o JU cm po Lun yju, jou c m po Um yoo, 3yu cm po Din y/5, uo cm po Din luoo, 4£>Ucm po Din 1025, 2yu/4^o, obračalni plug NW5 po Din 1130, NVV/ po Din 1.150. Plug L6X po Din 700.—, L6WN po Din 730, £6Y Din 750, K.62N po Din 1.100. Osipalnik DtlUN po Din 700. Osipalnik btlR a Din 400. Glave D9SS po Din 410, DbMN po Din 4(10, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DtlUN po Din 480. Glave L5 po Din 200, L6 po Din 220, H6WN po Din 260. Glave URB4 za lesene pluge po Din 150. Lemeži za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Plazi za Db in D7 po Din 15 za komad. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din loO. lzrovač za kromRir po Din 300. Prevozna priprava za D7, D6 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700. Plužna z peresnim podzemeljskim rahljačem sistem Bendhaak po Din 1.200. Plužna na vijake po Din 650. Pluzne, enokolesne po Din 170. Brzoklepalnik „Stubaier' po Din 370 za komad. Brane: Dvodelna njivska brana 4b, široka 166, težka 62 kg a Din 700. Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 ni, težka 92 kg. Din 1300. Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 135o. Trodelna njivska brana la, široka 2.25 m, težka 107 m, Din 1450. Travniške brane z zvezdnimi členki Z. 2. široke 1.50 m, težke 47 kg Din 700.—. Z 3 široka 1.85 m, težka 57 kg po Din 780.— . Z 5, široka 1.50 m, težka 53 kg po Din 720.—. Travniške brane z noži N 3, široke 1.80 m, težke 80 kg Din 1000. N 4, široke 1.50 m, težke 65 kg po Din 900. Kombinirana travn. in njivska brana KW1. dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350. Lahke poševne IVaL po Din 520; lVbL po Din 450. Brane na krožnike SEIOL Din 3500. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 650, ročni po Din 160. tzluščevalec za deteljo LVSM Din 1650. Trijerji (originalni Heidovi), razr. 11/2 po Din 3450, V/2 po Din 4850, II./la po Din 2350. Žitočistilniki C. po Din 1400 za komad; K. po Din 1500 za komad; Exner 4b 2000 Din. Mlatilnica US4b 57 cm široka, za pogon z vitij em po Din 2730; US6b, 57 cm široka, za motorni pogon po Din 1940; US1 za ročni pogon Din 2550; B2, 57 cm širine, s tremi stresali Din 4200; Jura, 57 cm širine z navadnim čistilom Din 5250. Mlatilnica „Ural" široka Din 20.000. Kosilica dvovprežna Knotek Din 4400. Kolo za kosilico Din 400. Odlagalna priprava za žito Din 700. Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po )in 4550; sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800. Sejalni stroj Sack H9 po Din 2.700, H5b a Din 2.000. Pracneriev sejalni stroi Budučnost, trinajsvrstni po Din 4500, petnajstvrstni po Din 4800. Sejalni stroji. Dvovrstni sejalni stroj za koruzo pe Din 900. Senior ročne sejalice H po Din 920, L4 po Din 1.150. Vitel] (gepelj) EGB po 3000 Din; EGF transmisija za vi telj ER po Din 1630, D800 po Din 540. Bencin motorji Lorenz 2lA—3 KS Din 8000, 3—4 KS Din 10.000, 3—4 KS stabilni Din 9000, 4—5 KS prevozni Din 14.000. Grablje za seno po Din 5000. Jermeni za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za lm 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m, 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 3' t« 1 m. $o mna no Din 27 za 1 m. 40 mm do Din 25 za 1 n» KMETOVALCI Dobra zemlja, pripravno orodje in racijonalno obdelovanje ne more samo zagotoviti dobro žetev, če ie kulturna rastlina napadena od bolezni in škodljivcih, ker samo zdrava in dobro oskrbovana rastlina zamore dati najvišji donos. Vsled tega moramo vsi v boj proti boleznim in škodljivcem na kulturn h rastlinah. Pravočasno vporabljajte preizkušene popolnoma učinkovite preparate. AGRlTOX - za škropljenje vinske trte, sadnega drevja, cvetlic in zelenjave proti kislemu črvičku, listnih uši, raznih gosenic itd. ARZOL - za škropljenje vinske trte in ostalih poljskih pridelfov, proti kislemu črvičku, gosenicam in osta-iim škodljivcem ki objtdavajo zelene dele rastlin. SULFAROL - za škropljenje vinske trte, cvetlic in zelenjave, proti oidiju, ali plesnobi kržljavosti, gnilobi itd. KUSKUTAN - za škropljenje deteljIšč proti predenici. Zahtevajte cene in navodila na naslov: „BILJAIVA" O. BEOGRAD Tel. 3-SO. Pošt fah 423. Glavno zalogo za Dravsko banovino in prodajo po tovarniških cenah pri KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI GENERALNO ZASTOPSTVO! ..ALPEKO LJUBLJANA 0=2 ZAGREB telefon 2$>-so. 0 tel.«-<-85 1 trgovsko ind. družba z o. z □ FORMO - CEMENT Znamke „SALONA" (Tower), „TITAN", „EXEL-SIOR", „LAV0CAT" in „PRIMA" kakor tudi visokovredni cement znamke „C0L0SSUS" in „MARTELL0" dobavimo v juta in papirnatih vrečah vsako množino po konkurenčnih cenah iz naših skladišč: Ljubljana: Masarvhova 23 Celje: Maribor: Klavni Ska 1 Elnspfelerieva 7 Za vagonske dobave zahtevajte izjemne ponudbe! „ALPEKO" TRGOVSKO-INDUSTRIJSKA DRUŽBA, LJUBLJANA Važno za osnovne in kmetijske soie! Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 70x50 cm s primernim obešalom in okvirjem. Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin. K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim opisom vsake rastline. Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 100'-. Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku. „HERAKLIT" so edinstvene ognjavarne, izredno izolačne, lahke gradbene plošče s katerim: napravite Vaše hleve suhe in tople Ce ste napredno misleči kmetovalec in izkušeni živinorejec boste vedli te prednosti primerno vpoštevati. Z HERAKLITom zidate naglo, poceni in dobro. V zdravih, suhih HERAKLIT - hlevih se počuti Vaša živina dobro, vidno uspeva in pridobiva na teži. Vaše krave dajejo več mleka. — Novi hlevi iz HERAKLITa odgovarjajo najvišjim zahtevam sodobne tehnike za zidanje hlevov. Stari manjvredni hlevi se popravijo in izolirajo z vzidanjem HERAKLIT - ploščami. Stavbeni stroški so zmerni, ker lahko zidate brez pomisleka ob vsakem času. HERAKLIT- plošče se lahko obdelavajo, možno jih je žagati in z žrebeljmi pribiti. Plošče so lahke, zato transport v hribovite kraje ne dela nikakih težav Odvoz od kolodvora opravite z domačo vprego. Zgradbe in prezidave opravite sami z domačimi hlapci. Pišite nam še danes eno dopisnico! V nekaj dneh ste v posesti obširnih pojasnil. „MATERIAL" Ljubljana, Dunajska c. 36 Telefon štev. 27-16 trgovska družba z o. z. Brzojavke: Material. Tone Vovk - Bled. SKLADIŠČA: D Rakusch - Celje. Fr. Berjak — Kranj. A. Čufer, Jesenice. V. Kuhar — Maribor. Jos. Hladnik — Rakek. Jos. Klemenčič - Novo mesto. Viljem Dengg — Ptuj. ^irrnnilnino zasadno drevje, samo-"MUpillllbG delne in za vinograde. RpknrH" že Ugotovljene dreves-„I1CI\UIU ne lepljive pasove za lovljenje živalskih škodljivcev na sadnem drevju. plljneii patentirane kose z vsemi »»■ ,U!J« potrebnimi pritiklinami dobite pri glavni zalogi za našo državo «1. Videmšek Maribor Korošceva ulica št. 36. Katalogi in ceniki brezplačno na razpolago! — Zahtevajte ponudbe! — Iščemo zastopnike v vsakem kraju 1 LJUDSKA POSOJILNICA raglstrovana cadruga n. neom. aavaio V LJUBLJANI obr«slu|« vlog* In dal* posojila |n Kra-dlta pod naJugodnaJStml poyo|l. Svo|a prostor« Ima tik la IranSISkanako omr-fcvi|o v lastni palaCI. MlkloSIBava o. «. HRANILNE VL06E ZNAŠAJO NAD 190 MILIJONOV DHL Ustanovljena leta 1881 Celjska posojilnica d. d. v Celju v lastni hiši „Narodni dom" Sprejema hranilne vloge, daje posojila. Izvršuje vse denarne posle. Lastna glavnica in rezerve Din 14,500.000 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11 Šoštanj, (v lastni hiši) r GLASILO HMEIDSKE DRUŽBE DIJUBIIANI __. VINARSKEGA DRUŠTVA IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU -------* T^r^mii Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Člani Kmetijske družbe dobivajo lisi brezplačno. — Cena listu za nečlane 30 Din, za inozemstvo 40 Din letno. — Posamezna številka stane 2 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. Glavna urednika: Ing. Rado Lah in Franjo Kafol. štev. 13. V Ljubljani, 15. julija 1931. Leto 48. VSEBINA: SPLOŠNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO: Za omiljenje gospodarske krize. — Pridobitev pašnikov in gozdov iz agrarne reforme. — Letošnja kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu. — Vprašanja in odgovori. — HMELJARSTVO: Osipanje, trfebljenje in obrezovanje. SADJARSTVO in VRTNARSTVO: Slovenci lahko menda čakamo. — Korenček. — Velevažni sklepi glavnega odbora SVD. — Notice. — VINARSTVO in KLETARSTVO: Splošno stanje našega vinogradništva. — Tretja kop — Vinogradništvo in tujski promet. — V. redni občni zbor Vinar, društva. — Poročilo o stanju vinogradov. — Društvene vesti. — Razno. — ŽIVINOREJA in MLEKARSTVO: Kakovost naše živine in vzreja. — Zakaj se tolščobnost mleka tako često spreminja. — Obramba proti mrazu in vročini. — Perutninarska razstava v Ljubljani. — Vpliv vitaminov na mlečnost. — Letošnja premovanja plemenskih konjev. — ČEBELARSTVO: Čebelar v juliju. —• GOZDARSTVO: Žigosanje letošnjih izdelkov v gozdu; izvoznice za les. — ZADRUŽNIŠTVO: Zadružni dan. — GOSPODINJSTVO: Kako olajšati ženi gospodinjsko poslovanje. — Stročji fižol s paradižnikom. — Stročji fižol na prleški način. —. Prehrana po novih zdravstvenih načelih. — DRUŽBENE ZADEVE in RAZNO. — Uradne vesti. — Gospodarske vesti. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Meteorološka opazovanja. Splošno kmetijsko gospodarstvo. Za omiljenje gospodarske krize. Glavni odbor Kmetijske družbe je naslovil na gospoda bana dr. Marušiča naslednjo prošnjo: Glavni odbor Kmetijske družbe je v svoji seji dne 10. t. m. ponovno obravnaval današnji težki položaj našega kmeta, za katerega ni videti še tako kmalu izboljšanja. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da za vse, kar ima na prodaj, mu drugi stanovi ponujajo naravnost sramotno nizke cene, medtem, kar mora sam kupovati, je še vedno drago kot tedaj, ko. so bile cene za kmetijske produkte dvakrat tako visoke. Neverjetno pri tem pa je, da se navzlic nizkim cenam kmetijskih pridelkov isti v nadrobni prodaji nikakor niso ali pa le neznatno pocenili, tako da se konsum ne more zvišati. Konsumenti jih morajo skoraj ravno tako drago plačevati, kakor nekdaj. Še nikdar, niti v vojni dobi, ni bila razlika med nakupnimi cenami pridelkov in prodajnimi cenami konsumenta blaga tako velika, kakor dandanes. In kdo pobere ta ogromen dobiček? Maloštevilni stan, ki je zaščiten po svojem zakonito določenem stanovskem zastopstvu. — Razentega je danes mnogo preveč ljudi, ki živi le od posredovanja pri nakupu in prodaji živil ter jih s tem neupravičeno podražuje. Dobiček, ki si ga delajo nekateri na račun kmeta in na račun konsumenta meščana - delavca, je tako ogromen, da se govori že o pravcatem oderuštvu, o izmozgavanju širokih plasti prebivalstva. In vendar ima oblast v zakonu ne samo možnost, ampak celo dolžnost uravnavati cene in preprečevati čezmerne dobičke. Visokospoštovani gospod ban! Da ne boste morda mislili, da je ta trditev pretirana, blagovolite se po svojih organih prepričati o naslednjih dejstvih: 1. Živina na sejmih je danes po 3—4 Din kg žive teže, boljši voli po 5—6 in le izjemoma se plača kak par po 7 Din kg; meso je po 16 do 20 Din, boljše po 24 Din, in brez kosti celo po 34 Din za kg; teleta so po 6—8 Din, meso pa po 20—24 Din kg, itd. 2. Pšenica je po 150 do 160 Din za 100 kg, moka po 300 Din, kruh še vedno po 5 Din kg, najcenejše po 4.50 Din. Zemlje tudi niso nič večje in stanejo ravno toliko. 3. Vino prodajajo vinogradniki po 2—3 Din, najdražje po 5 Din za liter; v gostilnah se toči še vedno po 16 do 20 Din. Znani so tudi primeri, ko je gostilničar kupil dobro vino po 3.50 Din za liter, prodaja ga pa po 24 Din liter. In takih primerov bi se lahko naštelo celo vrsto. 4. Če se gre v gostilno, so jedi in pijače ravno tako drage, kakor pred štirimi leti, četudi so cene pridelkom izredno padle. V drugih banovinah so obrtniki sami uvideli težki položaj in znižali cene živilom. Visokospoštovani gospod ban! Slovenski kmet je ob koncu svojih moči. Nima več možnosti, da bi svoje pridelke tako vnovčili, da bi dobil sredstva za plačanje davkov in obresti dolgov. Nima pripomočkov za nabavo kmetijskih potrebščin, umetnih gnojil, orodja in strojev, da bi ž njimi vzdržal svoje kmetijsko gospodarstvo v rentabilnosti. Posledica je splošno propadanje ne samo kmetij, ampak tudi rodovitnosti zemlje. Kdo bo plačeval davke, če se kmeta spravi v propast? Jasno je, da treba v najkrajšem času kmetu pomagati, da ne bo prepozno. Zato Vas, visokospošto-vani gospod ban, prosi glavni odbor Kmetijske družbe, da ukrenete takoj naslednje mere: 1. Naj se začne strogo izvajati zakon o regulaciji in maksimiranju cen, da se odpravi oderuštvo. 