ISSN 0351-6407 9 '77035V640019 Po Matiji ne gre lisjak čez led domov. Murska Sobota, 24. februarja 2000, leto Lil, št. 8, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT INTERVJU, str. 10 KRONIKA, str. 1 7 »Nad Turčijo sem bil pozitivno presenečen« Hotižani napovedujejo državljansko nepokorščino N E PR ES L IŠ A N O TOMO KOLES Mesto ali Sibirija? Ne morem verjeti zavrtosti nekaterih naših meščanov. Komaj je dobro začel delovati Mladinski informativni in kulturni klub na novi lokaciji v starih avtobusnih garažah pri trgovini Bauta - pazite, tudi s podporo občine že so mu začeti nekateri metati polena pod noge. In ta MIKK je nekaj povsem drugega kot nekdanji zloglasni Klub mladih, o tem sem se sam prepričal že večkrat na lastne oči. V njegovih prostorih se ne sme piti alkohola in kaditi, programska ponudba - pa ne samo za mlade, ampak za vse - pa je bila tako bogata kot še nikoli doslej v Soboti: delavnice, razstave, predavanja, izleti, koncerti ... Začetno zanesenjaštvo skupinice ljudi, ki oblikujejo program, pa je začelo počasi ugašati. Zakaj? Dejanu so se po petkovem koncertu pritožili »anonimni stanovalci« iz bližnjega bloka (ki v bistvu sploh ni tako blizu, saj ga ločujeta veliko parkirišče in travnik, medtem ko - zanimivo - niti iz bližjih hiš ni bilo nobene pripombe), čeprav je koncert potekal v zaprtih prostorih, ni bilo nobenega izgreda, ob enajstih pa je bilo že vse končano in mirno. Zdaj mi pa vi povejte, pri katerem gostinskem lokalu je v petek zvečer ob enajstih že vse mirno? Didi je spet poskušal najti dvorano za koncert, ki bi ga ob začetku počitnic podari! našim šolarjem, pa mu niti en ravnatelj ne odstopi telovadnice. Eden mu je celo rekel, da naj se s koncerti »za nekaj časa malo umirijo«! Kot da bi bila to kost, ki jo od časa do časa vržemo v gobec mladim, da bodo potem tiho. Zavoljo tega je odpadel tudi Jutrišnji koncert. Medtem ko se v večini slovenskih mest mladinska kulturna scena dogaja nemoteno, se bodo v našem »polovičarskem« šolarji med počitnicami spraševali, ali smo mesto ali samo zakrinkana Sibirija. Počitnice, ki čakajo naslednji teden drugo polovico šolarjev v Sloveniji, niso več take, kot so bile nekoč zimske počitnice. Sedaj trajajo namreč samo en teden in ne delijo šolskega leta na 1. in 2. polletje. Kljub vsemu se jih šolarji zelo veselijo. Zaenkrat pa žal ne kaže, da bodo zares tudi zimske. No, večina si bo prav gotovo znala najti dovolj drugega razvedrila. Dokaj pester program, ki so ga poimenovali Zimske počitnice 2000, so pripravili tudi pri Zvezi prijateljev mladine M. Sobota. Med drugim se bodo lahko šolarji v ponedeljek in četrtek od 8.30 do 10.00 brezplačno drsali na drsališču pri BTC-ju, vse dni v tednu pa jim bo na voljo tudi internet v mladinskem in kulturnem klubu, kjer bo poskrbljeno še za igre in zabavo. (JG) Foto: J. ZAUNEKER PUM ■ Projektno učenje za mlade Prvi korak k večjim ciljem V Pomurju več kot 40 odstotkov brezposelnih starih od 15 do 25 let rogram PUM je namenjen mladim med 15. in 25. letom, ki nimajo ustrezne poklicne izobrazbe, niso zaposleni in so brez motivacije za nadaljnje izobraževanje, saj imajo negativno izkušnjo s klasičnim načinom šolanja. Pri programu gre za neformalni način izobraževanja, ki ponuja mladim priložnost izobraževanja, druženja in zabave. Program traja eno šolsko leto, v tem času pridobijo učne in delovne navade, motivacijo za nadaljnje šolanje, predvsem pa odkrijejo in razvijajo svoje sposobnosti. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN KARČI LEHNER PARIČJAK6 9252 RADENCI Mladi brez dokončane izobrazbe in zaposlitve nimajo skoraj nobenih možnosti, da bi zaživeli ekonomsko neodvisno, PUM pa jim ponuja z drugimi metodami dela drugačne možnosti in priložnosti. Program so razvili v Andragoškem centru Slovenije, finančno pa ga podpirajo Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za zaposlovanje in lokalne skupnosti udeležencev. Vstop v program in izstop sta svobodna, za enega udeleženca pa lahko traja največ eno leto. Vključitev v program plača za vsakega udeleženca Zavod za zaposlovanje, vsak dobi tudi denar za potne stroške in nagrado v višini 60 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Tačas je v Sloveniji pet skupin PUM-a, od tega deluje ena tudi pri Ljudski univerzi v Murski Soboti. V skupini je lahko 18-24 udeležencev, zanje pa skrbijo trije mentorji, ki jih Andragoški center skrbno izbere na podlagi izobrazbe, življenjskih in praktičnih izkušenj, primernih osebnostnih lastnosti, opravili pa so tudi posebno izobraževanje za mentorje. Program je javno veljaven, torej je sprejet v skladu s šolsko zakonodajo, in neformalen, tako da ni vnaprej predvidene vsebine dela, definirana je samo v grobem. Mladi udeleženci se glede na svoje interese odločajo o vsebini programa, ki lahko zajema različna področja (internet, re- kreacija, gledališče, glasba, časopis, spoznavanje poklicev, pomoč pri učenju ...). Vodja programa v Murski Soboti Alojz Sraka poudarja, da si s tem pridobivajo praktična znanja, splošno izobrazbo, funkcionalne spretnosti in navade, predvsem pa pozitivne izkušnje z učenjem, ki pripomorejo k temu, da nadaljujejo šolanje. Ko so torej vključeni v PUM, se lahko učijo oz. spoznavajo vse, kar jih veseli, mentorji pa jih bodo ob tem usmerjali, vendar jih ne bodo ocenjevali. Tako s pogovori utrjujejo osebne stike, da mladi dobijo motivacijo ter pridobijo učne in delovne navade. Program poteka dopoldan vsak dan v tednu in traja sedem ur dnevno. Ob koncu dobi vsak udeleženec listino, kjer je zapisano, pri katerih projektih je sodeloval, raziskave pa so pokazale, da PUM spremeni življenje kar 60 odstotkom udeležencem. DARJA Tl BAOT« Zadnja vest | Vlak ga je povozil V torek, 21. februarja, ob 21.06 je potniški vlak Mura ekspres, ki je peljal iz ormoške smeri proti Murski Soboti, povozil v bližini garaž avtobusnega podjetja moškega, starega od 60 do 70 let. Bil je oblečen v rjave hlače, karirasto srajco, rjav pulover in jopo zelene barve. Včeraj ob 12. uri, ko smo sklenili redakcijo Vestnika, še ni bila znana identiteta pokojnika in tudi ne, kako je prišlo do tragične nesreče. NAROČNIK 5. sejem »JoP Čl AD A SEJEM ZELENEGA ŽIVLJENJA <.U'VU STOPIMO POMLADI NAPROTI vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo Celjski sejem, 24.- 27. februar vsakdan 9.00 - 18.00 Generalni pokrovitelj: vrtnarstvo ceiae ■ ® marles hiše maribor d.o.o. Hiše po vaši meri 2 AKTUALNO OKOLI NAS 24. februar 2000, ekdanji slovenski veleposlanik v Washingtonu in sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel se je v teh dneh vrnil s poslovilno-delovnega obiska v ZDA, kjer je ameriške prijatelje še enkrat spomnil, da pri oblikovanju politike do-Evrope ne pozabijo na Slovenijo in njene želje, postati polnopravna članica zveze NATO, čeprav je odločanje o nadaljnji širitvi preloženo v megleno prihodnost po ameriških volitvah. Rupel se je večino časa zadrževal v VVashingtonu, le ob koncu obiska je skočil v zvezno državo Massachussetts, kjer se je študentom Univerze Brandeis predstavil v vlogi predavatelja. Dimitrij Rupel se je poslovil, naslednika še ni V Washington je pred kratkim iz Egipta prišel Prekmurec Vlado Kolmanič, vendar ne kot Ruplov naslednik, ampak z uradnim nazivom svetovalec veleposlaništva Novodobni Rim Vrhunec Ruplove kratke vrnitve v Washington, kjer je novembra leta 1997 nasledil prvega slovenskega veleposlanika Ernesta Petriča, je bilo srečanje z ameriško državno sekretarko Made-leine Albright (po novem kolegico), s katero sta potrdila dobre odnose med državama ter se zavzela za nadaljevanje uspešnega sodelovanja. V času, ko je bil veleposlanik, je Rupel navezal veliko-prijateljskih in politično-po-slovnih stikov z osebami, ki imajo vpliv na oblikovanje politike novodobnega Rima kot Washin-gtonu pravijo nekateri politologi, saj kot je bil Rim v antičnem času središče sveta, je danes to ameriška prestolnica. Minister ni skrival zadovoljstva Eden od teh je nekdanji vodja senatne večine v ameriškem kongresu in predsedniški kandidat republikanske stranke leta 1996 Robert (Bob) Dole, ki se trenutno preživlja kot poklicni lobist pri eni od močnih tovrstnih firm, brez katerih je v Wa-shingtonu težko upati na kakršenkoli uspeh pri izražanju svojih interesov. Bob Dole je Ruplu obljubil, da Slovenija tudi po VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A. -Mana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šo-men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. njegovem odhodu ne bo pozabljena. Pogovor Rupla z Albrightovo je potekal toliko časa, da je skupinica čakajočih slovenskih novinarjev pred vrati State Departmenta sklepala o neizbežni potrditvi slovenskega vstopa v zvezo NATO. Zunanji minister pa po pogovoru ni skrival zadovoljstva. Šalo na stran, vendar Ruplovim bese- Napetost v Avstriji ne popusti Med reformami in protesti Kritike iz tujine in demonstracije na Dunaju vstrijski socialdemokrati (SPO) so dobili novega strankarskega vodjo. Viktorja Klimo je zamenjal Alfred Gusenbauer, ki naj ne bi pomenil samo svežine in novega zagona za staro stranko, ki že dalj časa nosi oznako okostenelosti in nepripravljenosti na reforme. Štiridesetletni Gusenbauer je predvsem generacijska zamenjava. Najpomembnejša naloga za novega vodjo socialdemokratov je, kot je povedal sam ob prevžemu funkcije, čimprejšnje sesutje trenutne vlade. Ali bodo rdeči resnično delovali tako destruktivno ali pa bodo vendarle pripravljeni na kompromise, bo pokazal čas. Na vsak način pa nameravajo del vodilnih funkcij predati v roke ženskam. Spremembe funkcij in služb pa kritiki spremljajo s skepso. Preden se je začelo z osebnimi zamenjavami znotraj stranke, ki vsekakor potrebuje notranje popravke, bi moralo priti po mnenju poznavalcev do vsebinskih sprememb in prenovitve strankarskega programa. Toda čeprav se stranka imenuje »socialdemokratska«, je v njenih prizadevanjih in njenem programu kaj malo »socialne« vsebine. A Slovo Viktorja Klime Reforma znotraj lastnih vrst je bila nujna posledica dogajanj po popolnoma novi politični situaciji, ki je nastala pri severnih sosedih, potem ko je prišlo vladno krmilo v roke modro-črne koalicije med desničarskimi svobodnjaki Jorga Haiderja (FPO) in konservativno ljudsko stranko Wolfganga Schiissla. Vse od parlamentarnih volitev oktobra lani, ko so ostali rdeči socialdemokrati kljub relativno dobremu volilnemu izidu najmočnejša stranka, je bilo jasno, da si Avstrijci ne želijo več takšne stranke, kot so je bili vajeni dotlej. Avstrijski predsednik Thomas Klestil je po pravilih, kot jih določa ustava, podelil mandat za sestavo nove vlade dotedanjemu kanclerju in vodji najmočnejše stranke Viktorju Klimi. Vse politične sile so bile usmerjene v ponovno sesta----j-i- x-vi: dam o visoki ravni dvostranskih