2. Naj se navzlic obrtnemu zakonu dovoli nadrobno prodajo mesa kmetovalcem, oziroma njih zadrugam in drugim kmetijskim korporacijam na stojnicah poljubno v vseh mestih in trgih in industrijskih središčih tudi po obrtno izvežbanih osebah. 3. Naj se vinogradnikom dovoli prodajo njih lastnega vina brez plačanja trošarine poljubno po vseh nevinorodnih krajih, posebno v mestih in industrijskih središčih. 4. V kolikor bi te mere presegale kompetenco banske uprave, naj skuša ta pri ministrskem svetu doseči te olajšave in to čimprej, kajti gospodarska kriza se naravnost katastrofalno zaostruje. Namen tega predloga glavnega odbora ni pritiskati na cene življenskim potrebščinam in zniževati življenjski standard, ker je to naloga drugih slojev prebivalstva; ampak s tem, da se kolikor toliko približajo nakupne in prodajne cene, hoče omogočiti manj premožnim in revnejšim slojem lažjo nabavo živil in s tem večji konsum, kar bi prišlo kmetovalcem v korist, ker bi lažje in po primernejših cenah spravili svoje pridelke v denar. Glavni odbor Kmetijske družbe dobro ve, da ste, visokospoštovani gospod ban, zelo naklonjeni kmetijstvu, zato tudi pričakuje, da boste v zgoraj navedenem oziru sklenili, kar je najbolj nujno, da se vsaj kolikortoliko omili današnja izredno ostra gospodarska kriza, preden bo naše kmetijstvo popolnoma izčrpano. Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani. Pridobitev pašnikov in gozdov iz agrarne reforme. Ing. R. Lah. V prejšnji številki „Kmetovalca" smo objavili glavne smernice novega zakona za likvidacijo agrarne reforme. Tedaj še nismo imeli tega zakona v rokah, ki je izšel v „Službenih Novinah" dne 26. junija t. 1. Zato smatramo za potrebno, da opozorimo agrarne upravičence na zelo važen § 24. tega zakona, ki jim daje pravico tudi do pašnikov in gozdov. Rok za prijavo je pa zelo kratek in poteče že 26. julija t. 1. Po tem paragrafu so občine, zemljiške zajed-nice, imovinske občine (srenje) in skupine kmetov kot pravne osebe lahko agrarni upravičenci za tiste pašnike, ki niso sposobni za drugo kmetijsko kulturo. V tistih krajih pa, kjer je pomanjkanje obdelanega zemljišča in kjer je prebivalstvo navezano na gozdno gospodarstvo, ali so pa zemljišča zaradi podnebja neprimerna za obdelovanje, tam morejo zgoraj navedeni agrarni interesenti postati agrarni upravičenci za gozdove, če so jim potrebni za pašo, za preskrbo s kurivom in gradbenim lesom, za domačo industrijo itd. Izvzeti so pa gozdovi meščanskih korporacij in cerkvenih veleposestev, ki so po § 10. tega zakona izločeni. Ta določba velja za področje vse Dravske banovine, vendar pa pridejo v poštev samo tisti gozdovi, ki presegajo 1000 ha. Posebno važna je točka 6. istega paragrafa, ki določa rok, do katerega je treba vložiti prošnje za dodelitev pašnikov in gozdov. Ta rok je odrejen od 30 dni potem, ko stopi ta zakon v veljavo, torej do 26. julija t. 1. — Do tega roka morajo zgoraj navedeni agrarni interesenti predložiti svoje prošnje za dodelitev pašniškega in gozdnega zemljišča preko banske uprave ministru za poljedelstvo, ki bo v sporazumu z ministrom za šume in rude odredil potreben postopek ter bo v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta donesel končno rešitev v roku 6 mesecev. Po tem roku, t. j. po 26. juliju t. I. se nobena prošnja ne bo več upoštevala. Zato se agrarni upravičenci, ki pridejo v poštev pri razlastitvi pašnikov in gozdov, opozarjajo na to določbo, da ne zamudijo navedenega roka, ker bi pozneje bila vsaka prošnja brezuspešna. Letošnja kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Fr. Kafol. V času od 29. avgusta do 9. septembra t. L, ko bo na Ljubljanskem velesejmu velika razstava tujskega prometa v Dravski banovini, te izredno važne prireditve našega občega gospodarstva, se hoče ob tej priliki pokazati tudi nekatere najvažnejše kmetijske panoge, ki so s tujskim prometom tesno v zvezi. Prireditve imajo namen, ne samo tujcem, temveč tudi predvsem našim kmetskim gospodarjem pokazati, kako smo napredovali in se moramo z največjo vnemo poprijeti, da bomo v tej težki gospodarski krizi naše pridelke lažje spravili v denar in tako izboljšali težavno gospodarsko stanje. Program kmetijskega oddelka je: 1. Vinska razstava, ki bo obsegala prodajo vina, in sicer namiznega in buteljčnega, bo nudila obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti naših prvovrstnih domačih vin. Zastopana bodo vsa vina iz najvažnejših vinskih okolišev bivše mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Vina se bodo točila v malih kozarcih in tudi kupčija se bo lahko sklepala ob tej priliki. Razstavo bo organiziralo Vinarsko društvo v Mariboru. 2. Mlekarska in sirarska razstava bo obsegala prodajo najraznovrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le z zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodarskih vidikov se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati smoterno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, istotako tudi kislo mleko jogurt, kefir itd. Razstavo bo organiziralo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. 3. Čebelarska razstava. Naši čebelarji bodo zopet razstavili svoje letošnje pridelke. Dana bo vsakemu prilika, ki ceni uživanje medu, da se o pravem času preskrbi z medom. Ta del bo nudil tudi marsikaj poučnega, za kar se naši čebelarji najbolj zanimajo. 4. Razstava zelenjave bo pokazala našim ze-lenjadarjem, pa tudi kmetijskim vrtnarjem, katero zelenjavo moramo v današnjem času gojiti s posebnim ozirom na pospeševanje tujskega prometa. Gotovo je važno tudi vprašanje vpeljave dobrih sort za večje pospeševanje te panoge. Priznani ze-lenjadarji bodo razkazali tukaj svoje uspehe zadnjih dveh let. 5. Razstava perutnine in kuncev. Perutninarska razstava hoče pokazati umno rejo perutnine po najmodernejših vidikih, t. j. z odbiranjem ali s selekcijo živali po nesnosti. Znano je, da donaša perut-ninarstvo v naših krajih velike dohodke, ki pa žal v zadnjem času silno nazadujejo, in to največ vsled predrobnih jajc. Izgubili smo zaradi tega največje odjemalce v inozemstvu. Ta del razstave bo jako poučen, ker bodo razstavljene živali samo od priznanih rejcev, članov selekcijskega perutninarskega odseka Kmetijske družbe. Temu priključena bo tudi razstava kuncev odseka za kuncerejo. Tudi ta razstava hoče pokazati rejo najrazličnejših priznanih pasem domače reje in izdelkov. Kunci bodo razstavljeni v ličnih kletkah. Samoobsebi umevno je, da bodo na Velesejmu razstavile tudi razne priznane tvrdke kmetijske stroje in gospodarsko orodje. Razstavljeni bodo različni stroji, ki jih uporabljamo v poljedelstvu, mlekarstvu, vinarstvu in pri drugih gospodarskih panogah. Večina strojev bo na licu mesta v obratu, tako da se bodo lahko posamezniki prepričali o njih uporabnosti. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1. Moj sosed ima kokoši, toda nikakega zemljišča. Njegove kokoši uhajajo na moj travnik ter mi uničujejo travo. Opozoril sem ga, naj jih zapre, pa mi je odgovoril, da ima kokoš prosto pot in gre lahko kamor hoče. Ali ima kokoš prosto pot na tuja zemljišča? (B. Z. v I.) Odgovor: Kokoš je domača žival, ki jo mora lastnik držati le na svojem zemljišču. Puščanje perutnine na tuj svet, je po deželnem zakonu za obrambo poljščine kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo kakortudi s povrnitvijo vse škode, ki jo provzročajo kokoši. Po tem zakonu je župan upravičen kaznovati krivca in zahtevati od njega, da povrne vso škodo, ki so jo njegove kokoši povzročile na tujem svetu. Župan razsoja v družbi z dvema prisednikoma in njegovi razsodbi se mora ukloniti vsak občinar. — Nikakor ni pa res, da bi smela kokoš iti poljubno na tuj svet. L. Hmeljarstvo. Osipanje, trebi jenje in obrezovanje. M. G. Jankovič. Vsak hmeljar dobro ve, da spomladi, ko odbira in napeljuje trte na opore, ne sme opor postaviti tik hmeljske korenine, temveč vsaj 30 cm vstran in potem pri napeljavanju izkopati plitev jarek od kore-nike do opore, položiti notri vodoravno trte in jih zasuti ter šele potem napeljati in privezati navpično na oporo. Ta edini pravilni način napeljavanja trt pa zahteva precej časa in dela ter pride zato tudi razmeroma drago. Ker pa si mora v današnjih slabih časih vsak hmeljar prizadevati čim bolj znižati pridelovalne stroške, je tudi omenjeni način napeljavanja trt izvesti čim ceneje in enostavneje, pa vendar enako dobro in pravilno. V ta namen že spomladi pri napeljavanju trte položimo kar enostavno povrhu zemlje vodoravno do opore ter jih privežemo. Kopanje jarkov in zasipanje trt si pri tem popolnoma prihranimo. Ko pa je hmelj že nekoliko odrastel, do 50 cm visoko, pa ga kar hitro plitvo osujemo, tako da pri tem zasujemo vodoravno od korenike do opore ležeče korenine. Tako smo si s cenejšim vprežnim delom prihranili drago in zamudno ročno delo. Naši hmeljarji se sicer že poslužujejo tega načina, vendar pa večinoma to osipanje izvršijo prepozno in tako ne dosežejo več v polni meri zaželjenega uspeha. To prvo osipanje je treba vedno izvršiti čimpreje, ko je hmelj le toliko odrastel, da je osipanje sploh mogoče in vedno le plitvo, ker previsoko osipanje bi v tem času več škodilo kakor koristilo in lahko imelo za posledico tudi hiranje cele rastline. To osipanje pa ne bo zadoščalo in moramo hmelj pozneje, zadnji čas pred cvetom, še enkrat in tedaj res pošteno in visoko osuti. Znano je, da se pri nekaterih drugih naših kulturnih rastlinah zadnje čase osipanje več ne priporoča, češ da je nepotrebno. Pri hmelju pa so ponovni tozadevni poskusi dokazali, da osipanje zelo ugodno vpliva na obilnost in kakovost pridelka; zadnji čas pred cvetom visoko osut hmelj da namreč obilnejše pridelke, bolj pravilno oblikovane in enakomerne kobule z večjim obsegom lupolina. Kakor vsako drugo delo v hmeljskem nasadu, moramo tudi to prvo osipanje izvršiti pravočasno, čim pozneje, vendar pa vsekakor še preden začne hmelj odganjati cvetne nastavke. Seveda moramo osipati vedno le ob lepem vremenu, ko je zemlja že dovolj suha, ne pa dokler imamo še blato na njivi. S tem osipanjem, ki je zadnje delo pred obiranjem v hmeljskih nasadih (le škropiti bo morda še treba, če se pojavi rdeči pajek, bolhači ali stenice na kobulah), tudi temeljito zatremo še enkrat ves plevel, tako da so nasadi v času cveta in zorenja, ko ne smemo več okopavati, lepo čisti vsakega plevela. Še eno delo, ki ga hmeljarji radi precej zanemarjajo, imamo v hmeljskih nasadih, namreč trebljenje ter obrezovanje ali pinciranje hmelja. V prvi vrsti moramo trebiti koreniko, iz katere tudi še pozneje, ko smo že odbrane trte napeljali ter ostale porezali, še vedno odganjajo novi poganjki. Vse te nepotrebne poganjke moramo vedno takoj prav pri zemlji čimpreje porezati, ker samo odvzemajo rastlini potrebno hrano in tvorijo gnezda raznih bolezni in škodljivcev. Koreniko moramo trebiti često in vse dotlej, dokler ne preneha odganjati novih poganjkov. Tudi pri napeljanih trtah se moramo večkrat poslužiti ostrega noža ali vrtnih škarij, ako hočemo dobiti pridelek pravilno oblikovanih in enakomernih kobul. Spodnje panoge namreč, ki odganjajo iz napeljanih trt, navadno nič ne rode ali pa le majhne in prazne kobule. Ponovni tozadevni poskusi so dokazali, da se na zalistnikih, ki izvirajo iz pazduh listov na panogah drugega ali tretjega reda, razvije več in navadno tudi lepših, pravilneje oblikovanih in enakomernih kobul. Zato pa vse nerodne spodnje panoge obrežemo, otrebimo ali pinciramo, in sicer do 1 m višine za prvim parom listov do IV2 m visoko za drugim, vse nadaljnje, kolikor visoko dosežemo, pa za tretjim parom listov. Na ta način pospešujemo razvoj rodnih panog, obenem pa povzročimo, da hrana, ki jo črpajo korenike iz zemlje, čimpreje dospe prav do vrha rastline ter se kobule tudi tukaj popolnoma in enakomerno razvijejo. Naši hmeljarji obrezovanje ali pinciranje vse preveč zanemarjajo. Zato pa tudi najdemo vsako leto na eniinisti rastlini prav vse vrste kobul od najmanjših (muhe) pa do največjih. S pravilnim in pravočasnim obrezovanjem pa bi dosegli mnogo enakomernejši pridelek, ki bi ga vedno lažje in po višji ceni spravili v denar, pocenili pa bi tudi obiranje, ker bi bilo treba dosti manj prebirati. Nikdar in nikoli pa ne smemo oguliti z napeljanih trt vsega listja do 1 m ali še več visoko, kakor so to hmeljarji v prejšnjih časih radi storili in je semtertja še danes opaziti tako oguljen hmelj. Za trebljenje korenike kakor tudi obrezovanje ali pinciranje se moramo vedno poslužiti ostrega noža ali vrtnih škarij in nikdar poganjkov ali panog kar trgati ali lomiti, ker s tem povzročimo ponepo-trebnem rastlini težke rane, ki se le počasi celijo. S pravilnim in pravočasnim osipanjem, treblje-njem korenike in pinciranjem bomo prav izdatno izboljšali in izenačili pridelke našega hmeljskega nasada in na ta način brez dvoma tudi vedno lažje prodali in dosegli višjo ceno. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Slovenci lahko menda čakamo. Ing. Skubic. Po poročilu kralj, banske uprave Drinske banovine kmetijskemu ministrstvu, je akcija za pobijanje kaparjev s karbokrimpom prav lepo uspela. V vseh srezih je okuženost zmanjšana skoro za 70%. Delno le na posameznih krajih opažajo okuženost na starikavem drevju, medtem ko so novi in mladi nasadi že brez kaparja. S tem pa, da je uničen ka-par, še niso bili kmetje zadovoljni, ampak so začeli slive okopavati, obrezovati, gnojiti in beliti z apnom. Zadnje leto so sadjarji Drinske banovine nasadili zopet 884.300 slivnih drevesc. Tako bo v kratkem slivarstvo te banovine popolnoma obnovljeno. Pa poglejmo, kako izgledajo naši češpljevi in slivni nasadi! Mah, lišaji, kaparji, suhi vrhovi —■ vse nadloge so na drevju, a naš napreden (kot radi rečemo) kmet tega še ne vidi! In ko se razpravlja o vprašanju obveznega zatiranja škodljivcev, se to vprašanje pri mnogih činiteljih, ki so dolžni pospeševati sadjarstvo, kratko obravnava in iz tega nič ne nastane! Le zakaj imamo toliko podružnic, raznih društev, občinske kmetijske odbore itd.? Drinska banovina nas naravnost osramoti. Komur je kaj do napredka, ta naj dela vsaj po vzoru sadjarjev Drinske banovine. Pri nas pa kmalu ne bo več tega drevja, če bom držali roke križem, pa se smatrali za napredne. Ta naprednost je pa glede sadjarstva še najlepše dokazana s tem, da se nihče ni odzval vabilu v zadnjem odstavku članka: „Vprašanje obveznega zatiranja škodljivcev na sadnem drevju", pri-občenega v 1. in 2. štev. letošnjega »Kmetovalca". Le zoper zajca so nastopali povsod, drugih škodljivcev — ki jih tudi menda ne kaže prezirati — pa ne vidimo. Tako smo „napredni". Korenček. Josip Štrekelj. Rumeno in belo korenje za krmo je poznano v naših krajih iz davnih dni. Ko je bila ljudska prehra- na enostavnejša in manjšega izbora, je bilo korenje važno živilo. Se dandanes pride ta sorta korenja ponekod na mizo, kjer so starejše gospodinje. Ne tako pa pri mlajših. Naša domača sorta rumenega korenja si je pridobila sloves preko državnih mej. Saj je bilo pred leti živahno popraševanje po tem semenu, žal pa, da so dobavitelji to kupčijo skvarili s prodajo najrazličnejše manjvredne mešanice, kakršne trg ne mara. Kot krma pride korenje v poštev pri vseh domačih živalih. Mnogi gospodarji ga pa polagajo najrajše konjem, ker se po njem zelo opomorejo. Za ljudsko prehrano so pa vrtnarji vzgojili razne sorte rdečega korenja, ki mu pravimo korenje za juho, ali še bolje korenček. Te sorte so po obliki nekatere dolge, druge pa kratke in jajčaste. Korenček je mnogo boljši od navadnega korenja, pa tudi rdeča barva ga dela bolj privlačnega. Zato damo v kuhinji prednost korenčku pred korenjem. Priporočljive sorte so: brunšviški dolgi, pariški kratki, frankfurtski srednjedolgi, najbolj je pa cenjen ovalni nantiški. Za zgodnji pridelek sejemo korenček v zavetne lege zgodaj spomladi, čim dopuščajo vremenske prilike; pozneje ga pa sejemo v obrokih do konca meseca julija. Od zadnje setve doraste do zime dovolj pridelka, ki ga za pomladansko uporabo pustimo čez zimo kar na mestu v zemlji. Da ne pozebe, ga pokrijemo s steljo. Zgodaj sejani korenček pa, v kolikor se ga ni porabilo tekom poletja v kuhinji, skopljemo v jeseni ter znesemo v klet, ali pa ga na vrtu spravimo v kup, odenemo s slamo in zakopljemo. Korenčku ne gnojimo neposredno, ampak ga po-sejemo na eno ali dve leti prej pognojeno zemljo. Kali pa zelo počasi, t. j. tri do štiri tedne. Zaradi lažjega in cenejšega okopavanja in pletve, pa tudi zaradi manjše uporabe semena in boljšega pridelka, ga moramo sejati na vrstice, ki naj bodo po 20 cm narazen. Ker je seme drobno, ga podkopljemo samo 1 cm globoko in z lopato, ali z desko potlačimo setev. V luknjičasti, rahli zemlji ne kali nobeno seme rado, najmanj pa korenje in njemu sorodne rastline. Ko nekoliko odraste, ga prepulimo in razredčimo, da ostane v vrstah po 5 do 8 cm narazen. Škodljivci korenčka so strune, ki so ličinke poljske pokalice (Agriotes lineatus). Nastavljamo jim koščke krompirja, da zlezejo vanje ponoči. V zgodnjih jutranjih urah jih poberemo in zažgemo. Velik požeruh je tudi znani voluhar, ki mu ponekod pravijo krtica. Priprava korenčka v kuhinji je v surovem in kuhanem stanju raznovrstna. Da bo več zdravja v družini, naj ga gospodinje - matere pogosto pripravljajo. Velevažni sklepi glavnega odbora SVD. Ing. Jos. Skubic. Dne 29. junija t. 1. se je vršila v Zidanem mostu seja glavnega odbora SVD in po seji se je vršil sadjarski sestanek, ki so se ga udeležili poleg članov glavnega odbora tudi zastopniki štajerske sadjarske zadruge v Mariboru, društva sadnih trgovcev v Mariboru in nekateri dobri praktični sadjarji. Poleg običajnega programa seje so bile prav posebno važne sledeče tri točke: 1. Revizija sadnega izbora za Dravsko banovino. 2. Določitev časa za obiranje sadja. 3. Sadne razstave. K prvi točki je podal referat ing. Skubic, referent za sadjarstvo pri kralj, banski upravi. Glavni odbor in navzoči zastopniki so v mnogih točkah po temeljiti debati črtali iz sadnega izbora za banovino skoraj vse sorte, ki niso bile doslej v sadnem izboru za banovino. Od jabolčnih sort dosedanjega izbora pa so črtane sorte: Jakob Lebel, gdanski robač in da-ir.asonski kosmač. Sorte jabolk prekmurskih sadnih izborov se bodo defiijitivno obravnavale jeseni v Ptuju o priliki sadne razstave in izrednega 'občnega zbora SVD, ki bo sklepal o sprejemu izbora. Enako so bile črtane vse sorte hrušk in sliv, ki niso bile doslej v sadnem izboru. Vsled take korekcije izborov bodo področja posameznih srezov izgubile nekaj sort, kar pa bo izvedbi standardizacije le v korist. Poleg gornjega se je nadalje sklenilo delovati na to, da se goji v drevesnicah drevje v sledečem medsebojnem razmerju: jablane 70%, hruške 9%, črešnje in višnje 6%, marelice 1%, breskve 5%, orehi 3%. Odstotki se niso določili za kostanj, lešnike in jagodičevje. Da se izbor čimbolje uveljavi, je glavni odbor na predlog ing. Skubica sklenil še sledeče: 1. Društvo bo pozvalo preko drevesničarskega odseka in preko podružnic drevesničarje, da že letos okulirajo le sorte izbora; 2. društvo priporoča svojim podružnicam, da cepijo le sorte izbora svojega sreza; 3. drevesničarski odsek društva priporoča vsem svojim članom, da pošljejo naročnikom le one sorte, ki so določene za srez, iz katerega je naročnik; 4. vsak drevesničar naj vpelje drevesnično knjigo; 5. v vsakem srezu naj se napravi pri najzanesljivejših sadjarjih matične nasade, iz katerih se bodo dobivali cepiči za drevesnice in za precepljanje sadnega drevja. Enako je bilo sklenjeno, da se naj v drevesnicah goji največ 10% poletnih in jesenskih hrušk in jabolk, ker bo tako število popolnoma zadoščalo, da se krije domače potrebe. Ker imajo nekateri srezi *udi stranske sorte, se je sklenilo gojiti teh v drevesnicah največ 15%, a ostalo vse glavne sorte. Po teh sklepih je podal drugi referat ravnatelj g. Jos. Priol o določitvi časa za obiranje sadja. Čas za posamezne sorte je določen na podlagi mnogoletnih izkušenj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Čas je merodajen le za najlepše kraje, drugod (v zmernem in mrzlem pasu ter v hladnejših predelih toplega pasu) se bo moralo sadje obirati za trgovino še kesneje. O tem bomo še pisalu Glede razstave v Ptuju se je glavni odbor strinjal s sklepi seje podružnice SVD v Ptuju, ki so že znani z objavo članka „Seja podružnice SVD v Ptuju" na strani 190., št. 12. letošnjega »Kmetovalca", na katerega ob tej priliki opozarjamo zlasti funkcijonafje vseh zainteresiranih kmetijskih korporacij. Program seje v Zidanem mostu je bil tako obširen, da se ga ni moglo vkljub vsednevni seji absolvirati. Notice. Važnost hladilnih vagonov cenijo tudi Italijani prav močno, Letos jih bodo imeli že celih 2000. To pa niso vagoni za vsakovrstno blago, ampak so namenjeni le za prevoz zelenjave, sadja in cvetja. Kaj pomaga Italijanom v gospodarskem zmislu tako število vagonov, si moremo komaj mišliti, razen takrat, ko jim štejemo lepe denarje. Ing. Sk. Škodo vsled pozebe v zimi 1928./29. ocenjujejo in ugotavljajo po drugih državah. Naše korporacije pa niti ne vedo, koliko drevja imajo člani in navadno tudi ti sami ne vedo, koliko ga je, kaj šele, da bi vedeli katerih plemen in sort. Ing. Sk. Ali bomo tekmovali s Kanado? Po „Poljoprivrednem Glasniku" posnemamo, da je Britska Kolumbija najznačilnejša in najpomembnejša sadjarska pokrajina na svetu. L. 1930. je izvozila 4,322.000 zabojev jabolk, in zanje vtaknila v žep 55 milijonov dolarjev. Noya Skotlandija je izvozila 1 milijon sodov jabolk v vrednost 2.75 milijonov dolarjev, a Ontario 526.000 sodov za 1,853.000 dolarjev. Na predlog predsednika Zveze sadjarjev se bo osnovala centrala za prodajo jabolk. Ta centrala jim bo prihranila kar 400.000 dolarjev stroškov, ki bi bili brez centrale večji v zvezi s pakovanjem in izvozom sadja. — Tudi nam ne bodo kar sameodsebe letele pečene piške v usta! Tako si razlagamo gornje številke, sicer si jih naj pa vsak po svoje, bodisi prav ali napačno. Ing. Sk. Ptice tudi rade zobljejo črešnje. Mi pticam privoščimo gosenice, muhe, mrčes "sploh. Privoščimo jim tudi še marsikaj drugega, a sadje imamo vendarle rajše sami. Zato nam ni Všeč, če razni tiči tudi zobljejo črešnje. Ptice z dvema kriloma pa le preganjamo vsaj s tem, da jih plašimo z zrcali. V ta namen obesimo v času zorenja sadja na veje razne blesketajoče predmete. Te ziblje veter. Svetloba se odbija na teh pravih ali nepravih zrcalih, križajoča se svetloba pa zadeva ptice in jih plaši. Vsem „tičem" pa s takimi zrcali seveda nismo kos, kar nam priča letošnji žalostni dogodek na Orlih. Ing. Sk. Kmetijsko ministrstvo v Nemčiji nagrajuje sadjarje, ki jim je zima v 1. 1928./29. uničila sadno drevje, če posade od 1. X. 1930. dalje vsaj 25 dreves. Saj pa je tudi bilo od 3,128.000 jablan poškodovanih in uničenih 620.000, hrušk 399.000 (178.000), sliv 1,225.000 (488.500), črešenj 1,158.000 (316.000). Velike so izgube in ni čudno, da to Nemce skrbi. —■ Pri nas so bile podobne akcije v Prekmurju v velikem obsegu 1. 1929., ko je omogočila bivša oblastna samouprava v Mariboru dobavo velikega števila sadnega drevja po znižani ceni in lani, ko je tako akcijo podprla kralj, banska uprava. Letos se pripravlja inka akcija za čabarski okraj. Ing. Sk. Pravilnik o izvozu sadja. Trgovinski minister je izdal pravilnik o izvozu sadja. Upajmo, da bo ta pravilnik končno prisilil sadjarje, da bodo pravilno spravljali sadje. Če ne bo sadje prayilno spravljeno in pripravljeno za prodajo, ga trgovci in drugi kupci, ki sadje izvažajo v tujino, gotovo ne bodo kupovali, ker ga ne bodo mogli izvoziti. Njim bo namreč stopila pri izvozu na prste posebna kontrolna komisija, oziroma kontrolni organ. Če bo ta v zmislu pravilnika zabranil izvoz, tedaj bo hudo udarjen izvozničar — pa tudi lahko še bolj sadjar. Zato pa delajmo prav, tako kakor se nas uči in kot zahteva omenjeni pravilnik, pa bo za vse prav. V ta namen takoj ku- pimo Priolovo knjigo: Spravljanje, razbiranje, vlaganje in shranjevanje sadja. Po knjigi se pa tudi ravnajmo. Ing. Sk. Italijani prepričujejo svet, da je sadje Južne Italije po kakovosti enakovredno drugemu sadju. Kupci namreč tega ne verujejo in zato sadja iz teh krajev tako ne cenijo. Kajpada to Italijane skrbi, ker bi tudi radi ne samo prodali, ampak drago prodali tudi sadje iz teh svojih siromašnih dežel. Da dokažejo enakovrednost tega sadja z drugim, je napravil rimski sadjarski zavod v Foggi poizkusen nasad 6000 mladih dreves, ki jih po posebnih metodah vzgajajo, gnoje in namakajo. — Naše sadje pa je priznano prvovrstno, le da mu mi kvarimo sloves. Italijan bi rad prepričal svet o stvari, v katero svet ne veruje, mi pa žlahten sad sami mrcvarimo. Le kdaj bo prevladal pri vsakem našem kmetu pravi razum? Italijan razmišlja, kako bi v neprimernih krajih gojil sadje, mi pa imamo najlepših leg na tisoče ha, pa držimo roke križem! Ni čudno, da nas svet tako malo ceni! Ing. Sk. Dob pri Domžalah. Na praznik, 14. maja t. 1. sta priredili kmetijska in sadjarska podružnica predavanje o sadjarstvu v šoli. G. nadučitelj Mayer je otvoril predavanje, nakar je po- jasnjeval strok, tajnik Kafol iz Ljubljane razna najvažnejša dela v sadonosnikih. Poljudno je bilo pojasnjeno: škropljenje drevja z raznimi sredstvi in ravnanje ž njimi, predvsem z ar-zenovimi preparati, gnojenje drevja s hlevskim gnojem in mešanim gnojilom nitrofoskalom ter okopavanje. Po predavanju se je vršil razgovor o raznih delih v sadonosnikih, nakar je g. Mayer z lepim nagovorom zaključil prireditev. Opazovanja v sadjarski tehniki. Kakor poroča E. Junge iz Geisenheima v listu „Geisenheimer Mitteilungen", oškodujejo karbolinejeva sredstva cvetno popje in tako zmanjšajo sadni pridelek. Cvetno popje vsled škropljenja v sredini po-črni in nato odpade. Sadjarska šola v Geisenheimu je napravila take poskuse in pri tem ugotovila, da je razvilo ne-škropljeno drevje mnogo več cvetja, kakor pa škropljeno. Končni vzrok tega pojava se še proučuje in upajmo, da tako dobimo točno oceno o pravi gospodarski vrednosti karboli-nejevih sredstev z ozirom na rodovitnost drevja. Rasti po omenjenemu poročilu ta sredstva ne škodujejo. Prinašamo gornje ugotovitve zaradi tega, da se navadimo vsako naše delo ocenjevati. Ing. Sk. Vinarstvo in kletarstvo. Splošno stanje našega vinogradništva. Lovro Petovar. (Referat na III. vinarskem kongresu v Mariboru, dne 10. maja 1931.) Če pregledamo zadnja leta našega vinarskega gospodarstva, vidimo, da je z letom 1928. začela naša kriza. To leto nam je dalo skoraj brez izjeme slabše vino, pri katerem je cena znatno padla ter so vsi tisti, ki so s tem letnikom s prodajo zaostali in prišli ž njim v 1. 1929./30. ali še pozneje, izkupili tako malo, da je bilo leto 1928. zanje absolutno pasivno, medtem ko so drugi, ki so prodajo v prvem letu izvršili, še prišli na svoj račun, povečini brez amortizacijske kvote, o kakem dobičku pa seveda ni bilo govora. Hudo nam je prizadjala zima 1928./1929., ki nam je popolnoma uničila mnogo trsja, pri drugem pa povzročila, da je bil letnik 1929. kolikostno izredno slab, če je bil kakovostno tudi prav dober. Navzlic temu, da so bile cene tega letnika do sredi leta 1930. prav dobre, je bil izkupiček pri večini vinogradnikov tako majhen, da je v največ primerih kril le efektivne izdatke. Po drugih vinskih predelih naše države, pa škoda po mrazu ni bila tako huda, kakor pri nas v Dravski banovini, tako da so imeli v letu 1929. primerno trgatev in to je bila za nas katastrofa. Mislili smo, da bo letnik 1929. vsled male množine pridelka hitro pokupljen — a motili smo se. Vina iz drugih predelov države so naše vino v domačih krajih močno izpodrinila, tako da so cene proti trgatvi 1930. v tem letniku začele padati, medtem ko so v tem času cene letnika 1928., v kolikor ga je še bilo, padle za 50—60%. Trgatev letnika 1930. je bila kolikostno srednja, kakovost primerna. Cene so padle na nižino, pri kateri v največ primerih vinogradnik več računa ne najde. Naši stroški so skoraj, lahko bi rekel, iz leta 1927. stabilizirani, delavske mezde in vsi drugi stroški se pri racionelni obdelavi ne dajo bistveno znižati. Poleg tega pa se je marsikateri vinograd izrodil in ga je treba obnoviti. Vino pa ne le, da je v ceni izredno padlo, ga je danes sploh težko prodati in vinogradnik stoji pred najtežjim gospodarskim problemom od uničenja vinogradov po trtni uši sem. Nekako taka je današnja slika. Marsikateri bo rekel: „Kje pa so rezerve iz relativno dobrih let?" Teh rezerv ni. Med vojno je propadel inventar, hiše se niso popravljale, nastala je splošna draginja, treba je bilo dokupiti, kar je manjkalo, in v te svrhe se je uporabila rezerva. Naš pridelek v Dravski banovini bi se z izvozom, v kolikor ga imamo, in pri normalnem konsumu doma lahko uporabil, osobito pri cenah, ki so danes. Toda huda gospodarska kriza v splošnem, ki je potisnila kupno moč konsumenta izredno navzdol, poleg tega neprimerne obremenitve vina z javnimi dajatvami, so znižale konsum neprimerno. Ne smemo pa spregledati še nadaljnjega velikega vzroka naše krize. Našemu konsumentu manjka vsak lokalni patriotizem. Medtem, ko ne najdemo za splošni konsum v Dalmaciji, v Banatu, v Srbiji, v Zagrebu in ostalih hrvatskih krajih nobenih drugih vin kakor domačih, vidimo pri nas, da se v velikih konsumnih središčih kakor tudi drugod po deželi proda skoraj več vina iz drugih vinskih predelov države, kakor domačega. To je dejstvo, ki se ne da utajiti in je tudi glavni vzrok naše vinske krize. Vzrokov za to, ki jih je toliko, ne bom navajal podrobneje. Vsakdo, ki pozna razmere na polju vinogradništva v naši državi, ve, da je naš donos na oral v Dravski banovini relativno najnižji in vsled tega naši pridelovalni stroški na liter največji. Mi ne pridelujemo teh mas, pri nas znaša pridelek povprečno na oral 15 hI (dobra trgatev), dočim znaša drugod pridelek 40—50 hI na isti površini (srednja trgatev). Ne moremo torej z drugimi vinorodnimi kraji brez izgube v cenah konkurirati. Naše Vinarsko društvo budno zasleduje vse to stanje ter skuša sproti doseči ukrepe, ki bi zamogli to krizo omiliti. Tako je včeraj na svojem občnem zboru podrobno obravnavalo vse težnje vinogradnikov, kjer smo sestavili resolucijo, v kateri so izražene naše želje v trdnem upanju na boljšo bodočnost in dal Bog, da ta ni več daleč. Tretja kop. Ing. Ivo Zupanič. Obdelovanje vinogradne zemlje ima splošno dvostranski pomen, in sicer, da rahljamo zemljo in odstranjujemo plevel. Eno kakor drugo je važno pri vsaki kopi, prav posebno pa še pri tretji. Rahljanje zemlje, bodisi globeje ali plitveje, jo napravi zračno, delovno, kar ugodno-vpliva na razkrajanje hranilnih snovi, ki jih damo v zemljo v obliki kakršnegakoli gnoja ali umetnega gnojila. Zrahljana zemlja ohranjuje v sebi vlago, ker zmanjša izhlapevanje, kar je posebno važno v sušnih mesecih; zrahljana zemlja pa na drugi strani tudi lažje sprejme vse padavine kakor steptana. Iz navedenega se jasno vidi korist rahljanja zemlje. V naših razmerah je vinogradna zemlja že po svoji naravi več ali manj rodovitna, t. j., da najde trs v njej skoro dovolj hrane; okoristijo pa se le-te tudi razne druge rastline, ki jih imenujemo v vinogradu kratkomalo plevel, bodisi, da so na kakem drugem mestu koristne. Stojimo na stališču, da je vinogradna zemlja z vsem svojim prirodnim bogastvom določena za uspešno rast in razvoj samo vinski trti in nobeni drugi rastlini. Že samo iz prirodne rezerve hranilnih snovi, se morejo močno razpasti razni pleveli, koliko bolj, ako je vinograd dobro gnojen, bodisi s hlevskim gnojem, bodisi z umetnimi gnojili. Ako v takih razmerah ne odstranjujemo plevela s ponovnimi koprni, lahko plevel skorajda prerase trs. Da tako stanje vinograda ne more biti v korist vinski trti in njenemu razvoju, pač mora uvideti vsak vinogradnik. Plevel v vinogradu jemlje trsju hrano, zadržuje vlago med trsjem ter pospešuje trsne bolezni, kakor peronosporo, oidij in gnilobo grozdja. Plevel pa tudi obsenčuje vinogradno zemljo, ki sprejema zaradi tega manj solnčne toplote in je ne izžareva potem, ko je solnce že zašlo. Izžarevana toplota pa pospešuje razvoj in zorenje grozdja, ki je pri pravilni nizki vzgoji prav blizu zemlje. Vsa navedena dejstva govore prav posebno za tretjo kop. Obavi naj se v takem času, da je vinograd v dobi zorenja grozdja, t. j. v mesecih september in oktober do trgatve čist in brez plevela. Obavi se naj, če ne prej, vsaj koncem avgusta in začetkom septembra z zanesljivimi delavci, ki pazijo, da z orodjem ne poškodujejo grozdja. Koplje pa se prav plitvo, samo toliko, da se poseka plevel. Zaradi navedenega tretja kop ni težavna in se prav hitro obavi. Opravičeno se boje nekateri vinogradniki tretje kopi, češ, da zrahljano zemljo zlasti v strmih legah kaj rade odnašajo hude plohe v vročih poletnih mesecih, kakor sta običajno julij in avgust. Temu dejstvu je kaj lahko odpomoči, ako se v teh mesecih zapleveljen vinograd očisti plevela s srpom in je s tem odstranjena nevarnost, da bi plohe odnašale zemljo. Znano dejstvo je, da se dobi iz vinograda, ki je v času zorenja grozdja in v času trgatve čist in brez plevela, mošte, ki imajo 1 do 1.5% sladkorja več kakor mošti iz zapleveljenih vinogradov v enakih položajih. Preračunano v denar, pomeni to okroglo za en liter 25 do 50 par večij izkupiček, ki se mora izplačati tudi pri najdražjih delavcih. Vinogradnik, ki je v svojem vinogradu uvedel tretjo kop, jo obavi vsako leto, ker je prepričan o veliki koristi in ugodnem vplivu tretje kopi na dobroto grozdja kakor tudi pozneje na kakovost vina- Vinogradniško in tujski picmet. Joško Sottler. Žlahtna je kultura vinske trte in ni čuda, če imajo toliko opevane gorice povsod neko svojstveno privlačno moč za staro in mlado. Čas, ko zori .grozdje, prepevajo črički, se oglašajo klopotci in prično škripati stiskalnice — ali ni to čas lirike, čas nežno - čustvenih akordov, na katerih ubranosti in skladnosti se opaja duša in ki nas dvigajo vun iz vsakdanjosti, iz umerjenega ritma enoličnosti, k poletu, kvišku, v višave? In kaj šele v naših slovenskih goricah! Tako ljubkodomače so, solnčne, vedno smehljajoče, skratka idila med idilami, kakršnim bo težko najti para drugod. Mi imamo v svojih goricah ne samo svoj bogat zaklad, marveč tudi svoj zaklad lepote, čarov narave in kulturnega dela, vrednih občudovanja in zavidanja. In škoda je, da mi lepot svojih vinogradov ne pokažemo velikemu svetu, kakor delajo to drugod — na primer v Švici, tej klasični deželi tujskega prometa. O, tam svojih vinogradov ne opevajo in ne opisujejo zgolj zase, tam trgatev ni jesenski karneval le za domačine, kakor tudi grozdni sok ni samo za vinogradnike-pridelovalce ali kvečjemu le za Švicarje. V Švici je pač tudi vinogradništvo v službi tujskega prometa in seveda obratno. In šviški vinogradniki, ki niso samo vinogradarji-tehniki, ampak tudi trgovci, vedo zakaj. Tujci, posebno oni iz ne-vinorodnih krajev, jim poplačajo vse: ogled goric, estetični užitek, ki ga nudijo gorice, v prvi vrsti pa vino in grozdje, ki se konsumira. — Tujski promet pa ima v vinogradništvu in njegovih dobrinah novo, učinkovito privlačnost za tujca, kateremu je Švica itak — tudi drugače — pravi eldorado. pitam in pregledujem znano šviško turistično revijo, ki je skoraj v celoti posvečena šviškemu vinogradništvu, v sliki, prozi in pesmi. V raznih jezikih predočujejo turistu lepote šviških goric, slavje ob trgatvi ter ga vabijo in mu slikajo okus, cvetlico in moč vinske kapljice, pridelane na južnih pobočjih snežnikov in gora z večnim ledom. In mi, naše gorice, naše vino, naša reklama, naš tujski promet? Bojim se, da je odveč vpraševati — v praznino... V. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, 9. maja 1931. (Dalje in konec.) Poročilo urednika in upravnika „Naših goric". Do meseca julija 1930. je mesečnik „Naše gorice" urejeval A. Žmavc, ravnatelj v p. Za njim je uredništvo in upravo lista prevzel A. Puklavec, ravnatelj v p. Izdal je 8. št. N. Ci. 1. 1930, dne 22. avgusta 1930 je sledila njegova nepričakovana smrt. Njegov prerani odhod v večnost vsi vinogradniki prav iz srca obžalujemo, ker bi ga še nujno potrebovali in on bi nam mogel s svojim znanjem mnogo koristiti. Veselili smo se, ko smo ga videli po parletnem presledku zopet pri delu. Slava njegovemu spominu! Glavni dobor Vinarskega društva po teh naglih izpre-membah v uredništvu in upravi ..Naših goric" ni bil v mali za- družba v Ljubljani. Zaradi združitve listov so se vršile ankete, ki jih je sklicevala kr. banska uprava v Ljubljani, na podlagi katerih je glavni odbor Vinarskega društva v svoji seji dne 2. decembra 1930. sklenil: 1. Ker se kmetijski strokovni isti združijo v skupno glasilo „Kmetovalec", preneha izhajati glasilo Vinarskega društva „Naše gorice" z letošnjo decembersko številko. 2. Vinogradniki Dravske banovine potrebujejo samostojno lastno organizacijo, zato Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru ostane. • 3. Vinarsko društvo da urednika za vinarski del „Kme-tovalca". V ..Kmetovalcu" so za vinarstvo in kletarstvo rezervirane 3 strani in ker „Kmetovalec" izhaja 14-dnevno, znaša to mesečno 6 strani in odgovarja ta obseg približno % vsebine bivših „Naših goric". Velik pomen skupnega glasila leži v tem, da se tiska ..Kmetovalec" v veliki nakladi in ga čita mnogo več vinogradnikov kakor bivše „Naše gorice" in vinogradnik najde v SI. 39. Na I. banovinski vinski raz dregi. Določitev novega urednika in upravnika je bila nujna potreba, da v izdajanju društvenega glasila ne nastane zastoj. S preselitvijo uradov iz Maribora v Ljubljano, so se preselili tudi odlični strokovnjaki, ki bi prišli pri določitvi novega urednika in upravnika „Naših goric" v poštev. Glavni odbor Vinarskega društva je tedaj poveril ured-* ništvo in upravo „Naših goric" društvenemu tajniku. Temu so delo olajšali marjivi sotrudniki, ki jim gre za to prav lepa zahvala. Ko smo 1. 