odnosov med državama ni mogoče oporekati, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi tega, ker doslej razen prepirov o cvetličnih lončkih pred novim ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani med državama ni bilo slišati nič kočljivega, vsaj ne v javnosti. Rupel je poskrbel, daje Slovenija v zavesti obeh ameriških strank, ki sta »bog in batina« ameriškega političnega sistema, demokratske in republikanske. Clintonova administracija je doslej vsaj pokazala zanimanje za vključitev Slovenije v NATO, čeprav brez podpore senata ne gre, kar se je videlo ob razpravah pred ratifikacijo sprejema Poljske, Madžarske in Češke. V senatu imajo večino republikanci, Slovenija pa ima podporo nekaj senatorjev iz obeh strank. Glavna spodbuda za širitev zveze NATO je v rokah izvršne oblasti, ki se lahko na predsedniških volitvah 7. novembra -letos prese uspelo sestaviti vlade. Takrat so že tudi potekali pogovori med drugima dvema strankama, med Haiderjevimi desničarji in Schiis-slovimi konservativci. Slednjima je uspelo v kratkem času sestaviti vladni program in razdeliti ministrske stolčke. Kljub kritičnim glasovom tako doma kot tudi iz tujine predsedniku in socialdemokratom ni uspelo preprečiti sestavo modro-črne koalicije. Neubogljivi Haider ne ostaja na Koroškem Da bi utišali ostre kritike, ki so se usule na koroškega deželnega glavarja in vodjo desničarskih svobodnjakov Jorga Haiderja, so iz novega vladnega kabineta sporočili, da Haider zaenkrat ostaja na avstrijskem Koroškem. Vodstvo nove vlade naj bi bilo tako de facto bolj v rokah konservativcev, stranke torej, ki ca brst nsrtnp.rir.a li iz demokratskih rok v republikanske. Brez Washingtona širitve zveze NATO ne bo in računanje na evropske članice je le iluzija, razen če Evropa ne bo sprejela učinkovitega novega koncepta kolektivne zaščite brez ZDA, tega pa zaradi lastne vojaške šibkosti še nekaj časa ne bo sposobna. Kdo bo nasledil Dimitrija? Medtem ko so politični odnosi zelo dobri, v skladu s specifično težo Slovenije, katere državljani so obdržali privilegij obiska ZDA brez vizuma, pa gospodarski odnosi še vedno capljajo daleč zadaj. Sporazum o preprečitvi dvojnega obdavčevanja je bil dolga leta v predalih, ker je Slovenija zahtevala zase drugačen status, kot so ga ZDA ponudile vsem drugim nekdanjim socialističnim državam. Do določenega premika je prišlo med obiskom predsednika Clintona v ROBI POREDOŠI rdeče-črni koaliciji s socialdemokrati. Toda vse bolj se zdi, da le ni tako. Navsezadnje imajo sporni desničarji v rokah finančno ministrstvo pa tudi Haider ni zgolj »poreden otrok«, ki se le tu in tam izmuzne materi Koroški in pobegne na dunajski peskovnik. V novih dogovorih o medsebojnem koalicijskem sodelovanju prevzema populistični vodja vedno več nalog ravno na Dunaju. Demostracije namesto valčkov V soboto so bile na Dunaju, ki se iz mesta elegance in baroka spreminja v mesto protestov, spet velike demonstracije, ki so jih tako kot novembra lani organizirali intelektualci, politiki in kulturni delavci in katerih seje udeležilo okoli 200.000 ljudi. Prostest sta ob devetih zvečer končala francoski filozof Ber-nard-Henri Levv in judovski pi- Ljubljani in ameriški senat je sporazum že ratificiral, kocka pa naj bi bila sedaj na strani slovenskega parlamenta. Bistvo počasnosti pri urejanju nekaterih zakonskih osnov gospodarskega sodelovanja naj bi bila med drugim tudi določena bojazen Slovenije, kako bo vse skupaj vplivalo na približevanje Evropski uniji, ki ostaja prioriteta slovenske zunanje politike in gospodarskega sodelovanja. Za zdaj ostaja še velika neznanka, kdo bo v Wa-shingtonu nasledil Dimitrija Rupla, kar seveda normalno sproža številne govorice. Prekmurec v Washinqtonu V Washington je pred kratkim iz Egipta prišel Prekmurec Vlado Kolmanič, vendar ne kot Ruplov naslednik, ampak z uradnim nazivom svetovalec veleposlaništva. Rupel je ostal med obiskom Washingtona skrivnosten, to pomeni, da v Ljubljani vici je dejal, da se demonstracije s to veliko prireditvijo ne končujejo, saj bodo odslej vsak četrtek. Povsem nepričakovano so demonstranti naleteli v nekem dunajskem lokalu na Haiderja. Šele po posredovanju policije je populističnemu vodji uspelo uiti skozi zadnja vrata restavracije. Svobodnjaki sedaj očitajo socialdemokratom, da iščejo ulične konflikte. Vodja desničarjev v parlamentu Peter Westhentaler (FPO) pa pravi, daje »vseeno, ali se bo v prihodnje na dunajskih ulicah zbralo 10.000 ali 250.000 demonstrantov«, saj je »vladni stranki OVP in FPO na zadnjih volitvah podprlo 2,5 milijona demokratov.« Dan pred tem so proti novi avstrijski vladi protestirali dunajski šolarji. Ukrepi evropskih držav Celo Evropska unija (EU) je na dvostranski ravni okrnila so- še vedno poteka zakulisni boj za zahteven položaj veleposlanika v ZDA, s katerega je Rupel po javnih kritikah svojega predhodnika Borisa Frleca znova prišel na položaj zunanjega ministra. Položaj po koalicijskih delitvah menda pripada stranki LDS, tako da bo o tem odločil predsednik vlade Janez Drnovšek, verjetno ob upoštevanju Ruplovega nasveta in s končnim blagoslovom predsednika Milana Kučana, ki je pristojen za razrešitev in imenovanje veleposlanikov, potem ko se parlamentarna večina strinja s kandidatom. Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu začasno vodi Marjan Smonig, ki je bil doslej pristojen za gospodarske odnose med državama. Odnosi med ZDA in Slovenijo se zaradi počasnega imenovanja veleposlanika zagotovo ne bodo pokvarili, vendar zamuda prav gotovo ni nekaj pohvalnega, kajti ZDA so edina preostala velesi la na svetu. derjevega deleža v novi vladi. Med ukrepe, ki jih je štirinajst preostalih članic evropske družine sklenilo izvesti proti Avstriji, ne spada samo zamrznitev diplomatskih odnosov. Veliko bolj bodo Avstrijci občutili populistično držo Jorga Haiderja in njegovo povzpetništvo v gospodarstvu in turizmu. Belgija je svoje državljane že pozvala, da se ne odpravijo na dopust v alpsko deželo. Kritike pa prihajajo tudi iz drugih držav. Ameriška zunanjepolitična ministrica Ma-deleine Albright je skupaj z ameriškim predsednikom Billom Clintonom prav tako izrazila zaskrbljenost glede ekstremnega desničarstva, katerega semena padajo v Avstriji na izjemno plodna tla. Izrael je takoj po sestavi nove modro-črne koalicije z Dunaja odpoklical svojega veleposlanika. Pred kratkim je mesto valčkov zapustil tudi brazilski veleposlanik. im , 24. februar 2000 AKTUALNO DOMA 3 I Referendum Trije proti, dva za Za lasje manjkalo, pa bi uspeli krajevni skupnosti Cezanjevci, v katero spadajo tudi Brano-slavci, Vogričevci, Zgornji Kamenščak in Vidanovci, so imeli v nedeljo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Na glasovališča so povabili 591 volilnih upravičencev, prišlo pa jih je 400, vendar jih je bilo za samoprispevek 49,25 odstotka. Še kar veliko, žal pa ne več kot 50 odstotkov, zato glasovanje ni uspelo. Razpoloženje so pokvarili zlasti Ce-zanjevčani, Branoslavčani in Kamenščanci, ki so bili v večini proti samoprispevku. Za samoprispevek pa so bili v Vogričevcih in Vidano-vcih. Ta čas še ni znano, ali bodo v teh dveh vaseh dejansko uvedli samoprispevka, res pa je, da sta kraja predstavila tudi svoja refe-rendumska^programa (70 odstotkov od zbranega denarja v posameznem kraju). ŠS ■ Poslovanje pomurskega zdravstva i Pomurski poslanci pojasnjujejo Blizu ničle Bolnišnična izguba je pod odstotkom celotnega prihodka urskosoboška bolnišnica je končala lansko poslovno leto s 40,3 milijona tolarjev izgube, to je najmanjša izguba v zadnjih šestih letih in predstavlja le 0,9 odstotka celotnega prihodka bolnišnice. In kaj je razlog za dokaj ugoden poslovni izid, če se je ob polletju kazalo že blizu 118 milijonov izgube? »Po aneksu številka dva k splošnemu dogovoru med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev se storitve, opravljene v specialističnih ambulantah, plačajo v celoti, četudi plan ni dosežen, vendar ob pogoju, daje bilo število prvih obiskov večje kot leto prej,« je povedal poslovni direktor murskosoboške bolnišnice Šefan Vučak. Zaradi neevidenti-ranja vseh opravljenih storitev v specialističnih ambulantah, murskosoboška bolnišnica pogodbenega obsega storitev za plačnika lani ni dosegla, vendar so opravili povečano število prvih obiskov, s čimer so po določilu aneksa izpolnili pogodbeno obveznost. Če jim ZZZS tega ne bi priznal, bi bil prihodek bolnišnice nižji za okoli 52 milijonov tolarjev in za toliko višji tudi primanjkljaj bolnišnice. Operacije sive mrene plačane -plačilo le po pogodbi Murskosoboška bolnišnica ima tako v celoti plačan pogodbeni obseg storitev v specialističnih ambulantah, zaradi sprotne- ga uravnavanja tudi niso presegli oskrbnih dni, pri dializnih storitvah, ki so vse tudi plačane, pa so načrt nekoliko presegli. Kratko so potegnili le pri operacijah sive mrene ali katarakte. Gre za drage storitve, za katere so pričakovali, da jim jih bo zdravstvena zavarovalnica vse tudi plačala, vendar so dobili plačan le obseg storitev po pogodbi. Poleg tega je na ugoden po^ slovni izid vplival še višji prihodek tako zaradi standardizacije bolnišnic kot tudi priznanih petih postelj za pleoptiko in ortop-tiko, skoraj v celoti pa so izpeljali še ukrepe notranjega varčevanja. Zmanjšali so dopolnilno delo in število zaposlenih, ustavili so investicijsko vzdrževanje, poostrili so nadzor nad naročanjem materialov in zdravil, nekaj prihodka pa so ustvarili tudi z opravljanjem dodatnih plačanih storitev. Med negativne dejavnike pa ob neplačanih operacijah sive mrene štejejo še yse neplačane stroške zaradi davka na dodano vrednost ter za poravnavo osebnih prejemkov zaposlenih po pravilniku o napredovanju, na ramenih bolnišnice pa so še vedno tudi vsi stroški spe- cialističnega študija trinajstih specializantov. Med pomurskimi zdravstvenimi domovi je lansko leto negativno posloval le ljutomerski (4,2 milijona tolarjev), čeprav se je še najbolj približal obsegu storitev po sklenjeni pogodbi z zdravstveno zavarovalnico. Pogodbeni načrt so nekoliko presegli z opravljenimi storitvami v splošnih ambulantah ter ga izpolnili v dispanzerskih in oziroma specialističnih dejavnostih ter pri opravljanju reševalnih prevozov. Gornjeradgonski in murskosoboški zdravstveni dom sta blizu ničle, lanski rezultat poslovanja pa sta si popravila s prej rezerviranimi sredstvi za investicijsko vzdrževanje. Pri opravljenih storitvah za plačnika dogo- ’ vorjenega razmerja nista dosegla pri zobozdravstvu (presežena protetika in nedosežen obseg zdravljenja), gornjeradgonski zdravstveni dom pa tudi ne pri reševalnih prevozih (presežen obseg nujnih storitev in nedoseganje načrtovanih nenujnih prevozov). Najboljši poslovni izid je dosegel lendavski zdravstveni dom, kije izpolnil pogodbene obveznosti do