1927. ustanovili Vinarsko društvo, smo bili veliki optimisti, kar je v redu. Računili smo s tisoči članstva in se podračunili. Že iz tajnikovega poročila smo slišali, da je Vinarsko društvo štelo koncem leta 1927. 1376, 1928. 1.486, 1929. 1.206 in 1930. 1.147 plačujočih članov. Vidimo, da je članstvo Vinarskega društva, oziroma so naročniki „Naših goric" od leta 1928. dalje stalno nazadovali. Samostojen list izdajati stane veliko denarja in se izplača le pri večjem številu odjemalcev, ki list plačajo. Za 1200 odjemalcev se tiskanje „Naših goric" ni več izplačalo. Pokret kr. banske uprave za združitev vseh strokovnih listov v eno skupno, vse panoge kmetijstva obsegajoče glasilo, je Vinarsko društvo iz navedenih razlogov in v splošnem interesu našega vinogradništva toplo pozdravilo in je pristalo tudi na to, da se „Naše gorice" s 1. januarjem 1931 združijo s ,,Kmetovalcem", ki ga v povečanem obsegu naj izdaja Kmetijska avi in vinskem sejmu v Mariboru. njem dragocene nasvete tudi iz drugih panog kmetijstva, s katerimi se poleg vinogradništva bavi. Vinarsko društvo je vsled opustitve, oziroma združitve „Naših goric" izgubilo na članstvu približno polovico, to pa zaradi tega, ker ie mnogo biyšili članov Vinarskega društva itak organiziranih v Kmetijski družbi in tem potom dobiva „Kmetovalca". Potom Vinarskega društva je „Kmetovalca" naročilo le 255 članov. Končno bi bilo dobro, da cenjeno članstvo Vinarskega društva samo prav pridno prispeva s svojimi članki, poročili in dopisi iz praktičnega vinogradniškega življenja k pestrosti in zanimivosti vsebine onega dela ..Kmetovalca", ki je namenjen za vinarstvo in kletarstvo. * * * Glavni odbor Vinarskega društva, izvoljen na V. rednem letnem občnem zboru, je objavljen v 11. štev. „Kmeto-valca'' na strani 176. Preglednika računov: dr. Ferdo Lašič, odvetnik in posestnik, Maribor, Josip Blaževič, sreski kmet. referent v pok., Studenci, Maribor. — Virilisti s posvetovalnim glasom: ing. Anton Podgornik, načelnik kmet. oddelka, ing. Josip Zidan-šek, šef kmet. odseka, ing. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo, vsi v Ljubljani, banska uprava; ravnatelj banov, vinarske in sadjarske šole, Maribor.*) ravnatelj banov, kmetij- ske šole, Grm, Novo mesto.*) — Član glavnega odbora in načelstva je končno urednik društvenega glasila. *) Lahko delegira k sejam svojega zastopnika, ki se bavi na zavodu z vinarstvofn in kletarstvom. — k. Poročilo o stanju vinogradov. Maribor, 6. julija 1931. Dolga* toda mila je bila pretekla zima. Sneg v marcu nam je donesel dovolj prepotrebne vlage, toda povzročil je, da se je probujanje narave zavleklo za celih 14 dni. Vlažno in dokaj toplo vreme aprila in deloma suša meseca maja sta izredno ugodno vplivala na razvoj vinske trte. Rodni les pozimi tudi ni trpel in tako so bili podani vsi ugodni pogoji za brezhibno stanje naših vinogradov. Rast je bila takoj iz početka bujna, grozdni nastavek bogat pri vseh trsnih vrstah z izjemo zanemarjenih vinogradov. Ugodno vreme je povzročilo, da je trta štirinajstdnevno pomladansko zamudo kmalu nadoknadila in je začela cvesti v normalnem času. Cvetenje je vsled še precej lepega in toplega vremena minulo v teku 10 do 14 dni, oploditev cvetja je potekla brez posebnih motenj normalno in tako vidimo danes povsod, kamorkoli pridemo, bogato obloženo vinsko trto. Do predkratkim tudi ni bilo opaziti na vinski trti nobene bolezni. Sedaj se pa že pojavljata peronospora in oidij. Pri peronospori je pomoč skoraj že zamujena, dočim se proti oidiju prav lahko z uspehom borimo. Z v resnici temeljitim in pravilno izvršenim žveplanjem nadaljnje širjenje oidija zaustavimo. Posebno letos je to delo neobhodno potrebno, ker je potek vremena za razvoj oidija (vročina in suša) izredno ugoden. Obeta se nam torej bogata vinska letina, ki je pa vinogradnik ne more biti prav vesel, če sliši, da se vinski trgovci pogovarjajo med seboj, da bodo letošnji vinski mošt plačevali po 1 Din za liter. Skrajni čas je, da se vsi vinogradniki organiziramo v Vinarskem društvu, da bomo cene vinskemu moštu in vinu sami določevali, ki vemo, kaj nas pridelovanje stane. Danes pa je stvar taka, da cene.našemu pridelku določajo drugi, ki od naših žuljev živijo, vinogradnik pa, ki se trudi od zore do mraka, ne izkupi za svoj pridelek niti toliko, kar znašajo pridelovalni stroški. Posameznik je napram tem razmeram brez vsake moči. Edino v svoji močni organizaciji bi našel močno oporo, tega pa se še žalibog večina vinogradnikov prav ne zaveda. Za vsako pošteno delo gre primerno plačilo. Pri vinu pa je tako: vinogradnik dela zastonj, konsument drago pije, zasluži le vinski trgovec in krčmar. V dopustnih mejah jima zaslužek privoščimo. Smo pa odločno proti smešno nizkim cenam, ki nam jih obetajo, ko še niti ne vemo, kakšna bo kakovost pridelka. —k. Ljutomer, začetkom julija 1931. Star ljudski izrek pravi, da mora biti na dan 2. julija (obisk. Marije Device) lepo vreme, odnosno vsaj dopoldne brez dežja, ker baje gre na ta dan grozdje k sv. maši. Vendar je letos že zjutraj pričelo rahlo deževati in pravijo, da, ako ta dan predpoldne dežuje, potem grozdje rado odide. Videli bomo, v koliko se bo to letos uveljavilo. Bog ne daj, da bi nam odšlo, ker je dosedaj še vse tako lepo in zdravo. Z drugim škropljenjem smo končali; tudi žveplanje je večinoma gotovo; tam, kjer pa še ni, je potrebno, da ga čim prej izvršimo, kajti tu in tam se najde nekaj oidija in je dobro, da se to delo čimprej in temeljito obavi. Vzemimo za to delo res dobre in zanesljive delavce, ali jih pa po možnosti nad-zorujmo, da ne bomo pozneje razočarani, kajti dandanes je že tako, da brez nadzorstva le malokateri naročeno delo z veseljem in natančno opravi, posebno pa še žveplanje. Peronospora je tu in tam tudi že pokazala, vendar ne tako, da bi nastopila v večjem obsegu, ker je itak skoraj povsod že dvakrat poškropljeno. Grozdje se lepo razvija; veselje je gledati bogato obloženo trto z lepimi grozdiči, ki nekako sramežljivo, oziroma bojazljivo kukajo izpod temnozelenega listja vinske trte. Cepljenke v letošnjih novih nasadih se lepo razvijajo; tam, kjer je začela zeleneti trava, jo odstranimo, obenem pa tudi korenine, ki poganjajo iz cepišča. Ravnotako se cepljenke v trsnicah lepo razvijajo. Če še nismo odstranili koreninic na cepišču, jih moramo takoj odstraniti, da se glavne korenine na cepljenkah morejo povoljno razvijati. Pri tem delu bodimo previdni ter uporabljajmo za to vedno dovolj oster nož! Sadna drevesa so v nekaterih sadovnjakih precej obložena, tako da se posamezne veje pripogibajo k tlom. Pripravimo si pravočasno primerne opore, ter podprimo veje, ki so bolj obložene, ne podpirajmo jih pa šele tedaj, ko se je katera vsled preobilne teže že odlomila. Vinska kupčija počiva; nikjer ne vidimo kupca, akoravno se še v naši okolici najde dobra kapljica in tudi ne predraga. Vinotočev je precej, čeravno to ni ideal vinogradnikov, toda zameriti jim tega ne smemo, ker vsak pač skuša prebroditi današnjo vsestransko gospodarsko krizo na svoj način. Vinotoč je za marsikaterega vinogradnika danes edini izhod, da pride do pare. F. Fistrovič. Društvene vesti. Vinska razstava v Ljubljani 1931. V času od 29. avgusta do 8. septembra 1931. bo na Ljubljanskem velesejmu „Tujskoprometna razstava v zvezi z razstavo kmetijskih pridelkov". Splošna želja prirediteljev ljubljanske razstave je, da se iste udeležijo po Vinarskem društvu tudi vi-J nogradniki Dravske banovine s svojimi vini. Ker smo imeli v Mariboru letos vinsko razstavo, ne vemo, bi li bilo priporočljivo, da se izraženi želji odzovemo. Zaradi tega prosimo vinogradnike, da nam takoj sporočijo svoje zadevno mnenje. Kdor je i za vinsko razstavo v Ljubljani, naj nam takoj sporoči sorto, vrh, letnik, množino in ceno vina, s katerim "bi se ljubljanske razstave udeležil. Pripominjamo, da bi za ljubljansko vinsko razstavo bilo treba dati od vsake sorte po 25 do 50 steklenic a 7io 1 na razpolago, toda vino bi se plačalo po zmerni ceni, prazne steklenice bi se vrnile, kdor jih nima, bi mu jih dalo Vinarsko društvo na razpolago. V poštev pridejo samo dobra vina. Razstavo priredimo le tedaj, ako se priglasi dovoljno število vinogradnikov. I Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. ■ Razno. I. razstava vina in sadja v Beogradu in II. vsedržavni vinarski in kletarski kongres. Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije v Beogradu (sekretariat v Novem Sadu IV, Telefon 2804) je imela svojo letošnjo glavno skupščino 21. junija 1931. v Beogradu. Poleg obširne resolucije je sklenila, da priredi 19., 20. in 21. septembra 1931. v Beogradu vsedržavno razstavo vina in sadja, a v nedeljo 20. septembra 1931. pa II. vsedržavni vinarski in kletarski kongres. Prosimo vse svoje članice, da se že sedaj pripravljajo za razstavo in kongres. Nadaljnja navodila bo pravočasno izdavala glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije, sekretariat v Novem Sadu IV. Živinoreja in Kakovost naše živine in vzreja. Fr. Wernig. Vprašanje konkurenčne možnosti — prodaje na inozemskih trgih — in vprašanje dobičkanosnosti sploh je danes izboljšanje naše živine. Ne gre tu to-toliko za mlečnost, kakor za telesne oblike in zgodnjo zrelost. Izvozničar naše živine na razne inozemske trge mi je tožil nedavno: „Ne morem več skoraj poslati naših Volov v Švico; tamkaj zahtevajo, da je vol poleg najlepših oblik pred izmenjavo prvih zob (klešč) že 500 kg težak." Razume se, da je blaga, ki bi odgovarjalo tej zahtevi, pri nas bore malo najti. Zato tudi težkoče prodaje v inozemstvo. Žita in mlevskih izdelkov naši živini ne moremo v toliki meri nuditi, kakor srečnejši bratje na jugu. Imamo pa vendar ono možnost, da lahko ugodimo pri katerikoli slovenski pasmi glede omenjene zahteve inozemskih trgov. Nimamo odvišnega žita, imamo pa zato posebno v štajerskih planinskih krajih mnogo mleka, ki ga ne moremo prav vnovčiti, ki ga pa s haskom uporabimo pri vzreji mlade živine v dosego razvoja in rasti živali, kakršno zahtevajo zunanji trgi. Polno mleko dajati teletom — se mnogim našim ljudem zdi škoda. Razentega se je zadnja leta udomačilo pri nas močno posnemanje mleka s posne-malniki. V nekem lanskem »Kmetovalcu" sem opozoril javnost na uporabo posnetega mleka pri vzreji telet. Omenil sem, da se odvzeta mast oz. tolšča ne da popolno nadomestiti z lanenim semenom, kakor je učila stara šola in vprašal sem, kako bi se dala ta tolšča nadomestiti. Takoj nato sem doznal, da v Avstriji z najboljšim uspehom uporabljajo kot nadomestilo za tolščo, odvzeto mleku s posnemanjem — dr. Kellerjevo ribje olje. Posneto mleko s tem ribjim oljem se je baje dodajalo z uspehom celo v starosti od 4. tedna naprej in je bila rast teleta boljša, kakor pri napajanju s samim polnim mlekom. Dr. Kellerjevo ribje olje pa je pri nas drago, zato prihajajo v poštev le druge vrste olja. Posestnik Osiander pri Guštanju je na pr. letos s prav zadovoljim uspehom preizkusil „Težakovo ribje olje" in dognal, da to popolnoma nadomesti dr. Kellerjevo ribje olje. (Isto vrednost in učinek — če ne boljši — kakor „Težakovo", bo menda imelo tudi ribje olje, ki ga oddaja Kmetijska družba v Ljubljani.) G. Osiander daje od 8. tedna dalje v posnetem mleku 1—3 žlice omenjenega olja z najboljšim uspehom. In na ta način znatno poceni vzrejo telet in rejo mlade živine sploh. Obilo mleka, čeprav posnetega z dodatkom ribjega olja pa omogoči tudi naši mladi živini razvoj in oblike, kakršne ima vsaka druga živina in kakršne zahteva inozemski trg. Tako smo n. pr. ta mesec slikali pri gospe Mariji Kac v Šmartnem pri Slovenjgradcu marijadvor-skega bikca, ki je dobival do 4. meseca mleko in ki je v starosti 6 mesecev tehtal 314 kg. G. Osiander pa daje ribje olje z uspehom tudi pujskom, predvsem pa kravam, pri katerih obstoja nevarnost napenjanja. Tem vlije Vs 1 ribjega olja, mlekarstvo. pomešanega z isto množino apnene vode. Zanimivo je opazovati, kako hitro upade vamp, ko se je napeti živali vlilo ribje olje. V splošnem pa bo opisano nadomestilo „posneto mleko z ribjim oljem" za polno mleko pri vzreji in reji mlade živine prišlo v poštev predvsem v krajih, kjer se mleko ali maslo lažje vnovči, kakor v naših štajerskih planinskih krajih. Zakaj se tolščobnost mleka tako često izpreminja. (Dalje in konec.) 