plačnika, ni pa imel presežnih, neplačanih storitev. Uspešni pa so tudi po številu opredeljenih bolnikov za izbranega zdravnika, ki viša prihodek iz naslova glavarine. MHi Kdo pljuva v hotiško skledo ali kako se norčujejo iz prebivalcev obmejnega pasu Obmejno sodelovanje štirih dežel Ni meje, ko je treba pomagati Prihodnje leto velika mednarodna vaja Murski Soboti je bil prejšnji teden sestanek mednarodne delovne skupine za obmejno sodelovanje pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gostitelj je bila Uprava za obrambo Murska Sobota oziroma njen vodja Anton Kosi s sodelavci. Iz avstrijskega Gradiščanskega je sodeloval svetovalec deželne vlade dr. Hannes Schmie-der; številnejša pa je bila udeležba z Madžarskega. Iz Žalske županije sta se udeležila pogovora tajnik županijskega obrambnega sveta Laszlo HoChrein in direktor uprave za varstvo pred katastrofami Arpad Muhoray. Madžarsko Vaško županijo je zastopal direktor istoimenske uprave Oszkar Kamper, iz izpostave v Kbrmendu je prišel Tibor Horvath, iz izpostave Lenti pa Tibor Toth. Slovensko Upravo za zaščito in reševanje je predstavljal Bojan Kopač. Na sestanku so najprej pregledali aktivnosti, ki so jih v okviru obmejnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opravili v lanskem letu. Preveč prostora bi porabili, ko bi jih hoteli nanizati. Splošna ugotovitev tako slovenske kot avstrijske in madžarske strani je, da so bili zelo dejavni. Po temeljiti razpravi in usklajevanjih so sprejeli okvirni program skupnih aktivnostih. Najpestrejše bo sodelovanje med murskosoboško upravo in sosednjima madžarskima županijama, v nekatere projekte pa se bo letos bolj kot lani vključevalo tudi avstrijsko Gradiščansko. Napovedujejo različna otroška in mladinska tekmovanja s področja zaščite in reševanja, potem medregijski posvet s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, preverjanje informacijskih linij ter podatkov o nevarnostih in posledicah naravnih in civilizacijskih nesreč, izmenjali bodo podatke o opremi, silah in sredstvih zaščite, reševanja in pomoči; vključevali se bodo v delovne skupine evroregije ... in pri- I pravljali se bodo na skupno vajo, ki bo prihodnje leto. Tedaj naj bi pokazali učinkovitost reševanja z območja nesa-niranih naftno-plinskih vrtin. ŠSI Občni zbori gasilskih društev adnjo soboto in nedeljo so imeli občna zbora tudi člani PGD Podgorje in Žiber- ci. Na obeh so bili ob domačih gasilcih in gasilkah tudi gostje, med njimi tudi župan Miha Vodenik in predsednik KS Stogovcih Ob prebranih poročilih so ugotovili, da so v Žibercih opravili veliko dela; najpomembnejše pa je prav gotovo nakup novega vozila, ki je stalo tri milijone tolarjev, a ga je treba še opremiti, kar bo stalo milijon tolarjev. Tudi za ureditev gasilskega doma in okolice so vzorno skrbeli. Podgorčani ugotavljajo, da jim gasilstvo veliko pomeni, saj se v gasilske vrste vključujejo tudi mladi. V obeh krajih tudi upajo, da bo gasilskima društvoma še naprej pomagala tudi občina. Podgorski gasilci bi radi sčasoma kupili novo motorno vozilo (cisterno). B. MACUHi I prispevku Pljunek v hotiško skledo ali kako se norčujemo iz svoje zemlje v časopisu Vestnik, 17. 2. 2000, smo dobili očitek, da pomurski poslanci problem hotiške meje potiskamo na rob. Navedena trditev je popolnoma neresnična. Potrebno se je zavedati, da so postala pogajanja o meji s Hrvaško ujetnik političnih potreb nekaterih političnih strank tako na slovenski kot hrvaški strani, ki si ne želijo rešitve tega problema, saj jim pride še kako prav, da ga lahko izkoriščajo za notranje politične potrebe, ko vpijejo o razprodaji domače zemlje. Ravno zaradi takšnega položaja sta Zoran Thaler in dr. Mate Granič, ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije in Republike Hrvaške, 28. aprila 1997 podpisala Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Sporazum naj bi tako do dokončne rešitve oz. določitve meje olajšal življenje ljudem na obeh straneh - začasno bi se uredili problemi dvolastništev zemljišč, prehajanja meje, delovanja veterinarske in zdravniške službe, turistične dejavnost in ukrepanja represivnih organov obeh držav. Republika Hrvaška je sporazum ratificirala še isto leto, medtem ko je Državni zbor do danes predlog zakona o ratifikaciji sporazuma že petkrat preložil z dnevnega reda zasedanj zaradi nasprotovanj poslanskih skupin SDS, SNS, SKD in SLS. Po naši presoji je sporazum zelo potreben, saj bo ne samo olajšal življenje ljudem na obeh straneh, ampak bo onemogočil tudi samovoljno ravnanje hrvaških policistov na spornih območjih in tako preprečil morebitne prihodnje incidente in tragedije, do kakršne je prišlo na Hotizi. Zato smo naslovili pomurski poslanci s poslanskimi kolegi iz poslanskih skupin LDS, DESUS, ZLDS in narodne skupnosti 27. L 2000 na Ustavno sodišče Republike Slovenije Predlog za izrek mnenja o skladnosti sporazuma med Republiko \ Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (BHROPS) z ustavo Republike Slovenije. Za ta ustavni institut smo se odločili,'da bo enkrat za vselej odpravljen dvom o neustavnosti L člena sporazuma, ki naj bi po mnenju nasprotnikov sporazuma prejudiciral mejo, čeprav 59. člen sporazuma namreč kot »lex specialist« natančno določa, da »določbe tega sporazuma v ničemer ne prejudicirajo določitve in označitve državne meje med pogodbenicama«. Ta dvom odpra- | vlja tudi preambula sporazuma, kjer piše, da gre za izboljšanje Življenjskih razmer obmejnega prebivalstva pogodbenic ter omogočanje in ureditev prometa oseb med obmejnima območjema. Drugi razlog pa je v tem, da bi ob javno izraženih pomislekih o neustavnosti tudi mi radi dobili potrditev pristojnega organa, da ti pomisleki niso utemeljeni in da torej ne podpiramo nečesa, kar ni v skladu z ustavo. Pričakujemo, da bo vzelo ustavno sodišče čimprej v roke j škarje in platno ter tako prispevalo k dokončni odločitvi o usodi Slovencev ob južni meji. Tragična smrt voznika, ki je zgorel v I avtomobilu pri Hotizi, je že sprožila vprašanje o pomoči naših in I tujih reševalcev v takšnih primerih. Žal pa noben tovrstni ukrep ne more obuditi življenja mladega Hotižana. Kako bi še odzvala | javnost, če, denimo, utapljajočemu v Muri ne bi pomaga! nihče, , X -J -J......... .-v ker še nismo ratificirali sporazuma o maloobmejnem prometu? Očitno pa je, da sporazum, ki je nedvomno v interesu naših prebivalcev ob meji, ni tudi v interesu političnih potreb nekaterih strank. ANDREJ GERENČER, GEZA DŽUBAN, FERI HORVAT, MARIA POZSONEC, JOŽEF ŠPINDLER, CIRIL PUCKO I Po »protestnem zboru« v Stogovcih Sli so dalje o nedavnem »protestnem Zboru« v Stogovcih, ki naj bi ga zakrivil spodaj podpisani avtor z objavljenim člankom v Vestniku, v katerem je bilo med drugim zapisano, da je po zgraditvi nove telovadnice in dograditvi učnih prostorov pri OŠ Apače predvidena selitev zadnje triade ali morda še kakšnega razreda več iz stogovske v apaško šolo - tako je bilo dogovorjeno že predlani in takšen način reševanja prostorske problematike na Apaškem polju je začrtal tudi občinski svet v Gornji Radgoni -, je imel prejšnji teden svet šole tudi »uradno« sejo na to temo. Kot smo zvedeli, je bila spet »na udaru« predvsem ravnateljica Anica Lebar, ki da ni dovolj odločno zastopala interesov šole, oziroma ker ni pripravila takšne vizije šole, v kateri bi bila predvidena prehod na 9-letni program in ohranitev samostojne osnovne šole v Stogovcih. Ona pa se je »zagovarjala«, da bi kaj takega rade volje storila, če bi imeli za to prostorske mož- nosti, ki bi zares omogočale kakovostno izvajanje 9-letnega programa osnovne šole. Zato je pač upoštevala predloge, ki so bili dogovorjeni na širšem nivoju. Med drugim je tudi Ministrstvo R Slovenijo za šolstvo in šport posredovalo podobno mnenje o selitvi zadnje triade iz Stogovec v Apače. Člani sveta šole, razen dveh predstavnikov občine, pa se s tem niso strinjali, temveč so sprejeli sklep, da mora ostati tudi v Stogovcih samostojna šola, ki bo izvajala 9-letni program. Pričakovati je, da se bo še stopnjeval tudi pritisk na ravnateljico, da bi morda odstopila, kajti ni res, da bi ji 17. februarja pretekel mandat, tako da bi bilo njenega rav-nateljevanja s tem avtomatsko konec. Do konca mandata ima namreč še približno leto in pol, res pa je, da bi se lahko upokojila. Morda bo zaradi pritiskov to tudi storila. Seveda je razumljivo, da bi v Stogovcih radi ohranili samostoj-no šolo. Te želje jim ne kaže oporekati. Potreben pa je strpen dialog z ene in struge strani, pri čemer je treba upoštevati vse okoliščine, tako da se ne bo delalo v škodo otrok, pa če bo sprejeta takšna ali drugačna rešitev. JOŽE GRAJ ■ LOKALNA SCENA 24. februar 2000, VESTNIK Zgodovinski dogodek v Radencih Ustanovljena LTO Vrelec Tri občine z levega in desnega brega Mure in Radenska našle skupni interes -Poslej enakopravni partnerji v trženju turističnega produkta a slovesnosti v Ljubljanskem domu v Radencih so župani občin Radenci Herbert Šefer, Tišine Alojz Flegar in Sveti Jurij ob Ščavnici Slavko Mihalič ter direktorica Zdravilišča Radenska Barbara Gunčar podpisali pogodbo o ustanovitvi lokalne turistične organizacije Vrelec. Kot je poudaril radenski podžupan Zlatko Mir, ki je vodil vse aktivnosti, je ustanovitev tega gospodarskega interesnega združenja velikega pomena za turistično dejavnost širšega območja. Na ta način bodo lahko lažje in učinkoviteje izpeljali turistične projekte v povezavi z zaledjem in manj razvitimi kraji v omenjenih občinah, s čimer bodo prispevali k njihovemu skladnejšemu razvoju, zato LTO Vrelec ne bo sama sebi namen, ampak enakopravna partnerica pri trženju turističnega produkta. < Po besedah tišinskega župana Alojza Flegarja bodo poslej lahko združili turistične moči na levem in desnem bregu reke Mure, kar se zdi malce nenavadno, morda pa bo ravno to prispevalo k hitrejšemu povezovanju tega območja v skupno regijo. Tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Slavko Mihalič je izrazil zadovoljstvo ob tem zgodovinskem dogodku, ker lahko le skupno naredijo več v turizmu. Predsednik Turistične zveze Pomurja Štefan Dravec pa je dejal, da so Radenci že od nekdaj bogato razvito turistično središče, ki se ponašajo z dokaj dobro opremljenostjo ter dovolj razgibanim in kultivi- S slovesnega podpisa pogodbe o ustanovitvi LTO Vrelec. Foto: JZ ranim območjem. Tu deluje kar pet Turističnih društev, ki vsekakor bogatijo pomurski turistični utrip. Ob končuje generalni direktor Radenske Alojz Behek menil, da bodo lahko našli v okviru lokalne turistične organizacije Vrelec svoje mesto vsi zainteresirani partnerji, saj je še precej neizkoriščenih možnosti, zlasti glede celovite turistične ponudbe na obeh straneh reke Mure. Izrazil je prepričanje, da si bodo le tako povezani lahko odrezali debelejši kos turistične