4. Posebne lastnosti posamezne živali. Indivi-dualiteta. Niso redki primeri, da so odkrili v pasmah, ki se jih sicer ne more smatrati kot izrazito mlečne, krave z izredno visoko mlečnostjo, oz. z izredno mastnim mlekom (ev. tudi oboje). Vpliv individu-alitete je skoraj gotovo večji kot vpliv pasme, zlasti v naših razmerah, ko nimamo še izčiščenih pasem. Na tem in pa na dejstvu, da je dobra mlečnost lastnost, ki jo prenašajo živali na svoje potomstvo, temelji tudi vse delo živinorejskih in kontrolnih organizacij in je naloga celokupnega gospodarstva, odkriti dobre molznice in ohraniti njih zarod. 5. Starost živali. Tolščobnost mleka je največja v prvi molzni dobi, nakar prav polagoma pada. 6. Molža. Molža vpliva na mlečnost živali, oz. na tolščobnost mleka v dvojnem zmislu, in sicer kako in v kakšnih presledkih se molze. Ker se je molža na tem mestu že večkrat opisovala, naj omenim le, kolike važnosti je čisto izmolzenje, da se delovnost vimenske žleze ohrani in da se tolščobnost mleka ne izpreminja. Vprašanje, kolikokrat na dan naj se molze, se tudi med našimi kmetovalci večkrat pretresa. Poskusi so pokazali, da se pri trikratni molži (v enakih presledkih!) dobi 6—7% več mleka kakor pri dvakratni. Večina naših kmetovalcev, ki sicer izvršujejo trikratno molžo, pa premalo pazi na enakomerne presledke ter vsled tega znatnega viška v množini mleka ne dosežejo. Pomniti pa moramo tudi, da trikratna molža več stane kakor dvakratna ter da imajo živali pri dvakratni molži toliko več miru. Kjer se oddaja mleko v mlekarne, in sicer le enkrat na dan (zjutraj), je vsekakor bolj priporočljiva dvakratna molža (v enakih presledkih!!), ker se opoldansko mleko, zlasti v poletnem času težko ohrani. (Da je treba dobre mlekarice v prvih pai tednih po otelitvi pomolsti trikrat na dan, se razume samoobsebi.) 7. Krma. Da „krava pri gobcu molze," je sicer res, vendar mnogi živinorejci čisto napačno sklepajo, da je mogoče z gotovimi krmili dvigniti tolščobnost mleka na poljubno višino. Trajno in v znatni meri je to nemogoče, kar pa je le dobro, ker je delovanje vimenske žleze na ta način zaščiteno pred večjimi motnjami. So sicer gotova krmila, po katerih se tolščobnost mleka znatno dvigne, n. pr. kokosove in palmove tropine, nasprotno pa po drugih celo upade, kakor n. pr. po sezamovih in soja-tropinah, prav močno pa po makovih. Na splošno rečeno: z obilno in močno krmo se dvigne množina mleka, torej tudi skupni donos na tolšči, dočim se procentuelno zvi- šanje tolšče v znatni meri in za dalj časa ne da z nobeno krmo izsiliti. 8. Pojatev. Kakor je iz tozadevne književnosti razvidno, so posledice pojatve silno različne, tako glede množine kakor glede tolščobnosti mleka. V nekaterih primerih upade tolščobnost mleka skoro za dve tretjini, a množina ostane neizpremenjena, a v drugih se zgodi ravno nasprotno. Vendar taki pojavi trajajo redkokdaj nad 24 ur. Brez posledic preide pojatev le pri nizkem številu živali. To so torej nekateri najvažnejši činitelji, ki vplivajo na mlečnost pri kravah, oz. na tolščobnost mleka. Poskušajmo si razjasniti še, zakaj se izpre-minja tolščobnost mleka iz dneva v dan. N. pr.: v hlevu sta dve staromolzni kravi, ki dajeta prav mastno mleko. Nekega dne se odstavi teliček od tretje, mleko vseh treh se pošlje v mlekarno. Nič čudnega ne bo, če se zniža povprečna tolščobnost mleka za 1%. Ali pa: vsled poroda v hlevu vso noč ni bilo miru, hlapec, ki zna s kravami lepo ravnati, je obolel, fant, ki ga nadomešča, jih pretepa, ena žival je odprodana, pritisnila je nenadna vročino itd. Vse to vpliva na počutek živali, jih — z eno besedo — vznemirja in moti ustroj celokupnega organizma, torej tudi izločanje (sekrecijo) mleka, kar se izraža bodisi v množini, bodisi v sestavinah istega, na prvem mestu v tolščobnosti. Ali pa: molze se trikrat na dan; mleko od vseh treh molž se oddaja v mlekarno. Ko pa prične poljsko delo, se opoldansko mleko (najmastnejše) porabi za dom. Tolščobnost mleka (v mlekarni) je padla, gospodar se pa jezi. Ko pride košnja ali žetev, se še večerno mleko porabi za dom in le jutranje, (najmanj mastno) se odda. Gornji proces se še enkrat ponovi. Ali pa: (primer, kakor jih je v praksi na stotine) z jutranjo molžo se je zakesnilo. Dekla še molze, voznik pa že čaka pred vrati. Brž ko je ..po ta ve-čem" pomolzla, nalije mleko v vrč in odda vozniku in potem šele do čistega izmolze, ali po sploh pusti. Kolikšna mora biti razlika, če se bo mleko ta dan v mlekarni preskušalo, bo jasno vsakemu, ki ve, da imajo zadnje kapljice mleka do 10 % tolšče, prvi curki pa le V2%. Niso tudi redki primeri, da gospodinja vzame za zajuterk družine večerno mleko, prav od vrha v posodi, ostalo mleko pa gre v mlekarno. Ker pa se je tekom noči zbralo na površini vsaj polovico tolšče, ne bo nič čudnega, če bo imelo mleko ta dan le 2.8%, dočim ga je prej redno imelo 4%. Kdo je kriv? In tako dalje. S prednjimi izvajanji sem hotel opozoriti predvsem, da je vpliv krme in krmljenja na tolščobnost mleka pravzaprav malenkosten, da torej vzrokov za izpreminjanje tolščobnosti ne gre iskati vedno in predvsem v krmi, še manj pa, jeziti se vselej na mlekarno. Vsak izkušen in razsoden živinorejec, ki je prednje vrstice pazljivo prečital, pa bo v bodoče lahko ugotovil vzroke takih izprememb in ukrenil potrebno, da jih odstrani. Obramba proti mrazu in vročini. Hlev ima svrho, da varuje živali pred vročino in mrazom. Čim bolj je izenačena notranja toplina, tem večja je življenjska sila in produkcijska zmož- nost živali. Umni kokošerejec doseže s toplimi kur-niki boljšo izrabo piče za proizvodnjo jajc, namesto da bi se ponepotrebnem zapravljala za telesno toploto. Posebno potrebni so toplo-hladni hlevi pri vzrejevanju živine, kajti s slabimi hlevi provzročene napake so pogostokrat pogubonosne za vso rejo. Hlev iz heraklita nudi naravnost idealno toplotno zaščito. Pet centimetrov močne heraklitne stenske in stropne izolacije že zadoščajo, da ohranimo v normalno zasedenem hlevu živalim najpri-kladnejšo toplino. Celo pri zunanji toplini od 20° C pod ničlo, se notranja toplina hleva vzdrži že z lastno toploto živine. Tako se je nemškim, avstrijskim, pa tudi. jugoslovanskim živinorejcem posrečilo, da so vkljub visokemu mrazu, v zimi 1928.—29. ohranili primerno toplino v nezakurjenih heraklitnih hlevih. Heraklitna stena ima skoraj dvakrat tako veliko izolacijsko zmožnost kakor stena iz desk iste debeline, in več kot desetkrat tako veliko kot stena iz opeke; to se pravi: 5 cm močna heraklitna stena znatno presega z ozirom na ohranjevanje toplote dvojno s 24 mm debelimi deskami obito in znotraj in zunaj s sadrenimi plohi obloženo steno. Perutninarska razstava v Ljubljani. Fr. Kafol. V času velesejmske prireditve od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. se bo vršila zanimiva razstava odbrane perutnine selekcijskega odseka za perut-ninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Na razstavo bodo pripuščene samo odbrane živali članov-rej-cev: prvič, ki vodijo točno rodovne izvlečke (pedi-greje), in sicer vsaj od prvega rodu nazaj, in drugič živali, ki bodo po živinozdravnikih pregledane na njih zdravstveno stanje in to v prvi vrsti od pasem standard, rjave in bele štajerske zagorske kokoši, v drugi vrsti pa tudi pasme leghorn, Rhode Island, plimetke in druge. Priglasitve na to razstavo je poslati najkesneje do 5. avgusta t. 1. na „Selekcijski odsek za perutni-narstvo Kmetijske družbe v Ljubljani". Živali brez rodovnih zapiskov se ne bodo pod nobenim pogojem prevzemale na razstavo. Priglasilcem se bodo potem dostavili pravočasno predpisani formularji rodovnih izvlečkov, ki bodo prišli nabiti na kletke. Ker je velesejmska prireditev namenjena pospeševanju tujskega prometa, se bodo razstavile tudi klavne živali, kakor kapuni, purani itd. v zvezi z razstavo jajc, namenjenih za izvoz. Med tem "časom se bo vršila tudi anketa „Se-lekcijskega odseka za perutninarstvo", in sicer v soboto, 5. septembra ob 10. uri pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Iz obširnega programa je torej razvidno, da bo razstava zelo zanimiva in poučna v vseh pogledih. Vpliv vitaminov na mlečnost. Ing. Pucelj. Mlečnost krav — kot rezultat lastnosti prebavnega kanala, sposobnosti dobre prebave ter mlečne žleze in procent tolšče so v prvi vrsti lastnosti, ki se podedujejo, neodvisno ena od druge. Šele potem, ko imamo pred seboj tkzv. mlečni tip, moremo na lastnost mlečnosti povoljno vplivati, in to na različne načine. Od hrane, temeljnega regulatorja mlečne produkcije mimo nege, čistote, starosti, načina molže, odpočitka pred telitvijo, dobe telitve, časa in ostalih vplivov do svetlobe in vitaminov. Že dolgo je znano, da steklo del solnčne svetlobe, sestavljene iz žarkov različnih valovnih dolžin — žarke kratkih valov, t. j. ultravijoletne, popolnoma zadrži. A ravno ti žarki so za ljudi, živali in rastline velikega pomena; pretvarjajo gotove spoje v vitamine, t. j. spoje, ki so za rast in vzdrževanje zdravja organizma neobhodno potrebni. Njih odsotnost v hrani povzroča najrazličnejše bolezni, tkzv. avitaminoze, kakor n. pr. rahitis, skorbut, razne živčne bolezni in druge. Znanost je šla dalje in ugotovila, da v veliko večji meri na utravijoletnih žarkih kot solnce vsebuje kremena, živosrebrna svetilka, imenovana višinsko solnce. Ono služi v medicini kot zdravilno sredstvo proti številnim boleznim. Pričeli so se tudi poskusi v hlevu, ki naj bi pokazali vpliv na produkcijo mleka in množino vitaminov v njem. (Dalje sledi.) Letošnja premovanja plemenskih konjev se vrše pod običajnimi pogoji, in sicer: 30. julija pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah za srez Maribor levi breg; 31. julija v Ptuju za sodni okraj Ptuj; 1. avgusta v Ormožu za sodni okraj Ormož; 10. avgusta v Celju za sreze Celje in Šmarje pri Jelšah; 11. avgusta v Ljutomeru za toplokrvne konje sreza Ljutomer; 12. avgusta v Beltincih za sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava; 1. septembra v Št. Jerneju za sreza Krško in Brežice; 2. septembra na Igu za sreza Ljubljana okolica in Litija; 3. septembra v Kranju za srez Kranj in v Lescah za srez Radovljica. v Čebelarstvo. Čebelar v juliju. Jože Okorn. Doba rojenja in poletna paša je končana. Bližamo se koncu čebelarske sezone. Čebele bodo izrabile v ugodnih razmerah še zadnjo pašo — ajdo, in že bomo v jeseni. V juliju polagamo temelje za bodoče leto, zato moramo, če hočemo doseči uspehe, vsa dela v čebelnjaku točno in natančno, do najmanjše potankosti izvršiti. V dobi rojenja nastane v vsakem čebelarstvu večji ali manjši nered. Marsikateri panj se je preveč izrojil in postal slabič; nekateri izrojenci so izgubili matice in je nevarnost, da postanejo tro-tovci; družine iz poškodovanih razpokanih panjev je treba preseliti v boljše, ker v takih panjih ne moremo pustiti čebel za pleme; slabe matice moramo zamenjati z dobrimi, in končno čebele pripraviti za ajdovo pašo. Polno dela, ki ga je treba smotreno izvršiti! Najprej pregledamo, če tega nismo že sproti izvrševali, če so izrojenci v redu. Za brezmatičnega izrojenca-kranjiča ni druge rešitve, kakor da mu odtrgamo dno in ga naveznemo na dobrega močnega prveca. Če je pa izrojenec postal trotovec, ga moramo, preden ga naveznemo, izprazniti, to je, iz njega izženemo vse čebele. Špranje med panjem in nastavkom zamašimo z zmesjo ilovice in kravjeka, ali pa s steklarskim klejem (kitom). Brezmatičnim izrojencem v A. Ž. in drugih panjih, v katerih čebelarimo na med, pa dodamo močno rezervno družinico z zalego in čebelami vred. Tako okrepljen izrojenec ob skrbnem negovanju prav nič ne zaostaja za ostalimi družinami. Če je izrojenec postal trotovec, ga moramo, preden mu dodamo rezervno družinico z matico, omesti v zaboj. Ometeno zaleženo satje trotovca porazdelimo po mediščih močnih panjev, čebele pa pustimo v zaboju najmanj 6 ur. Najbolje je, če zaboj zanesemo za ta čas v hladno klet. V izpraznjenega izrojenca-trotovca damo nato rezervno družinico na treh sat-nikih, ostali prostor pa izpolnimo z nezalezenimi satniki, ki so deloma napolnjeni z medom in cvetnim prahom. Po preteku 6 ur zanesemo zaboj z ome-tenimi čebelami pred čebelnjak in ga odkrijemo. Čebele se čutijo sedaj brezmatične in si izprosijo sprejem v njihov prejšnji rodni dom. Izrojence, ki so se preveč izrojili, okrepimo z godno zalego iz rezervnih družinic. Napačno je, če odvzamemo za okrepitev slabičev zalego močnim plemenjakom, ker jih s tem oslabimo. Oslabelemu izrojencu smemo dati naenkrat le toliko zaleženih satnikov, kolikor jih lahko obseda. Navadno mu damo vsakokrat dva satnika, in sicer na vsako stran gnezda po enega. Ko smo vsa ta dela izvršili, moramo v prvi vrsti skrbeti za zadosten zarod (zalego). Le močno za-leženi in živalni panji morejo dobro izrabiti pašo. Zato morajo čebelarji v krajih, kjer ni zadostne paše, da matica preveč ne omeji zaleganja v juliju in prvih dneh avgusta, pašo nadomestiti s krmljenjem. Krmimo dva- do trikrat na teden po en četrt litra na panj, in sicer z medom, ki ga nekoliko razredčimo z vodo. Krmiti moramo redno do pričetka paše, drugače krmljenje ni uspešno. Gozdarstvo. Žigosanje lesnih izdelkov v gozdu; izvoznice za les. Paragraf 79. zakona o gozdovih z dne 21. decembra 1929. Ur. 1. štev. 162/35 se glasi: „Praviloma ni dovoljeno, lesa odpravljati iz gozda, dokler se predhodno ne oznamenuje z gozdnim žigom. Od tega se sinejo izvzeti majhni zasebni gozdovi, glede katerih sme predpisati ban po krajevnih razmerah posebno postopanje. Za izvoz lesa, kakor tudi za izvoz ostalih gozdnih proizvodov se izdajajo po potrebi pismene objave. Predpise za žigosanje, odnosno za izdajanje objav, izdaja ban.'" * # * Na temelju teh. pogojno predpisanih določb je odredila naša kralj, banska uprava sledeče: Z žigom je oznamenovati v gozdu les, podelan v hlode, jamski les, celulozni les, tramove, tirne pragove, brzojavne drogove, na posestvih, ki imajo nad 50 hektarjev gozda. Dro- bni izdelki, kakor hmeljevke, letve, drva (polena), kolje se ne žigosajo. Posestniki gozda nad 50 ha, ki doslej še niso imeli za-znamenovalnega kladiva, naj si ga omislijo in žigosajo lesne izdelke ali sami ali s svojimi nameščenci. Ako je tak posestnik prodal les v gozdu, more njegov žig nadomestiti žig kupca, ki običajno žigosa nakupljeni les s svojim žigom. V vsakem slučaju mora žig imeti les, ki se plavi ah splavlja. Vsled razpisa ministrstva za šume in rudnike z dne 12. maja 1931, štev. 11815., naj se jemlje pri žigosanju lesa v nedržavnih gozdovih zelena barva, zaradi razlikovanja od žiga v državnih gozdovih, ki je črne barve. # * # Za izvoz lesa iz gozda se začasno v splošnem ne uvajajo izvoznice. Izjema velja samo za les, ki ga nameravajo izvažati posestniki gozda ali kupci lesa v območje kake druge banovine. Ti si imajo priskrbeti izvoznico, ki jo izda dotična občina, v katere območju je bil les produciran. Sreska načelstva naj sestavijo občinam besedilo za take izvoznice. Izvoznice naj vsebujejo sledeče podatke: Leto in zap. številko, ime in bivališče izvoznika, označbo sortimenta lesa, ki se izvaža, množino lesa, ki se izvaža v polnih odnosno prostornih kubičnih metrih, občino in srez, koder je bil les posekan, ime in bivališče posestnika dotičnega gozda, izvozno sredstvo (vagon, splav.....), datum in žig županstva ter podpis županstva. Izvoznice glasom rešenja ministrstva financ z dne 22. januarja 1931, štev. 68235/1930., niso podvržene taksi po zakonu o taksah. Osebam, ki izvažajo les v druge banovine, je priporočiti, da ga opremijo tudi s svojim žigom. * * * Zadružni dan. Dr. Milavec. Zadružništvo vsega sveta je organizirano v Mednarodni zadružni zvezi, ki ima svoj sedež v Londonu. V Mednarodni zadružni zvezi v Londonu so organizirane kmetijske, delavske, obrtne, uradniške itd. zadruge. Zadružništvo, kot gospodarsko-socialni pokret je bilo že pred svetovno vojno važen činitelj v narodnem gospodarstvu. In kakor so se po svetovni vojni gospodarske in socialne prilike po vsem svetu znatno izpremenile, mora tudi zadružništvo prevzeti važno vlogo med skrajnimi tipi gospodarstva, med kapitalizmom in komunizmom. Zadružništvo, ki organizira ljudi in ne le mrtev, brezčuten denar — kapital — mora postati reformator v svetovnem narodnem gospodarstvu. Če govorimo specielno o kmetijskem zadružništvu, je treba še posebno poudariti, da je kmetijsko zadružništvo edina možna oblika samopomoči kmeta. Samopomoč pa je prvi predpogoj za napredek. Vsaka javna, državna pomoč, naj bo že kakršnakoli v obliki direktnega prispevka, ali v obliki carinske politike ali davčnih olajšav, je brezuspešna, če ne sodeluje pri tem gospodarska združitev kmetov samih, zadruga, skupnost, volja do medsebojne pomoči. Za gornje odredbe so bili merodajni nastopni razlogi: Nekatere banske uprave, osobito Savska, so uvedle zelo detajlirane in komplicirane predpise tako glede žigosanja lesa v gozdovih, ki ga imajo vršiti tudi državni gozdni organi, kakor glede izvoznic, brez katerih ne dopuščajo izvažanja lesa iz gozdov, ne prevoza po železnici. Izvajanje tako kompliciranih predpisov pa ni mogoče pri nas v Dravski banovini zaradi preštevilnih individualnih gozdnih posestnikov in še večjega števila v terenu raztresenih gozdnih parcel, ki jih poseduje posameznik, nadalje zaradi premajhnega števila gozdarskega osebja, zaradi zaposlenja slednjega z važnejšimi posli, i. t. d. Strankam se ne morejo nalagati stroški za uradno žigosanje in za potovanje šumarskih organov na gotove kraje zaradi izdajanja izvoznic. Ravnotako je treba upoštevati, da bi stranke izgubile mnogo časa in zamudile delo, če bi morale hoditi po izvoznice do uradov. Legalna lesna trgovina bi bila s kompliciranimi predpisi preveč ovirana. Važno je žigosanje lesa in izdajanje izvoznic samo v takih krajih, koder so v gozdovih tatvine večjega obsega ali se pogostoma pojavljajo. V Dravski banovini pa ni opažati, da bi kradli močnejši les, kakor hlode, debla, tramove, ker varuje svojo imovino vsak posestnik sam. Pač pa se pojavljajo tu in tam tatvine drogovja za hmeljevke in smrečic za božična drevesca. Glede kupčije s temi pa obstojajo itak posebni predpisi. Nelegitimno prisvajanje lesa se opaža bolj v gozdovih solastnikov in po malih občinah, ki nimajo sredstev, da bi si postavile čuvaja. Res je, da bi se mogli dobiti z vpeljavo izvoznic podatki za statistiko produkcije lesa; vendar bi točna kontrola teh podatkov vsled pomanjkanja zadostnega števila gozdarskega osebja ne bila dosegljiva. Vse te okoliščine so bile merodajne, da se je glede žigosanja lesa in izvoznic odredilo le najpotrebnejše. Ako bi se v posameznih krajih izkazala potreba, da se uvedejo strožji predpisi, se bo zadeva vzela ponovno v pretres. Ing. A. Š. ništvo. Samopomoč in državna pomoč morata iti roko v roki, ena brez druge nima trajnih uspehov. Mednarodno zadružništvo, ki je slavilo te dni svoj deveti zadružni dan, more v zadnjih letih zabeležiti velik napredek; zadrugarji vsega sveta iznašajo skupne želje in zahteve v gospodarskem in socialnem pogledu. Čitatelje »Kmetovalca" mora zanimati, kakšne naloge si stavlja organizirano mednarodno zadružništvo, ker so tudi naše zadruge del te mogočne mednarodne organizacije. Tudi naš kmet mora vedeti, da so ideje, na katerih sloni naše domače zadružništvo, skupne ideje vsega svetovnega zadružništva. O priliki proslave devetega mednarodnega zadružnega dneva je objavila Mednarodna zadružna zveza v Londonu naslednji program: „Zadrugarjem vsega sveta! Zveze in zadruge iz 42 držav, ki so včlanjene v Mednarodni zadružni zvezi v Londonu, slavijo v nedeljo, 5. julija 1931. deveti mednarodni zadružni dan. Nepregledne množice zadrugarjev v vseh delih sveta si ta dan pošiljajo bratske pozdrave in želje. Ob tej priliki ponavljajo obljubo zvestobe osnovnim načelom mednarodnega zadružnega pokreta in ideji miru. Zadruž Vkljub hudi gospodarski krizi, ki delj časa in huje kot kdaj poprej pritiska na vse kulturne države, je mednarodni zadružni pokret ne samo utrdil poprej pridobljene postojanke, ampak mu je uspelo, da si je v mnogih državah priboril nove. V tem uspehu je treba gledati dokaz za čim večjo silo in zaslugo zadružnega gospodarskega sistema, ki ima svoje korenine v življenju in v srcih narodov. Zadružni pokret je v preteklosti dokazal, da ga ne morejo uničiti krize svetovnega gospodarstva. Njega dviga in nosi navdušenje njegovih pristašev. Zadružni pokret raste, ker ga krepi nepremagljiva odločnost za uresničenje njegovih želja, da splošno obče blagostanje zamenja kopičenje osebnih koristi. Zadružni pokret predstavlja danes največje upanje za pravično in zdravo rešitev gospodarskih vprašanj, s katerimi se bori človeštvo. Gospodarski nacionalizem, ki se more smatrati kot sad kapitalističnega sistema, ovira razvoj zadružnega pokreta. Vkljub temu je zadružni pokret osvojil široke plasti v vseh delih sveta. Premagal je vse zapreke. Njegov nauk spaja ljudi v skupno težnjo po odstranivi današnjega gospodarstva, osnovanega na osebnih koristih, s težnjo po izkoriščanju vseh pridobitnih družabnih in kulturnih virov, moči in sile ter v težnjo po sklepanju sorodnih vezi med vsemi narodi na svetu. Mednarodni zadružni pokret je napravil za svetovni mir več kakor katerakoli druga ustanova. Njegov napredek znači odstranitev vseh nepravičnih in nemoralnih metod v ekonomski borbi. Razvoj mednarodnega zadružnega pokreta ustvarja poleg tega predpogoje za vojaško razorožitev, ki se more smatrati kot prirodna posledica višje civilizacije, do katere nas bo dovedlo zadružništvo." Razen tega proglasa Mednarodne zadružne zveze je dosežen tudi sporazum, da vsi zadrugarji, ki bodo zbrani zaradi proslave mednarodnega zadružnega dneva, sprejmejo na svojih sestankih soglasno resolucijo, ki naj bi se glasila: „Iz tega zadružnega sestanka, ki smo ga priredili zaradi proslave devetega mednarodnega zadružnega dneva, pošiljamo bratske pozdrave zadrugarjem vsega sveta in se jim pri tej priliki pridružujemo v globoki veri, da je zadružni pokret v stanu prinesti rešitev gospodarskih vprašanj, ki že odnekdaj, a posebno sedaj, ogrožajo narodni in mednarodni napredek, da Gospod Kako olajšati ženi gospodinjsko poslovanje. Pomanjkanje sredstev za vzdrževanje delovnih moči sili gospodinjo, da vrši večino gospodinjskega dela sama. Škodljive posledice teh prevelikih naporov se javljajo pri ženah v takih oblikah in množini, da so vedle do resnega proučevanja vprašanja, kako olajšati ženi gospodinjsko poslovanje in jo ohraniti zdravo in delazmožno. Nastopne misli, ki naj bi bile gospodinji nekak kažipot pri uredbi gospodinjstva, bodo zadele marsikje na odpor, ker so večinoma v ostrem nasprotju z dosedanjim načinom upravljanja dela. Tu velja: poskusi, preizkusi, presojaj in potem šele ustvari sodbo. zadružni pokret zagotovi dobro voljo in mir med narodi, kar niso mogli storiti državniki, diplomatje in politiki in da končno uveljavi boljši družabni red, ki ne bo osnovan na osebni koristi. Zadrugarji vidijo v izpremembi gospodarskega reda in v razorožitvi neobhodne predpogoje za ohranitev svetovnega miru in za zavarovanje najširših ljudskih slojev pred neugodnimi izpremembami življenskih pogojev; v tem je najzanesljivejša podlaga za ljudsko blagostanje. Zadružništvo pozdravlja in hoče pomagati vsem iskrenim naporom mednarodnega značaja in se obvezuje, da hoče z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, pomagati uresničenju teh želja." Iz te važne poslanice Mednarodne zadružne zveze more čitatelj »Kmetovalca", naš kmet, raz-videti, da so cilji in naloge, ki si jih stavlja zadružništvo, ogromnega pomena za gospodarski razvoj kmetskega stanu in še posebno malega kmeta. Da bo veličina zadružnega pokreta vidna tudi našemu kmetu, ki vidi in opazuje in pozna le naše domače prilike in še te le v svojem domačem kraju, navajam nekaj številk iz Mednarodne zadružne zveze in nekaterih držav, v katerih je zadružna misel prodrla precej na široko. Na vsem svetu posluje približno 80.000 konsum-nih zadrug s 40,000.000 članov, približno 100.000 kreditnih zadrug, v katerih je 15,000.000 članov, preko 40.000 kmetijskih zadrug s preko 15,000.000 članov. V celoti je organiziranih v zadrugah po vsem svetu približno 100,000.000 ljudi. Samo angleške konsumne zadruge štejejo blizu 7 milijonov članov, nekoliko močnejše so zadruge v Nemčiji. V Franciji znaša število zadrugarjev v konsumnih zadrugah do 3 milijone članov. V tej veliki svetovni zadružni armadi imamo Jugoslovani približno 700.000 zadružnikov; najštevilnejše so pri nas kreditne zadruge, ki jih je okoli 4.000, nabavljalnih in konsumnih pa nad 1.100. Naše zadruge so včlanjene v 34 zadružnih zvezah, v 14 podzvezah ter osrednjih zadrugah; število zadrug znaša okoli 6.500. Celokupni promet potom zadrug, kreditnih in blagovnih znaša okoli 6 miljard dinarjev. Razvoj zadružništva bo šel naprej; iz majhnih, neznatnih začetkov se je zadružništvo razvilo do sedanje višine preko neštetih ovir in kriz. injstvo. Gospodinjska opravila moramo opravljati predvsem ekonomsko. Ne zadostuje, če varčujemo le s stvarmi, čuvati moramo tudi telesne moči in štediti s časom. To nam bo pa le tedaj uspelo, če bomo vsako, po videzu še tako neznatno delo, ki je moramo vršiti, premislili in