pogače. M. JERŠE« Zborovanje ljutomerskih častnikov Vpeti v družbeno življenje Tvorno sodelovanje z enotami in poveljstvi Slovenske vojske ter občinami -Še naprej posebna skrb strokovnim predavanjem - Letos spust po reki Muri o zelo odmevnem predavanju državnega podsekretarja v Ministrstvu za zunanje zadeve Štefana Cigoja na temo Mednarodni procesi in nacionalna varnost v Republiki Sloveniji je bila na Moti pri Ljutomeru redna letna konferenca Območnega združenja slovenskih častnikov Ljutomer. Med gosti večera je bil tudi polkovnik Miha Butara. Iz poročila o opravljenem delu v letu 1999, ki gaje zatem podal predsednik ljutomerskega združenja major Anton Kosi, veje spoznanje, da so z doseženim lahko v glavnem zadovoljni. Tako so se ljutomerski častniki vključevali v številne razprave o strokovnih vprašanjih dograjevanja in uveljavljanja obrambnega sistema ter sistema zaščite, reševanja in pomoči. Največkrat omenjajo brigadirja Ladislava Lipiča, ki je na lanskem oktobrskem strokovnem posvetu Združenja slovenskih častnikov na Igu prejel zlato plaketo, za kar gaje predlagalo ljutomersko združenje. Poleg tega so organizirali in izvajali strokovne posvete o vseh vprašanjih, pomerribnih za zdru- Ponekod ostri boji za lastništvo Čigavo je (bo) kaj? Telovadnice ali zemljišča res ni mogoče kam odpeljati, a ni tako nepomembno, kdo je lastnik - Kateri zakon je »močnejši«? raksa gradnje vaških, gasilskih in kulturnih domov, šol, vrtcev, telovadnic, igrišč, vodovodov in drugih objektov javnega pomena v naših krajih je bila zelo različna. Ponekod so krajani določen projekt v celoti plačali (in vse postorili) sami, drugje pa so uspeli dobiti večji ali manjši delež sredstev širše družbene skupnosti. O lastništvu niso kaj dosti razmišljali, oziroma je nekako veljalo, da gre za splošno ljudsko premoženje, ki ga imajo v posesti ali upravljanju razna društva, ustanove idr. Sedaj je splošno ljudsko premoženje »ukinjeno« - postalo je, oz. naj bi, last določene pravne osebe ali države oziroma njenih institucij. Toda stvari marsikje še niso urejene in ponekod so boji za lastništvo precej ostri. Moravskotopliški sklep, ki nima osnove v zakonu o športu Tako je te dni naletel na precejšnje negodovanje tudi sklep 'Občinskega sveta Občine Moravske Toplice, s katerim je med drugim določeno, da bodo vknjižili v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča Murska Sobota kot last občine igrišče ob OŠ Bogojina, telovadnico pri OŠ Bogojina, igrišče ob OŠ Fokovci, telovadnico pri OŠ Fokovci, telovadnico pri Dvojezični OŠ Prosenjakovci, igrišče ob DOŠ Prosenjakovci in igrišče ob podružnični OŠ Teša-novci. V obrazložitvi tega sklepa, ki gaje podpisal župan Franc Cipot, je zapisano, daje »Zakon o Tudi v občini Črenšovci nameravajo čimprej ugotoviti, čigava je (bo) lastnina javnih objektov in sredstev, da bi oblikovali karseda natančno otvoritveno premoženjsko bilanco lokalne skupnosti ter prikazali celotno vrednost občine, krajevnih skupnosti in zavodov, kar je potrebno storiti po zakonu o računovodstvu. Popis, ki ga bo opravila posebna inventurna komisija, bo zajel vaške domove, mrliške vežice, vodovode, javno razsvetljavo, športne objekte, kanalizacijo, kabelsko televizijo, avtobusne čakalnice, zemljišča in morda še kaj. V nekaterih primerih je že zdaj jasno, da lastnik ni samo ena pravna oseba. Tako je za gasilski dom v Žižkih ugotovljeno in dogovorjeno, da sta njegova lastnika Gasilsko društvo Žižki in KS Črenšovci v idealnem razmerju 50 : 50. Med objekte občinskega pomena pa je občinski svet po Zakonu o športu uvrstil vsa zunanja športna igrišča v KS Bistrica in KS Črenšovci ter objekte na njih. Osnovni šoli s telovadnicama v Črenšovcih in na Srednji Bistrici pa sta postali last občine z ustanovitvenim aktom. ženje, tvorno pa sodelujejo tudi z enotami in poveljstvi Slovenske vojske. Pri tem poudarjajo zelo uspešno sodelovanje s 76. protioklepnim divizionom iz Murske Sobote, s katerim imajo že vrsto let podpisan sporazum o medsebojnem sodelovanju. Enako uspešno sodelujejo tudi s 373. OVTP SV Ljutomer in predstavniki ljutomerskega poveljstva. S ponosom poudarjajo zelo dobro sodelovanje z ljutomersko občino, kar naj bi se nadaljevalo tudi z vsemi novimi občinami na tem območju. Tako je v minulem letu občina Razkrižje postavila Telovadnica in šolska stavba v Bogojini - naj bi bila res dva različna lastnika tega kompleksa? (Foto: J. G.) znamenje v spomin na vojno za Slovenijo 1991 na Gibini, kjer so barikade in teritorialci ustavili oklepno kolono jugoslovanske vojske. Prav tako niso pozabili na skrb za športnorekreativno dejavnost ter kulturno in družabno življenje svojega članstva. Med drugim so aprila opravili strokovno ekskurzijo na lokostrelskem tekmovanju v Ankaranu, junija so se udeležili spominskega pohoda po poteh vojne za Slovenijo 1991 v Prlekiji, ekipa združenja pa je sodelovala tudi na strelskem tekmovanju z malokalibrsko puško v Presiki. MILAN JERŠEI športu določil, da se opravi lastninjenje objektov, ki so imeli na dan uveljavitve tega zakona, to je 14. 04. 1988, status družbene lastnine«. Vse šolske športne objekte (telovadnice in igrišča) so torej uvrstili na seznam občinske lastnine, na predlog občinske športne zveze pa niso prenesli v last občine športnih objektov, ki jih upravljajo športna društva. »Ne-dotaknjena« ostaja zaenkrat tudi še lastnina krajevnih skupnosti. Kaj pa če jih bodo ukinili kot pravne osebe? Če si lastnik, odločaš Zaradi omenjenega sklepa je največ nezadovoljstva predvsem v Bogojini, predvsem zato, ker se predstavniki občine o tej nameri niso pogovarjali pred obravnavo in sprejemom sklepa ne z delavci šole ne s svetom šole ne s KS Bogojina in ne z vaškim odborom. Ravnatelj Jožef Prša s takšnim postopkom ni zadovoljen, sicer pa je mnenja, da ne kaže delati okrog tega posebnega problema in da ima občina zakonsko osnovo za takšen sklep tudi v Zakonu o zavodih, v katerem je med drugim določeno, da »premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva ter RTV, ki nadaljujejo delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni s tem zakonom drugače določeno«. Doslej je bila še vsa lastnina knjižena na šolo (na inventurnih polah), po novem, če bo obveljal sklep občinskega sveta, pa bo novozgrajena telovadnica postala last Občine Moravske Toplice, prav tako tudi zemljišče pri šoli. Seveda bo vse še vedno ostalo v Bogojini, kajti nikamor se ne da odpeljati ne enega ne drugega. Šola bo vse 080 1234 e. ST O TOM pri 7PM5 BRUMAČtN KUC - VSAK BAN OO 12* BO 20" skupaj upravljala. Ampak lastnik, torej občina,, bi se lahko odločil, da bi veljala takšna pravica recimo samo do določene ure, potem pa ... To bi seveda lahko veljalo za popoldne, ko poteka v šolski telovadnici rekreativna dejavnost za občane. Trenutno prihaja na takšna in drugačna razgibavanja 15 skupin iz celotne moravskotopliške občine. Za vse velja enotna cena, in sicer 1.500 tolarjev na uro (+ 8 % DDV). V Bogojini je zaradi tega že slišati glasne pripombe. Alije namreč prav, da morajo domačini plačati za uporabo telovadnice prav toliko kot vsi drugi, četudi niso bili vključeni v dotiatno zbiranje sredstev, ki jih je morala zagotoviti KS Bogojina zaradi nekoliko večje površine telovadnice, kot jim je pripadala po šolskih normativih. Nekaj časa so bile Cene različne, potem pa sojih na občini poenotili. Kaj želi svetnik Benkovič? Potem ko smo slišali, da naj bi omenjenemu sklepu odločno nasprotoval predsednik sveta KS Bogojina Andrej Benkovič, ki je tudi član občinskega sveta, smo seveda stopili tudi do njega. Najprej je izrecno poudaril, da ni proti urejanju tega vprašanja, vendar bi si lahko lastninsko pravico za telovadnico vknjižila tudi šola. V Zakonu o športu namreč ni definirano, katera lokalna skupnost naj bi eno leto po uveljavitvi tega zakona olastninila določene športne objekte. Lokalna skupnost je lahko tudi krajevna skupnost. »Jaz pa sicer menim,« je dejal, »daje krovni zakon za urejanje tega in podobnih vprašanj na tem področju Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ki je bil objavljen leta 1997. S tem zakonom je postala osnovna šola lastnik družbenega premoženja, katero upravlja, in bi si lahko lastninsko pravico vpisala. Ta rok pa še ni zamujen.« Pred uveljavitvijo omenjenega sklepa bi torej morali zadevo natančneje in vsestransko proučiti. Poleg tega je bil omenjeni zakon o športu objavljen 4. marca 1998 in je začel veljati 15 dni po objavi. Enoletni rok za vpis lastništva je tako pretekel že lani 19. marca. Lastninjenje pa je mogoče še po drugih zakonih -o zavodih in društvih, o lokalni samoupravi in zakonu o lastninjenju. Le kateri je »najmočnejši«? Najbrž bo povsod tako, da bodo lastniki šolskih stavb, telovadnic in zunanjih igrišč tisti (če še niso), ki so ustanovitelji - to pa so občine. JOŽE GRAJ I WSM, 24. februar 2000 LOKALNA SCENA 5 Paberki iz Velike in Male Polane ter Brezovice Velikopolanski župan Štefan Prša Ob popisu prebivalstva v letu 1900 so popisali v Brezovici 416 ljudi, v Mali Polani 670 in v Veliki Polani 1.149 ljudi, skupaj torej 2.235 ljudi. Trideset let pozneje je bilo skupno število skoraj enako: 2.226 ljudi. - V letu 1961 so našteli v Brezovici 333 prebivalcev, v Mali Polani 491 in v Veliki Polani 1.017 ljudi, kar je skupaj 1.845 oziroma 390 maj kot v letu 1900. Ob zadnjem popisu, ki je bil v letu 1991, je živelo v Brezovici 264 ljudi, v Mali Polani 428 in v Veliki Polani 969; skupaj 1.661, to pa je v primerjavi z letom 1900 574 manj. - Lani je bilo v župniji Velika Polana le osem krstov, poročili so se samo trije pari, zvon navček pa seje oglasil 26 umrlim. * V župniji v Veliki Polani od 1992. leta uspešno delujč župnijska Karitas, ki jo vodi ta čas Janja Magdič. Ta humanitarna organizacija med drugim prireja vsakoletna srečanja starejših, bolnikov pa tudi dedkov in babic. V lanskem tednu Karitas so izdali posebno zloženko z naslovom S starejšimi ljudmi na poti. Člani Karitas so obiskali starejše in bolne in jih skromno obdarili. - »V Karitas je marsikdaj težko delovati, saj so članice predvsem žene, ki imajo svoje družine, službo in gospodinjstvo. Čeprav nas okolica včasih ne razume, upam, da smo s svojim delom prižgali v marsikaterem srcu lučko upanja in razumevanja,« je zapisala Janja. * Turistično društvo Velika Polana s svojimi polanskimi dnevi (v prvih dneh avgusta) presega lokalne okvire, saj so njihovi dnevi po vsebini zares bogati, zato pride izredno veliko obiskovalcev od blizu iz daleč. Turistično društvo je začelo proti koncu lanskega leta s projektom oživljanja domačije pisatelja Miška Kranjca. Poslej bo več prostorov namenjenih muzejski dejavnosti, turistična pisarna pa bo na podstrehi. - Občina Velika Polana, ki upravlja znameniti Copekov mlin v Mali Polani, pa je dala razširiti most ob cesti Mala Polana-Kap-ca, tako da lahko poslej zapelje do mlina avtobus z izletniki. * Gasilsko društvo Mala Polana sestavljata dve enoti, ki delujeta v dveh zaselkih, gasilsko društvo Bukovje in gasilsko društvo Mačkovci. Biikovski gasilci imajo svoje prostore v nekdanjem šolskem poslopju, mačkovski pa v vaško-gasilskem domu, v katerem je tudi dobro založena zasebna trgovina z živili in drugimi vsakodnevnimi potrebščinami. Obe enoti dosegata dobre rezultate na sektorskih in drugih gasilskih tekmovanjih. Mačkovski gasilci si tudi prizadevajo kupiti novo gasilsko vozilo, kajti dosedanji kombinirani avto IMV je odpovedal. * Od 1996. leta deluje v Veliki Polani vinogradniško društvo, ki je imelo ob koncu lanskega leta kar 145 članov, pa ne le iz Velike in Male Polane ter Brezovice, ampak tudi iz sosednjih krajev. Cilj delovanja društva: usposabljanje na področju vinogradništva in sadjarstva, organiziranje vinskih ocenjevanj in sodelovanje na njih, organiziranje družabnih prireditev v povezavi z vinom in sodelovanje na njih, sposojanje vinske opreme članom. V lanskem letu so bili zelo dejavni na vseh naštetih področjih. Seveda so imeli tudi martinovanje. Pridobitev za društvo in članstvo so naprave za stekleničenje in filtriranje vina. »Kdor je enkrat uporabil filter za vino, ga bo tudi v prihodnje,« trdi predsednik Alojz-* Jerebic. * Vsak, ki se pelje iz Hotize proti Veliki Polani, naleti na pano, ki opozarja, da prihaja v Veliko in Malo Polano - evropski vasi štorkelj. Ta naziv sta dobili vasi v lanskem letu. - Na levi strani ceste pa je ranč Marjana Vidoviča, ki se ob svojem pedagoškem delu v polanski OŠ ukvarja tudi s turizmom. konkretneje: rejo konj, ki pa jih je seveda mogoče tudi jahati ali se zapeljati Z njimi, zapre-ženimi v koleselj ali bagrlin. Svoje ambicije uresničuje postopoma, pač v okviru gmotnih možnosti. Lani je pripravil na ranču prvo območno srečanje harmonikarjev in zainteresirane vabi, da se vključijo v konjeniško društvo. š. s.a »Ne morem imeti podžupana, ki mu ne zaupam« a današnji seji občinskega sveta velikopolanske občine se bodo svetniki odločali o predlogu župana Štefana Prše o razrešitvi podžupana Borisa Ostrca in imenovanju novega, Damijana Jakli-na. Župan predlaga razrešitev podžupana, ki ga je ob ustanovitvi občine sam močno potiskal na ta stolček in katerega mandat so svetniki potrdili šele v tretjem poizkusu. Štefan Prša je dva dni pred sejo izjavil: »Upam, da bodo svetniki spoznali, da sojih ljudje volili zato, da se bo občina razvijala, ne pa dajo bodo razveljavljali. /.../ Zelo težko smo prišli do te občine in niti jaz niti kdo drug nima pravice jo razveljavljati ali postavljati svojih interesov nad interese občine. /.../ Z nekaterimi svetniki sem že imel pogovore in več kot to, da skličem sejo in jih vabim na neformalni pogovor, ne morem napraviti. Res je, da so pod njegovim vplivom (op. a. podžupanovim), vendar bo nekdo za to moral prevzeti odgovornost. Zadevo bi, če bi to hotel, lahko zaostril, vendar niti slučajno tega ne želim, saj občani na zadevo gledajo, kot pač gledajo. Upam, da svetniki te seje ne bodo bojkotirali, da bodo prišli in konstruktivno delovali, ne morem pa imeti podžupana, ki mu ne zaupam in ki piše v Ljubljano.« MHI Za Cankarjevo priznanje Šestnajstega februarja so na vseh osnovnih in srednjih šolah, ki so se prijavile na razpis Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, izvedli šolska tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Tokrat je bil naslov tekmovanja Prešeren in oblike sveta. Učenci in dijaki na posameznih stopnjah so spoznavali izbrane Prešernove pesmi - balade, romance in gazele oz. sonete - ter jih primerjali s podobnimi deli domačih in tujih klasikov. Ob tem si razvijajo primeren odnos do materinščine, kreativnost, množičnost in tekmovalnost ter se poglobljeno učijo, izvajajo raziskovalno delo in doživljajo osebno rast, kar je namen tega tekmovanja. Najboljši na šolskih tekmovanjih bodo dobili bronasta priznanja in se bodo uvrstili na vseslovensko (državno) tekmovanje, ki bo 18. marca po območjih organizacijskih enot ZŠ oziroma pokrajinskih slavističnih društev. JG Bosta občini Križevci in Veržej le našli skupni jezik? || Energetski posvet v Radencih Cesta med občinama ni enosmerna Izzivov ne manjka Neizkoriščene zmogljivosti pri pridobivanju bioplina in izkoriščanju lesnih odpadkov, boljši rezultati pri uporabi geotermalne energije Vaščani Stare Nove vasi so na zboru krajanov zahtevali modernizacijo ceste od njihove vasi do Veržeja 0 težavah pri modernizaciji cest, ki povezujejo občini Križevci pri Ljutomeru in Veržej, smo pred kratkim že pisali in napovedali, da bo svetnikom obeh občin najbrž le uspelo najti skupni jezik. Pa kaže, da smo se ušteli, saj na zadnji seji svetniki občine Križevci pri Ljutomeru niso sprejeli sporazuma o asfaltiranju ceste Veržej-Bunčani-Stara Nova vas in ceste od Banovec do križišča s cesto Veržej-Križevci-Ljutomer. Pravzaprav so po dokaj burni polemiki, v kateri so bila mnenja o predlaganem sporazumu deljena, to točko umaknili z dnevnega reda. Pojasnili so, da zaradi proceduralnih zapletov, saj so že pred odločanjem o tej točki na prihodnjo sejo preložili tudi odločanje o investicijskem programu in naložili odboru za komunalo, da pripravi prednostni red naložb. Čeprav teče večina trase obeh cest na območju občine Križevci, so bili v občini Veržej pripravljeni prispevati za modernizacijo obeh 45-odstotni delež, Križevčani pa naj bi prispevali 55 odstotkov. Seveda bi se delež obojih ustrezno zmanjšal, saj so že stekli pogovori z ustreznimi ministrstvi, kjer so dobili zagotovilo, da bo na račun demografsko ogroženih območij tudi država prispevala svoj delež. Odločitev križevskih svetnikov, ki sporazuma niso sprejeli, je naletela na ogorčenje med vaščani Stare Nove vasi, ki so na zboru konec minulega tedna, na katerega so povabili svetnike in župana obeh občin, obsodili ravnanje svojih svetnikov in zahtevali, da se modernizacija ceste uvrsti v program naložb v letošnjem letu. Po besedah ver-žejskega župana Draga Legena je njihov občinski svet sporazum o modernizaciji obeh cest sprejel, v občini pa so za to pripravljeni najeti tudi premostitveni kredit. Kar 58 krajanov seje zbralo na zboru, kar kaže, da jim ni vseeno, kakšna bo usoda njihove ceste. Tudi očitkov, da svetniki skrbijo le za urejanje občinskega središča, za druge kraje pa jim ni dosti mar, ni manjkalo. Na referendumu v Stari I MIRKO ROŽMAN, predsednik vaškega odbora v Stari Novi vasi: Cesta ni enosmerna in je pomembna tako za občani križevske kot veržejske občine. Žal pa so posredi zasebni interesi, saj bo z modernizacijo ceste od naše vasi do Veržeja del prometa obšel Križevce. Če bodo svetniki naše zahteve zavrnili, bomo prisiljeni poseči po nepriljubljenih ukrepih in tudi cesto bomo zaprli. Fotografija: JZ Novi vaji se krajani niso odločali za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo kanalizacije, pač pa za preplastitev vaških cest, zato pri tej zahtevi tudi vztrajajo. Križevski župan Feliks Mavrič je za včeraj zvečer sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi se odločali o asfaltiranju obeh lokalnih cest. Vaščani Stare Nove vasi upajo, da svetniki njihove zahteve ne bodo zavrnili, saj bodo sicer prisiljeni poseči po nepriljubljenih ukrepih. Med njimi omenjajo tudi zaporo ceste. LUDVIK KOVAČI ema Lokalna energetika v Pomurju ob vstopu v Evropsko unijo, ki jo je na dvodnevnem posvetu v Radencih predstavil Slovenski E-Forum, je bila prav gotovo vredna posebne pozornosti, še zlasti zato, ker obstaja precej možnosti za financiranje lokalnih energetskih projektov, ki še vedno niso dovolj izrabljene. Resolucija o učinkoviti oskrbi z energijo in njeni učinkoviti rabi, ki jo je že pred štirimi leti sprejel slovenski parlament, naravnost sili k čimprejšnji potrditvi nacionalnega energetskega programa. Ta namreč občinam nalaga izdelavo lokalnih energetskih zasnov. Zato si Slovenski E-Forum v zadnjem obdobju prizadeva, spodbuditi razvoj sodobnih in z novimi tehnologijami podprtih lokalnih energetskih sistemov. Pri tem se moramo zavedati, da se ob pravilni uporabi lokalno razpoložljivih in obnovljivih energetskih virov zmanjšuje odlivanje denarja za nakup energentov od drugod, da ne govorimo, posebej o pomenu zmanjšanja obremenjevanja okolja in o možnostih odpiranja novih delovnih mest, kar omogoča ravno pravilen razvoj lokalne energetike. Kot je pokazala razprava na radenskem posvetu, obstaja v praksi še vedno veliko pomanjkljivosti, pred katerimi ni imuna tudi pokrajina ob Muri. Po besedah dr. Igorja Šauperla iz podjetja Varinger energetski sistemi je zaradi velikega števila prašičjih farm in hlevov z živino v Pomurju kar 40 odstotkov vseh slovenskih energetskih zmogljivosti za proizvodnjo bioplina iz živalskih odpadkov. Prav tako aktualna je izraba energije lesne biomase. Kot je poudaril mag. Andrej Bratkovič iz Agencije za prestrukturiranje energetike, omogoča projekt Mnistrstva za gospodarske dejavnosti racionalno izrabo lesnih odpadkov. Take ogrevalne sisteme bodo lahko lokalne skupnosti ali posamezniki zgradili ob gmotni pomoči države. Ob 8-do 15-odstotni lastni udeležbi in različnih virih načrtujejo sofinanciranje 50 takih sistemov. K temu bodo gotovo prispevala tudi ugodna posojila, ki jih daje sklad za naložbe, s čimer bodo prispevali k zmanjševanju obremenjevanja okolja. Če vemo, da je v Pomurju več kot 36.000 hektarjev gozdov, v katerih bi lahko posekali okrog 95.000 kubičnih metrov lesa na leto, se velja nad tem podatkom resno zamisliti. Od tega bi približno 40 odstotkov lesa slabše kakovosti in lesnih odpadkov lahko uporabili za kurjenje. Tudi bioplin iz živalskih odpadkov še ni dovolj izkoriščen. To pa ne velja za geotermalno energijo v Pomurju, ki je najbolj raziskana in že delno izkoriščena. Uporabili bi jo lahko ne le v termalnih zdraviliščih, ampak tudi za pridobivanje električne energije, ogrevanje prostorov, za rastlinjake ter gojenje vodnih živali ali rastlin. Ne gre pa pozabiti še na četrti obnovljivi vir, to je izdelava biodizelskega goriva iz olja oljne ogrščice in odpadnih rastlinskih olj. MILAN JERŠEi KREKOVA BANKA KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR NAJUGODNEJŠEMU PONUDNIKU PRODAMO POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI, ULICA ARHITEKTA NOVAKA 13. POSLOVNI PROSTOR JE V PRITLIČJU V VELIKOSTI 47,183 m2. PISNE PONUDBE POŠLJITE V 8 DNEH PO OBJAVI. DODATNE INFORMACIJE: TEL: (062) 22 93 191 GSM: 041 789 451 (g. VLADO KRAJCER) 6 FINANCE & GOSPODARSTVO ‘24. februar 2000, VSTNIK Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 15. 2. 2000 do 22. 2. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 15.2.0C 15.2.0C razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 16.003.4C 15.900.0C -0,65 Dolenjska banka - imenske 21.001.0C 21.000.0C 0,00 Droga Portorož 34.800,34 34.933,01 0,38 Emona Obala Koper 2.257,64 2.218,82 -1,72 E tol Celje 20.942,16 21.912,85 4,64 Intereuropa Koper 2.499,42 2.450,18 -1,97 Istrabenz Koper 2.728,10 2.680,61 -1,74 Kolinska Ljubljana 2.049,32 2.044,87 -0,22 Krka, tovarna zdravil. Novo mesto 26.389,83 26.701,24 1,18 Lek, razred A 31.500,11 33.438,60 6,15 Luka Koper 3.026,02 3.079,13 1,76 Mercator, poslovni center 16.345,56 15.317,76 -6,29 Petrol Ljubljana 23.428,08 22.150,33 -5,45 Pivovarna Laško 4.927,95 4.959,17 0,63 Probanka Maribor 29.000,00 29.000,00 0,00 Radenska 2.054,19 2.001,92 -2,54 Sava 16.638,57 16.565,68 -0,44 SKB-banka 2.490,00 2.366,85 -4,95 Zdravilišče Moravske Toplice 1.329,70 1.289.82 -3,00 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 682,15 638,60 -6,38 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,00 113,50 0,44 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,00 101,30 0,30 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,01 0,01 delnice na OTC Cetis Celje 14.300,00 14.025,49 -1,92 Color Medvode 4.753,14 4.866,09 2,38 Fructal Ajdovščina 1.988,63 1.918’48 -3,53 Gorenje Velenje 2.246,73 2.212,31 -1,53 Helios Domžale 36.852,63 36.966,75 0,31 Kerna Puconci 3.517,86 3.499,13 -0;53 Tovarna sladkorja Ormož 3.120,00 3.120,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.740,00 1.740,00 0,00 obveznice na prostem trgu SL odškodninski sklad 72,96 72,58 -0,52 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 94,07 93,59 -0,51 NFD 1 83,73 83,96 0,27 ZVON 1 71,70 69,70 -2,79 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 92,25 93,66 1,53 ZLATA MONETA 1 71,81 70,44 -1,91 • POKOJNINSKI BON 51,81 50,54 -2,45 ATENA TRI 51,71 50,84 -1,68 INFOND ZLAT 51,81 51,20 -1,18 KMEČKA DRUŽBA 46,23 44,77 -3,16 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 35,00 34,39 -1,74 Slovenski borzni indeks SBI 1.812,93 1.810,23 -0,15 Borzni indeks obveznic BIO 106,49 106,56 0,07 Indeks delnic PID-ovPIX 1.463,04 1.430,57 -2,22 Dušan Bencik, direktor Zdravilišča Moravske Toplice, nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije V družbi najuspešnejših a slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije posameznikom za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Pred podelitvijo nagrad bo okrogla miza na temo Sooblikovanje nacionalne gospodarske politike, v preddverju Cankarjevega doma pa bo tri dni na ogled razstava, na kateri se bodo predstavila podjetja, v katerih-delujejo letošnji nagrajenci. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Dušan Bencik, direktor Zdravilišča Moravske Toplice. V obrazložitvi za to najvišjo nagrado v gospodarstvu so zapisali, daje Dušan Bencik z uspešno sanacijo, predvsem pa s pripravo in realizacijo razvojnega načrta, ki ima v ospredju povečanje zmogljivosti, raznovrstnost ponudbe in kakovost storitev, dosegel, da se Zdravilišče Moravske Toplice uvršča med najboljše turistične družbe v Sloveniji, zato mu podeljuje komisija Gospodarske zbornice Slovenije nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za srednja in velika podjetja. Dušan Bencik je prevzel vodenje družbe, ko je bila še prezadol- žena in so znašali lastni viri v poslovni pasivi le 18 odstotkov. Sanacijo so opravili z dokapitalizacijo v višini 980 milijonov tolaijev, saj so kreditne obveznosti spremenili v trajne vložke, in tako so v zdravilišču že leta 1993 olastninili 37 odstotkov družbenega kapitala. Z dokapitalizacijo so se povečali lastni viri sredstev, ki so predstavljali konec leta 1998 v vseh virih že 77-odstotni delež. Lastninsko preoblikovanje so v podjetju končali leta 1995, tudi prek javne prodaje, in zdravilišče ima danes več kot 2.000 delničarjev. Z drugo dokapitalizacijo so lani Letošnji nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije so še Janez Bohorič, predsednik uprave Save iz Kranja, Franc Balanč, Vinko Perčič in Emil Vizovišek, člani uprave Save iz Kranja, Muharem Bolič, glavni direktor Vegrada iz Velenja, Leopold Panjan, direktor Danfoss Compressorsa iz Črnomlja, in Janez Špes, predsednik uprave Uniorja iz Zreč, v skupini velikih podjetij ter Marjan Batagelj, direktor Batagel & Co. iz Postojne, Marija Jazbec, direktorica družbe Inplet iz Sevnice, Oto Marovt, direktor podjetja Marovt iz Stranic, in Rado Hrastnik, direktor Parana iz Spodnje Rečice v skupini majhnih podjetij. za več kot 740 milijonov tolarjev povečali osnovni kapital, ki so ga namenili izključno za financiranje bazenskega kompleksa. Zdravilišče Moravske Toplice od leta 1991 povečuje uspešnost poslovanja in sodi med hitro rastoča slovenska podjetja, saj je v letu 1998 ustvarilo že 2 milijardi tolarjev prihodka, v skupini naravnih zdravilišč pa je doseglo najvišjo stopnjo reproduktivne sposobnosti in drugo najvišjo stopnjo donosnosti. Slovenski turizem je ustvaril v letu 1998 za 21 odstotkov manj prenočitev kot leta 1990, v Zdravi- lišču Moravske Toplice so v tem času število prenočitev povečali za 31 odstotkov, več kot polovico prenočitev pa realizirajo tudi gostje. Zdravilišče ima izdelano in sprejeto razvojno strategijo do leta 2002, v kateri zavzemajo pomembno mesto nove naložbe, s katerimi se bodo vodne in posteljne zmogljivosti skoraj podvojile. Z naložbami želijo predvsem povečati konkurenčno sposobnost na domačem in tujem trgu ter z natančno določenimi cilji doseči prepoznavnost v evropskem prostoru. LUDVIK KOVAČ ■ Pred spuščenimi zapornicami Križanja v Murski Soboti V V elikopolanska občina, kamor spadajo vasi Velika Polana, Mala Polana in Brezovica, šteje tisoč šeststo prebivalcev, na seznamu obrtnikov pa je le nekaj več kot trideset imen. Podatkov o tem, kolikšen delež aktivnega prebivalstva velikopolanske občine ima vir prihodka iz zasebne dejavnosti, ni, vsekakor pa povprečje popravljata dve večji zasebni družbi, ki poslujeta v Veliki Polani, in sicer LKC, ki zaposluje okoli sedemdeset delavcev, ter V Paul - Anna, kjer ima zaposlitev okoli štirideset delavk. Strokovno obdelanih podatkov o pomenu, ekonomski in razvojni moči obrtništva v občini ni, po podatkih, ki so na voljo, in če odštejemo dveh večji zasebni podjetji, pa moremo ugotoviti, da občina ne sodi med tiste z razvitim in razvejenim drobnim gospodarstvom. V občini so registrirane naslednje dejavnosti: šest jih ima avto-prevozništvo, petjih opravlja dejavnost gostinstva, trije imajo trgovino, dva kamnoseštvo, dva izdelovanje lesnih oblok, dva montiranje inštalacijskih naprav, eden se ukvarja s splošno elektromehaniko in eden s športno rekreativno dejavnostjo. Imajo tudi šivijo ter kar sedem obrtnikov s tradicionalno obrtjo izdelovanja kmečkega orodja, a to je bolj kot dopolnilna dejavnost in za dodatni zaslužek ob kmetovanju. Župan obljublja pomoč »Kot občina smo zainteresirani, da tem obrtnikom pomagamo. Res je, da lansko leto okrog tega nismo kaj dosti storili, zato pa bomo letos pomagali pri iskanju sredstev, naloga občine pa je tudi, da zagotovi infrastrukturo in potencialnim obrtnikom pomaga pri pridobivanju dovoljenj, torej da deluje tam, kjer je največ ovir za razvijanje obrtništva,« je izjavil župan občine Velika Polana Štefan Prša. V samooceni nobene petice Velikopolanski obrtniki Veliki štirje Šest avtoprevoznikov, pet gostincev, trije trgovci obrtniki? V anketo smo vključili tiste, ki sodijo po številu zaposlenih in ustvarjenem prihodku med pomembnejše in perspektivnejše, nekaj pa smo jih izbrali naključno. Vprašani so med drugim samooce-nili cioseženo, položaj podjetja in dejavnosti z ocenami od ena do pet, presodili pa so tudi perspektivnost ali obete svoje obrti. Jože Hozjan je med zasebniki že štirinajst let, opravlja pa storitve z gradbeno mehanizacijo in avtopre-vozništvo. Štirinajst zaposlenih ustvari na leto več kot pet milijonov tolarjev letnega prometa (prag davčnega zavezanca). Jože Hozjan se je za zasebni-štvo odločil še, ko je bil zaposlen pri Viatorju. Sedanje poslovanje ocenjuje kot prav dobro, k boljšim rezultatom pa bi lahko prispevali boljša plačilna disciplina v državi, omejevanje nelojalne konkurence in sploh spoštovanje reda pri poslovanju. Dejavnost in tudi podjetje sta po mnenju Jožeta Hozjana perspektivna. Stanislav Režonja že. peto leto opravlja montažo centralnih, vodo-vodovodnih in plinskih instalacij, sedem zaposlenih pa ustvari več kot pet milijonov letnega prometa. Stanislav je izbral pot v zasebni-štvo po sedemnajstih letih dela v večji firmi in nekajletnem delu pri zasebniku, pri katerem pa posel ni ravno cvetel. Razmere za gospodarjenje in doseženo ocenjuje z oceno prav dobro. Pravi, da je dela dovolj, le plačila niso redna. Meni tudi, da za dobrega in poštenega obrtnika dela nikoli ne bo zmanjkalo, zato imata dejavnost, ki jo opra- Elektrostudio elektroservis in instalacije Brezovica je zasebno podjetje v lasti Alojza Prše. Med obrtniki je že deveto leto, ustvarjeni letni prihodek krepko presega pet milijonov, ustvarja pa ga šestnajst zaposlenih. Motiv za zasebništvo je bil interes lastnega ustvarjanja, razmere gospodarjenja in dosežene rezultate v podjetju pa Alojz Prša ocenjuje z oceno dobro. Doseženi uspeh je posledica ekonomske šibkosti pomurske regije, zato so se morali orientirati na tuje trge, storitve pa opravljajo še v Ljubljani in drugih večjih mestnih središčih. Obeti za v prihodnje so, kot pravi Alojz Prša, odvisni predvsem od zavzetosti vsakega posameznega obrtnika, zase vidi prihodnost pa tudi storitve, ki jih opravljajo, so zanimive za trg. Simon Vajsman se ukvarja z gostinstvom. Obrt ima že šest let, pet zaposlenih pa ustvarja več kot pet milijonov letnega prihodka. Z delom se je najprej preizkusil v Mariboru in potem tri leta še v tujini. Zaslužek tam ni bil slab, vendar za delo, kije trajalo tudi po osemdeset ur na teden in pogostokrat na račun zasebnega življenja. Delo v domačem kraju ima prednosti, vendar pa Simon Vajsman doseženemu daje le zadostno oceno. Pravi, da je uspešnost poslovanja v gostinstvu odvisna predvsem od ekonomske moči prebivalstva, in če so razmere nasploh slabe, se tudi ljudje slabši porabniki gostinskih storitev. Kljub vsemu Simon Vajsman upa, da bo po tem, ko je preživel najbolj krizni čas, uspel ostati, še posebej, če bo država naredila red, kar bo ugodno Turti mo rTz-vor-srvrlnfclcz-v enot Drago Geli je obrtništvu zapisan že štiriindvajset let, sedaj pa opravlja avtoprevozništvo in gostinsko dejavnost-v dnevnem baru. Zaposlena je še žena, skupaj pa ustvarita več kot pet milijonov letnega prometa. Drago Gelt je začel z obrtjo šestinsedemdesetega leta, torej v manj ugodnih časih za zaposlitev. Začel je, kot mnogi, po tistem znanem: poskusil bom, potem pa bom videl, ali bo šlo. Do devetdesetega leta je še bil trend rasti in vlaganja v dejavnost, potem pa je prišlo do zastoja, tako da sedaj ustvarjeni dohodek zadostuje za preživetje družine. Drago Gelt doseženo v podjetništvu in sedanji položaj ocenjuje z oceno dobro, a za podjetje in dejavnost ne vidi prihodnosti. Jožef Kocan ima še sveže obrtniške izkušnje, saj je okrepčevalnico vzel v najem novembra lani. Zaenkrat ima dva zaposlena, več prometa pa si obeta v času turističnih in športnih prireditev in ob toplih dnevih, ko se bo začelo življenje na terasah. Hitrejši razcvet dejavnosti po njegovem prirezuje tudi država z nerazumnimi predpisi, na primer z omejevanjem števila sedežev na terasi. Boris Žalik vodi v hotelu Lipa v Lendavi že peto leto športno in rekreativno dejavnost. Letni prihodek je pod pet milijonov tolarjev, ustvari ga nosilec dejavnosti, zanjo pa se je odločil, ko je odkril tržno nišo. Doseženemu in pogojem poslovanja Boris Žalik pripisuje oceno tri, dejavnost pa ima, glede na spreminjajoči stil življenja, obetavno prihodnost. Še pred tridesetimi leti so se ukvarjali z izdelovanjem lesenega kmečkega orodja skoraj pri vsaki drugi hiši, sedaj pa se s to tradicionalno obrtjo ukvarja le še sedem obrtnikov. Štefan Hozjan je eden od njih. Obrt ima že deset let, mesto pa mu je prepustil njegov oče in pred njim stari oče. Družina se ukvarja s kmetovanjem, izdelovanje kmečkega orodja pa je bolj dodatna /jainifnnct 70 Tirnev; r.