preudarno poiskali način, kako bi ga z najmanjšo porabo moči in časa najbolje opravili. Odkrito in nepristransko presojanje dela nas bo pogosto dovedlo do spoznanja, da je prekomerne utrujenosti često' kriv napačen postopek pri delu. Ugotovili bomo, koliko nepotrebnih potov in stopinj smo napravili tekom dneva samo zato, ker smo premalo mislili. Izračunali so, da napravi gospodinja za kuhanje preproste prikuhe črez 130 korakov. Prehodi torej 70 m dolgo pot. Če seštejemo kuhanje zajutreka, kosila in večerje, opravljanje ži- vine, ki zlasti v poletnem času največkrat pripade gospodinji, dobimo dnevno najmanj 500 m pota in to brez posebnih opravkov, kakor peke kruha ali pranja. Iz povedanega je razvidno, da storimo že veliko v svoje olajšanje, če izključimo pri opravkih nepotrebne korake, če se vprašamo pred delom, kaj bomo potrebovali in kje se dotične stvari nahajajo. Večkrat nam bo mogoče z enim samim potom vse druge mimogrede opraviti. Delajmo torej premišljeno in izločimo nepotrebne korake. Pota moremo skrajšati s primerno razdelitvijo hišnih prostorov. Shramba in kuhinja bodita kolikor mogoče blizu skupaj. V starih hišah se večkrat izognemo dolgim ovinkom, če na primernem mestu predremo zid in vstavimo vrata. Stročji fižol s paradižnikom. Zinka Mikuš. V kožici razgrejemo mast, razmažemo v njej prav malo moke (za 5 žlic masti, 1 kavina žlica moke) ter pridenemo olupljene semena iztrebljene in zrezane paradižnike in par zrn s soljo strtega česna. Ko se je 6—10 minut mehčal, stresemo zraven skoro do mehkega kuhan, podolgem zrezan fižol, previdno ga zmešamo med paradižnike, solimo in še zalijemo, če treba z vodo, v kateri se je kuhal fižol. Razkuhan paradižnik mora tvoriti gosto omako. Vse skupaj parimo v pokriti posodi do mehkega, pri tem pa pazimo, da se jed ne pripali. Prav dobro se poda zraven zabeljen krompir. Stročji fižol na prleški način. Zinka Mikuš. 1%—2 kg fižola otrebimo in skuhamo v slanem kropu. Kuhanega stresemo na preboj in pustimo od- cediti. Medtem pa namažemo skledo za narastke s surovim maslom ali mastjo, potresemo z drobtinami in nadevamo za 2 prsta visoko plast fižola; potresemo z drobtinami, denemo zopet plast fižola itd., da je skleda polna. Oblijemo z raztepeno kislo smetano {XA—x/2 1) in pečemo v vroči pečici V2—% ure. Gledati je na to, da je pečica res vroča, da se jed hitro speče in ne izsuši. Paziti moramo tudi, da ne vzamemo preveč drobtin, ker bi nam te popile smetano in bi bila jed suha. Lahko damo na mizo kot glavno jed s pečenim novim krompirjem. Prehrana po novih zdravstvenih načelih. V založbi Jugosl. knjigarne je izšla pod navedenitn naslovom knjiga, ki jo je po spisih znamenitega švicarskega zdravnika in prvobojevnika v reformi prehrane dr. Bircher-Bennerja priredila in spretno prikrojila našim razmeram prikladno, učiteljica gospodinjstva, gdč. Štefanija Humek. 2e predgovor nam pove, da je pisana knjiga z izredno ljubeznijo in skrbnostjo. Prvi del, ki obravnava novodobna znanstvena vprašanja iz hranoslovja, je gospodinji nujno potreben za pravilno umevanje drugega dela. Ta podaja zapise najrazličnejših jedil, tako glede tvarine kakor glede načina priprave. Knjiga je važna tudi zato, ker prinaša gospodinji jasnost v pogledu presojanja resnične vrednosti živil. Pouči jo, da je zmotno ono naziranje, ki smatra obilno mesno hrano za vir zdravja in moči. Obenem pa posreduje razumevanje za doslej toliko zapostavljeno rastlinsko prehrano. Gospodinji na deželi bodo predvsem dobrodošli zapisi v pripravi zelenjadi, ker ji nudijo možnost napraviti iz domačih pridelkov raznovrstna preprosta in fina jedila; primerno razmeram, v katerih živi. Knjigo, ki je pisana lahko umljivo tudi ko obravnava težje stvari iz hranoslovja, našim gospodinjam toplo priporočamo. Družbene zadeve in razno. URADNE VESTI. RAZGLAS o sprejemu gojenk v kmetijsko - gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1931. se otvori trideseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Praktično se vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Gojenke se vadijo tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din. Vsaka go-jenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih nočnih srajc ali jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete. Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vtopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. i S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo na Kmetijsko družbo v Ljubljani vsaj do 31. julija 1931. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. V L j u b 1 j a n i, 30. junija 1931. Kmetijska družba v Ljubljani. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe dne 10. julija 1931. Seji je načeloval predsednik g. Detela, navzoči so bili gg.: podpredsednika Hauptman in Lenarčič ter odborniki: Brulc, Jan, Kersnik, Levstik, Piber, Robič, Rus, Steblovnik, Štrcin, Šušteršič, Vesenjak in družbeni ravnatelj ing. Lah, kot zapisnikar pa strok, tajnik Kaiol. Opravičil se je g. ing. Zidanšek. G. predsednik je otvoril sejo ob polu enajstih, pozdravil navzoče ter ugotovil sklepčnost. Podal je na to svoje poročilo: 1. Skladišče v Celju. Kmetijska družba se pogaja zaradi razširjenja skladišča za blagovni promet v Celju. Po podrobnih pojasnilih g. predsednika je glavni odbor storil primerne sklepe v tem pogledu. 2. Hiša v Novem mestu. Družbeno posloje v Novem mestu se nahaja v slabem stanju in ga je treba nujno popraviti. O tem, kako se naj to izvede, se je vnela živahna debata, katere konec je bil sklep odbora, da se pooblasti predsedstvo, naj ukrene, kar bo najbolj potrebno. 3. Zgradba skladišča ob Salendrovi ulici je nujna, ker bo družba morala prihodnje leto izprazniti svoje skladišče na Poljanah. Glavni odbor je pooblastil gg. predsednika Detelo, podpredsednika Hauptmana in odbornika Rusa, da storijo korake v dosego dovoljenja provizoričnega skladišča. 4. Poprava poslopja v Mariboru je potrebna, ker so stanovanja v slabem stanju. S popravo bo hiša pridobila in zato je glavni odbor pooblastil g. predsednika in g. odbornika Ro-biča, da si na licu mesta ogledata prostore in določita popravo do odmerjenega zneska. 5. Pleskanje vnanjih oken v hiši Tarčarjeva ulica 1. je nujno potrebno. Glavni odbor je naročil predsedstvu, da se to delo izvrši na račun dohodkov iz najemnine te hiše. (Dalje prih.) VABILO k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe. Spored: 1. Točke 1.—6. po § 37. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. V nedeljo, 2. avgusta 1931.: Barje, ob 14. uri pri načelniku; Krško, ob 10. uri v občinski posvetovalnici. Kmetijske podružnice ponovno opozarjamo, da so vse vloge, ki jih vlagajo na oblasti potom Kmetijske družbe, koleka proste, naravnost vposlane, pa se morajo kolekovati. Gospodarske vesti. Prevoz naseljencev in njihovih stvari brezplačen. Kmetijski minister je izdal pravilnik za izvršitev sklepa kmetijskega ministrstva od 21. junija t. 1. štev. 26.451, o brezplačnem prevozu naseljencev in njih inventarja, o načinu plačevanja voznine za prevoz na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji, kakor tudi na privatnih železnicah in ladjah. Pravilnik je stopil v veljavo. Istočasno preneha ve-ladjah sklep bivšega ministrstva za agrarno reformo od 24. julija 1926, št. 26.156, in pravilnik od 25. avgusta 1926, št. 26.157. Nove odredbe o dokumentih, potrebnih pri izvozu vina na Češkoslovaško. Ministrstvo za trgovino je izdalo novo odredbo glede izvoza vina na Češkoslovaško. Važen je 3. člen te odredbe, ki predpisuje, da morajo imeti pošiljke vina uverenje o poreklu in certifikat o analizi. Uverenja o poreklu potrdi kmetijski oddelek pri banovini, certifikat o analizi pa izdajajo enološke ozir. kontrolne postaje. Za nas torej kontrolna postaja v Mariboru. Izvoz zelenjave narašča. Izvoz zelenjave iz naše države v inozemstvo se je v tem letu povečal za 30% napram lanskemu letu v istem času. Rumunska kontrola za izvoz sadja. Rumunska vlada je uvedla kontrolo pri izvozu jabolk, orehov in grozdja, svežega in sušenega. Desetletnica Primorcev-kolonistov v Petišovcih. 25. junija t. 1. so praznovali izseljenci s Primorskega svojo desetletnico, odkar so se naselili v Petišovcih pri Dol. Lendavi. Naselili so se na posestvih grofa Esterhazija. Proslava, se je vršila v Dol. Lendavi v hotelu „Krona". Iz delovanja podružnic. Zagorje ob Savi. V nedeljo, 12. aprila t. 1., se je vršilo zanimivo in izredno poučno filmsko predavanje, ki ga je priredila naša kmet. podružnica v dvorani kina. Udeležba je bila izredno velika. Nad 250 obiskovalcev je z velikim zanimanjem sledilo strokovnim izvajanjem g. tajnika Kafola, ki je obenem tolmačil med predstavo slike kmetijske razstave Nemške kmetijske družbe v Dortmundu in zatiranje sadnih škodljivcev z raznimi sredstvi, predvsem z nosprasenom itd. — Popoldne se je vršilo predavanje o perutninarstvu v šoli, pri katerem je bilo navzočih precejšnje število žen in deklet, ki so pazljivo poslušale nasvete predavatelja. Medija-Izlake. Kmetijska podružnica je priredila v nedeljo, 19. aprila t. 1. v Društveni dvorani kmetijsko predavanje. Udeležba je bila zadovoljiva. Predavatelj, strok, tajnik Kafol iz Ljubljane, je pojasnil poljudno razna pereča vprašanja, ki se tičejo izboljšanja kmetijstva, zlasti živinoreje in sadjarstva v našem okraju. Po predavanju se je vršil živahen razgovor, v katerega so posegli g. Lovrač in drugi. Prireditev je prav dobro uspela in želeti je, da bi se kaj sličnega večkrat priredilo. Kmetijsko-šolski vestnik. Pogoji za sprejem v pletarsko šolo v Ptuju. Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani živ-ljenski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. — Pletarska šola v Ptuju ima predvsem namen, iz-vežbati praktično in teoretično, v pletarstvu in vrboreji, učen-ce-ke, ki so uspešno dovršili osnovno šolo, in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. Šolsko leto se bo pričelo 1. septembra 1931. V prvi letnik se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo; 4. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti izposlovale mesečne podpore. Vsi učenci pa prejmejo vse šolske potrebščine v šoli brezplačno. Prijave je poslati najkesneje do 15. avgusta t. 1. Vsak prijavljenec prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo pletarske šole v Ptuju. Meteorološka opazovanja. Važnejši podatki meteorološke postaje ban. vin. in sadj. šole v Mariboru. I. Temperatura v °C: povprečno 20'5, najvišja 31*4 (13), najnižja 9'9 (1.); število vročih dni (maksimum 25'0 ali več) 18. II. Solnčnost: 259"0 ure, povprečno na dan 8'6 ure, največ dne 27,. 28. in 29. 13"1 ure. III. Oblačnost (od 0—10): povprečno 4-2, število vedrih dni (povprečno pod 2'0) 7, oblačnih dni (povprečno nad 8"04). IV. Padavine kot voda v mm: 153'2, največ 38'4 (15); število dni z dežjem 13, z gromom 9. s točo 1 (15). Šiitar. Za uredništvo odgovarja: ing. R. Lah. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PR ATS KJE VREČICE ZA SEMENA ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 ki je zdravi Kmetovalci in sadjarji! Tovarna Lorber & C o m p v ŽALCU, Dravska banovina Vam nudi najcenejše in najboljše sadne mline v nakup. Vsi železni deli naših sadnih mlinov, ki pridejo v stik s sadjem pri mletju, so najsolirinejše galvanično pocinkani, tako, da ostane sadjevec vedno popolnoma čist. — Gonilna moč strojev: večje stroje dve osebi, manjše pa ena oseba z » lahkoto žene. Kapaciteta naših strojev: z enim velikim strojem se izmelje v pol ure sadja za 300 litrov, ženim malim strojem pa v istem času za 150 litrov sadjevca. Vsi rezervni deli pri nas kupljenih strojev so vedno v zalogi, ali se po želji takoj naredijo. Naših sadnih mlinov kakor tudi slamoreznic je že na tisoče in tisoče med našimi kmetovalci v rabi v največje zadovoljstvo Cena za sadne mline: veliki Din 2000"-, mali Din 1000"— franko Žalec. - V raši tovarni v Žalcu so sadni mlini na vpogled, kjer se dobijo še ostale informacije. Telefon 2366 Najboljši in najekonomičnejši ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn ŠKOOOVI ZAVODI V PLZNJU se nahajajo v velikostih 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrniie se na CIV. ING. M. H. ŠTEBI Ljubljana, Selenburgova llliill GOSPODARJU • PRED NAKUPOM VAŠIH GOSPODARSKIH STROJEV OBRNITE SE NA K. 6 R. JEŽEK TOVARNA GOSPODARSKIH STROJEV, LIVARNA ŽELEZA IN KOVIN NHRIBO^ - MELJE 103 PRVOVRSTNI IIDBLKI Kmetovalci, čitajte hmetijsho - strohovne knjige! KMETIJSKE KNJIGE in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI NOVI TRG ŠTEV. 3. Splošno kmetijstvo. Din Dla