™ uua začetku tedna se je iztekel rok, do katerega bi moralo Ministrstvo za promet in zveze soboški občini poslati idejne študije, ovrednotenje in investicijski elaborat za križanja železniške proge z Lendavsko in Cankarjevo ulico v Murski Soboti ter prihodnjo obvozno cesto. Poštarji do včeraj zahtevanega dokumenta še niso prinesli na občinski naslov, zato je mestna občina ministrstvu že poslala opozorilni dopis. Soboški župan Anton Slavic je že lani med srečanjem s prometnim ministrom Antonom Bergauerjem na soboški železniški postaji poudaril, da Sobočani ne bodo popustili pri zahtevi za zgraditev podvozov ali nadvozov na najbolj prometnih cestah v Murski Soboti, ki se bodo križale z železnico. Nujnost gradnje potrjuje tudi dejstvo, daje že leta 1996 Cankarjevo ulico prevozilo več kot 13521 vozil na dan, promet pa se je zaradi tranzita in večjega števila osebnih vozil od takrat še povečal. »Ugibanja o tem, kaj bi pomenile večkrat na dan spuščene zapornice na tej cesti ali v Lendavski ulici, ki bi jo vozniki hoteli uporabiti kot alternativo, so zato popolnoma odveč,« je povedal soboški podžupan Rudi Horvat. Čeprav občina od ministrstva še ni dobila končnih uradnih dokumentov z idejnimi rešitvami, smo izvedeli, daje država predvidela za vsako ztinajnivojsko križanje tri rešitve. Svetovalec predstojnice za prostorsko in urbanistično načrtovanje mestne občine Murska Sobota Anton Štihec je povedal, da so vse te variante tudi ovrednotene. Tri milijarde tolarjev naj bi bila okvirna cena za dve zunajnivojski križanji v Lendavski in Cankarjevi ulici v Murski Soboti. Tudi Angel Polanjko, državni podsekretar v iimrlii 70 nnctp minictris+va 73 nrn. met in zveze, je potrdil, da imajo izdelane vse zahtevane dokumente. Če bo občina dosegla svoje in bo država pristala na gradnjo podvozov v mestu, bo problematika cestnega prometa ostala. Gradnja podvozov pomeni tudi zaporo ceste. Podatek je toliko bolj skrb zbujajoč, ker se večina voznikov še spomni, kako so pred leti obnavljali most v Lendavski ulici in kako pereč je bil problem prometnega zamaška na eni največjih vpadnic v mesto, zato bi bilo najbolje najprej zgraditi tretjo etapo obvozne ceste z nadvozom čez železniško progo, nanjo preusmeriti večino prometa in se šele nato lotiti gradnje na vpadnicah iz smeri Rakičana in Martja-nec. Podžupan občine Rudi Horvat je poudaril, da bo občina s pritiskom nadaljevala, če odgovora mini strstva ne bo, saj državo že od leta 1997 opozarjajo, da nova železniška proga, ki bo povezovala Slovenijo in Avstrijo, v mesto ne bo pripeljala samo več vlakov, temveč bo povzročila velike spremembe tudi v cestnem prometu. Poleg tega bodo v deželi ob Muri kmalu začeli graditi avtocesto, težave in rešitve, ki bodo pri tem nastale, pa bi morali reševati skupaj tako ministrstvo kot odgovorni za železnice in ceste ter soboška občina. DEJAN FUJS FOTO .11 IRI.I 7AIINFKFR ■ liSIll , 24. februar 2000 GOSPODARSTVO 7 Moravske toplice - Terme 3000 Dnevni kopalci dobivajo veljavo Nov bazenski kompleks, končana Prekmurska vas in širitev golfskega igrišča M inuli četrtek je direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik na tis- kovni konferenci spregovoril o lanskoletnem poslovanju in pričakovanjih v letošnjem letu. Kot je povedal, naj bi bilo letošnje leto za toplice prelomno, saj bodo aktivirali tri velike naložbe, ki naj bi spremenile podobo toplic, predvsem pa pomenijo popestritev ponudbe na eni in povečanje zmogljivosti na drugi strani. Tako je po njegovi oceni, razvojno gledano, letošnje leto najaktivnejše leto Moravskih Toplic. Bazenski kompleks Do začetka glavne sezone bo odprt nov bazenski kompleks, v katerem trenutno potekajo gradbena in instalacijska dela. Kompleks z 2200 kvadratnimi metri kopalnih površin bo imel še 'skakalni stolp in 21 metrov visok tobogan s 170 in 140 metrov dolgima stezama. Vrednost naložbe je 2,5 milijarde tolarjev in presega letni prihodek toplic, ki je znašal v lanskem letu okrog 2 milijardi tolarjev. Naložbo finančno pokrivajo z dokapitalizacijo 40 odstotkov vrednosti, 18 odstotkov s krediti in preostanek z lastnimi sredstvi. Del lastnih sredstev predstavlja dobiček od rednega poslovanje, del pa dobiček od prodaje apartmajev. Da bo naložba povrnila vložena sredstva, bo treba pritegniti nove goste. Tako v Toplicah ponovno odpirajo vrata dnevnim gostom, ki so jim v preteklosti nekoliko priprli vrata. Za te bosta urejena poseben dostop do.bazenov in ustrezen parkirni prostor. Apartmaji in golf Te dni so končali s prodajo 70 apartmajev od 144 v Prekmurski vasi, v celoti pa načrtujejo prodajo preostanka apartmajev do začetka glavne sezone. S to naložbo bodo znotraj Mora Za zagon naložbe so pomembni gostje, zato Moravske Toplice ohranjajo cene svojih storitev nespremenjene. Dnevne kopalne vstopnice bodo stale 1400 tolarjev, vstopnice v predprodaji pa bodo 20 odstotkov cenejše. vskih Toplic lahko ustvarili letno okrog 110 tisoč prenočitev in to posredno pomeni tudi toliko kopalcev, ki so ob dnevnih pomembni za pokritje naložbe bazenskega kompleksa. Vzporedno s tem so v sklepni fazi tudi pogovori S Skladom kmetijskih zemljišč in KG Rakičan o nakupu zemljišča za dograditev golfskega igrišča. Tako naj bi imeli najpozneje do jeseni že igrišče z devetimi luknjami, čez čas pa z osemnajstimi, kar je končni cilj. Naložba v golfsko igrišče je vredna 300 milijonov tolarjev. Tako stopajo Moravske Toplice na trg z novo podobo, ki jo bodo ob obstoječi blagovni znamki tržili kot Termo 3000. Ta naziv je bil izbran po objavljenem javnem natečaju, na eni strani kot izziv za tretje tisoč- Glede na izredno povečanje kopalnih zmogljivosti se povečuje količina odpadnih voda. Do sedaj so ta problem reševali z lastno čistilno napravo. Po plačilu nekaj več kot 200 milijonov komunalnih prispevkov občini so prišli do dogovora, da se priklopijo na občinsko kanalizacijo in čistilno napravo. letje, po drugi pa predvsem zaradi enostavne prepoznavnosti na tujih trgih. Tekoči posel Poslovni rezultati v lanskem letu so po oceni Branka Bencika slabši od predlanskih. V lanskem letu jih je obiskalo za 12 odstotkov manj tujih gostov, kar jepo-sledica balkanske krize. Kljub vsemu je bilo v lanskem letu za 2 milijardi prihodkov, dobiček pa je ocenjen na 200 milijonov tolarjev. J. VOTEKN Gradnje Mlinarič Stavka prekinjena apovedana in tudi začeta stavka desetih delavcev, zaposlenih v zasebnem podjetju Gradnje Mlinarič Stavešinski Vrh, je bila še isti dan, torej šestnajstega februarja, končana. Delodajalec Branko Mlinarič je izpolnil stavkovne zahteve in delavci so se vrnili na delo. Stavkovni odbor je tudi ugotovil, daje delodajalec izplačal že tudi plačo za januar (ne pa še tudi potnih stroškov) in tako prehitel rok, ki so mu ga postavili za petindvajseti februar. Glede na izid stavke in stališča zaposlenih je sindikalistka Zdenka Bobovec delodajalcu poslala dopis, v katerem ga prosi, da do dogovorjenega datuma delavcem poravna še potne stroške ter vsem vroči pogodbe o zaposlitvi. MH ■ Popravek! lasbena šola Gornja Radgona je v požaru julija 1999 utrpela veliko večjo škodo, kot je sprva kazalo. Za obnovo bo potrebnih kar 109 milijonov tolarjev. Viri financiranja: Ministrstvo za šolstvo in šport, Občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici ter Zavarovalnica Triglav. Premostitvena sredstva zagotavlja Občina Gornja Radgona. V okviru akcije zbiranja denarja od pokroviteljev in donatorjev je bil tudi dobrodelni koncert orkestra Big Band Glasbene šole Ljutomer. Na njem in ob pomoči Zavarovalne družbe Adriatic so zbrali okoli 800.000 tolarjev in ne dolarjev, kot se nam je zapisalo. Glasbena šola Gornja Radgona praznuje v tem letu 50-letnico obstoja. Prenovljena šola s posodobljeno opremo bo gotovo najlepše darilo ob tem visokem jubileju. UR. ■ ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ADRIATIC Adriatic zavarovalna družba d.d. NAZNANILO ZAVAROVANCEM PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ Z velikim zadovoljstvom obveščamo zavarovance prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, da se je dne 04.02.2000 Adriatic Zavarovalna družba d.d. uspešno vključila v nacionalni sistem KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. POSTOPEK TAKO, MIZVLEČETE KAIU1COI Z vključitvijo boste lahko uporabljali kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ) tudi za uveljavljanje pravic, ki Vam jih zagotavljajo prostovoljna zdravstvena zavarovanja, sklenjena pri Adriatic Zavarovalni družbi d.d. S tem se Adriatic pridružuje širjenju sistema KZZ po celotnem slovenskem prostoru, saj se podatki o Vaših ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJIH ADRIATIC samodejno vpišejo na kartico zdravstvenega zavarovanja ob prvi vstavitvi kartice v samopostrežni terminal. Zaradi potrebnih dodelav programov, ki bodo postopno omogočali vsestransko uporabo KZZ tudi pri izvajalcih zdravstvenih storitev, so predvidoma do meseca septembra v uporabi tudi obstoječe KARTICE ADRIATIC. Svetujemo, da jo imate vedno pri sebi. Ob prehodu na uporabo KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA so Vam, cenjeni zavarovanci, vse dodatne informacije dostopne na Adriaticovem modrem telefonu 08011-10. Hvala za zaupanje. Želimo Vam obilo zadovoljstva, uspeha, predvsem pa Vhrujte Svoje Zdravje! Adriatic Zavarovalna družba d.d. se ob tej priložnosti zahvaljuje tudi projektni skupini KZZ Adriatic: vodji projekta, g. Zdravku Bratušu, g. mag. Ivanu Gracarju, g. Gregorju Strmčniku ter vsem ostalim sodelavcem. Koper, 16.02.2000 (IZ)BRANO 24. februar 2000, TOTHI Volitve Poročne zveze i Predsednika SLS in SKD Marjan Podobnik in Lojze Peterle ? naj bi v torek podpisala dogovor o nastanku nove, združene | stranke. Sporazumela naj bi se, da naj bi na dan združitve I nehali veljati koalicijski pogodbi med LDS in SLS ter SKD in I SDS, ministri ljudske stranke bi izstopili iz vlade, na dan j združitve pa bi nova stranka podpisala predhodno usklajen spo-■ razum o koaliciji Slovenija s SDS. Ime stranke še ni znano. Redni sestanki Kljub dogovoru med Podobnikom in Peterletom vse karte I SKD še niso položene. Zanimivo je, da se aktivnosti SKD v koa-I liciji Slovenija, ki sojo sklenili z SDS, za vsak primer še vedno nadaljujejo. Koalicija Slovenija je minuli teden opravila pripravljalni sestanek za konstruiranje strateškega sveta, strokovni svet koalicije pa naj bi pripravil do 10. marca osnutek vladnega programa za prihodnji mandat. Med drugim so se začele tudi priprave na oblikovanje skupnega volilnega štaba koalicije. Obe stranki sta se tudi dogovorili, da se bo na rednih tedenskih sestankih redno srečevalo po pet predstavnikov SDS in SKD Odprte možnosti Zanimivo je tudi, da je Lojze Peterle na eni zadnjih tiskovnih konferenc povedal, da bo koalicija SLS povabila na »pogovor v troje«. Že takrat so se krščanski demokrati strinjali z SLS, da bi z združitvijo strank nastopilo drugačno pravnoformalno stanje in da v tem smislu lahko sporazum podpišejo vnovič. Ostala je odprta tudi možnost za sodelovanje SLS v koaliciji Slovenija. Prva letošnja prireditev društva Lipa v Miinchnu Plesala je cela dvorana 11. marca bodo imeli kulturni večer O Slovenskem kulturnem društvu Lipa, ki deluje osmo leto v glavnem mestu nemške zvezne dežele Bavarske v Miinchnu, lahko večkrat slišimo, da se tamkaj dogaja nekaj, kar zbližuje naše rojake na tujem. 9-članska skupina mladih plesalk društva Lipa je navdušila s prikazom sodobnih plesov. Tako je društvo pred kratkim organiziralo tradicionalno slovensko pustovanje, ki je ostalo skoraj vsem obiskovalcem v prijetnem spominu. Kljub slabemu vremenu se je zbralo v restavraciji zasebnega lastnika Enghoferja, s katerim zelo dobro sodelujejo, okrog 280 članov in' drugih gostov, tudi nemških. Razveselili so se tudi obiska članov slovenskih društev Lastovka iz Ingolstadta in Drava iz Augsburga. Zabaval jih je ansambel Slovenskogoriški kvintet, v programu pa so nastopili društvena folklorna skupina, skupina mladih plesalk Lipe in skupina »Mosacher Prinzengarde«, ki je bila presenečenje lastnika restavracije. Bilo je poskrbljeno tudi za dobro hrano, slovenska vina in mineralno vodo Radenska. In kot se za pustovanje spodobi, niso manjkale tudi maškare. Prireditev je trajala do jutranjih ur. Medtem se že pripravljajo tudi na kulturni večer, ki bo 1L marca v isti dvorani. -AJ ■ Iz naših zdomskih društev lovensko kulturno društvo Mura iz Rankweila v Voralbergu, Slovensko planinsko društvo iz Lustenaua in Slovensko društvo dr. France Prešeren iz Schaana v kneževini Liechtenstein so priredila ob slovenskem kulturnem prazniku in spominu na A. M. Slomška dvodnevni slovesnosti. S Slovesnosti so se začele z mašo, ki jo je daroval slovenski metropolit dr. Franc Rode, nato pa je bil v občinski dvorani v Schaanu v Liechtensteinu kulturni program, v katerem so sodelovali Ribniški oktet, Kamniški koledniki, otroci dopolnilnega slovenskega izobraževanja in drugi. Prisluhnilo mu je okrog tristo poslušalcev, med njimi tudi škof Rode, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu Mihaela Logar, pan Hansjakob Falk in drugi gostje. Potem so vse pogostili. Drug dan je bila spet maša, ki sta se je udeležila tudi knez Hans Adam II in kneginja Marie. Obred sta vodila nadškof Rode in škof iz Vaduza Wolfgang Haas. Po obredu je bilo za vse goste slovesno kosilo. Potem je prišel čas za zahvalo in slovo. Podali smo si roke z željo, da se čimprej spet srečamo, če le mogoče doma v Sloveniji. Uspehi dijakinje ljutomerske gimnazije Anje Šerc Debata - kreativno razmišljanje Z odličnimi rezultati do svetovnega prvenstva S edemnajstletna Anja Šerc iz Ljutomera je dijakinja tretjega letnika ljutomer- ske gimnazije in že od nekdaj je imela rada jezike. Ker je zelo komunikativna, se je že v prvem letniku priključila k angleški debati, ki je oblika zunajšolske aktivnosti. V začetku bolj za šalo, nato je postajalo vedno bolj zanimivo, vložila je kar precej truda in dela, zato so se kmalu začeli vrstiti uspehi. Zaradi odličnih rezultatov, ki jih je dosegala na raznih turnirjih, se je uvrstila med peterico deklet, ki so se kot najboljše iz Slovenije udeležile svetovnega prvenstva srednješolcev v angleški debati v ZDA. Anja je za uvrstitev na svetovno prvenstvo izvedela konec septembra in v začetku je imela pomisleke, kajti tokrat so se. tekmovanja udeležile tudi ekipe, ki prihajajo iz angleško govorečih držav, kar je seveda velika prednost. Najprej so en teden potekale priprave v New Yorku, nato pa še en teden tekmovanje v Pitsburgu, kjer so imeli časovno zelo natrpan urnik, saj so se morali tudi veliko prevažati v druga mesta. Opravili so osem debat in se uvrstili na odlično 22. mesto (od 28 udeleženih ekip), največ točk pa so dobivali pri vsebini, se pravi, da so sodnike prepričali z dobrimi argumenti. Pred vsemi tekmovanji je najbolj moteče, da morajo vedno zbirati denar, s katerim pokrijejo stroške, zato so hvaležni vsem, ki so jim pomagali, veliko pa prispevajo tudi sami. Udeležba tekmovanja v ZDA je bila zelo draga in ekipe treh držav so morale zaradi tega ostati doma. Priprave na svetovno prvenstvo so bile zelo naporne, saj je-morala Anja vsak konec tedna odpotovati v Ljubljano ali Maribor, kjer je vse punce pripravljala Bojana Skrt, direktorica Zavoda za kulturo dialoga. Tukaj so se spoprijemale z višjo stopnjo zah- Anja je prepričana, da je celostnejši pogled na svet zelo pomemben predvsem za mlade, saj se začnejo bolj zavedati sveta okrog sebe. tevnosti debate, prebrati so morale ogromno knjig, tako da so imele nekoliko manj prostega časa. Anja pri tem dodaja, da je pomembna predvsem dobra časovna organiziranost in tako ti ostane še dovolj časa za druge stvari. Zelo jo zanima tudi fotografiranje, velikokrat si ogleda kakšen film v kinodvorani, vendar pa pravi, da se je ameriških filmov, ki jim manjka predvsem izvirnosti, že naveličala, zato bolj uživa ob evropskih filmih. Ker je zelo pri- jetna sogovornica, ji družbe nikoli ne zmanjka, v njej pa se skriva tudi veliko pustolovskega duha, saj zelo rada potuje. Anja veliko razmišlja o načrtih za prihodnost, kajti že naslednje leto se bo morala odločati o nadaljevanju šolanja na eni od fakultet. Zaenkrat se nekoliko bolj nagiba k družboslovnemu študiju, vendar ima v mislih tudi študij arhitekture in oblikovanja. Do takrat se bo udeležila še nekaj tekmovanj iz debate, in ker je zelo predana delu, bo nedvomno dosegala lepe uspehe. Marca bo. na državnem turnirju v Novem mestu pokazala svoje retorične spretnosti tudi pri nemški debati, aprila pa se bo udeležila še angleške debate na turnirju z mednarodno udeležbo. Ko se Anja spominja prve debate izpred dveh let, opaža v primerjavi s poznejšimi napredek, saj pomeni vsak nastop pred publiko nov izziv in vedno si bogatejši za neko spoznanje, kajti spoprijemajo se z raznimi bolj ali manj težavnimi temami, ki zahtevajo od govornika kompleksnejši pogled. DARJA TIBAOT ■ Premiera v Cezanjevcih Jezični dohtar Petelin Po uspeli premieri še gostovanja jubiteljska gledališka ustvarjalnost v Kulturnem društvu Ce-zanjevci ima dolgoletno tradicijo. V zadnjih sezonah deluje gledališka skupina pod organizacijskim in strokovnim vodstvom režiserja Romana Mariča. Za letošnjo sezono je skupina segla po komediji Frana Žižka Jezični dohtar Petelin, ki so jo v petek, 18. februarja, premierno uprizorili na domačem odru v večnamenski dvorani OŠ Ce-zanjevci. Predstavo si je ogledalo veliko Cezanjevčanov in ljudi iz okoliških krajev. Z navdušenjem so spremljali igro ljubiteljske gledališke skupine, v kateri je mogoče najti igralce, ki jim je bil to prvi nastop pred občinstvom, pa tudi takšne, ki imajo že igralske izkušnje. V komediji nastopa več kot dvajset različnih likov. Na koncu predstave jih je občinstvo nagradilo s prisrčnim aplavzom, ki je odtehtal ves trud, vložen od prvih vaj pa vse do premiere. Pri gledališki skupini z veseljem ugotavljajo, da njihove predstave privabljajo iz leta v leto vedno več gledalchv pa tudi strokovne kritike so po vsaki njihovi novi stvaritvi ugodnejše. Komedijo bodo predstavili na odrih Prlekije pa tudi širše in tako pokazali svoje delo čim večjemu kroju ljubiteljev gledališča. v. m.i Dr. Vratuša - 85-letnik 4 kademik dr. Anton Vratuša je bil rojen 21. februarja 1915. leta v Dolnjih Slavečih. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in v Ljubljani, kjer je nato študiral slavistiko, ki jo je končal 1941. Že istega leta je dosegel tudi znanstveni naslov z doktorsko disertacijo Levec in Ljubljanski Zvon. Z jezikoslovjem, literarno zgodovino in pisanjem krajših leposlovnih spisov seje začel ukvarjati že v mladosti. Že v zadnjem razredu gimnazije je začel proučevati Levstikovo delo, kot študent pisal o slovenstvu prekmurskih piscev v Mladem Prekmurcu 1938/9, v reviji Slovenski jezik leta 1939 objavil sestavek z naslovom Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju, razpravljal o jeziku v delih Števana Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča, v Kalendaru Srca Jezušovega za leto 1941 je pod kriptonimom Vran, ki ga tako rekoč spremlja vse življenje, napisal zgodbo z naslovom Moto-vouske prijlike itd. itd. Zato ni čudno, da so ga po končani vojni vodilni profesorji ljubljanske slavistike vabili nazaj medse, a je žal tako naneslo, da se je bolj kot ie-tej za več desetletij zapisal političnemu delovanju in se zato k raziskovalnemu delu lahko le občasno vračal, popolnoma pa posvetil šele v 80. letih in v tem zadnjem desetletju. Ob začetku vojne je začel takoj ilegalno delati. Največ v Ljubljani, kjer so ga pri eni od akcij leta 1942 ujeli Italijani, s čimer se je začela njegova več kot 16-mesečna trnova pot po italijanskih taboriščih in več kot 2-letna partizanska. Po vojni je vse do sredine 80. let opravljal pomembna politična in diplomatska poslanstva. Uveljavil se je predvsem v mprinnmdni nolitiki in instituciiah. sai ie bil navzoč na zasedaniih ee- neralne skupščine OZN, na konferencah UNESCA in UNCTADA, tvorno sodeloval na mednarodnih simpozijih, bil soustanovitelj Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lasti v državah v razvoju v Ljubljani in drugo. Dopisni član SAZU je postal leta 1978, redni pa 1985. Danes živi in dela največ v slovenskem glavnem mestu, v Ljubljani, je pa zelo navezan tudi na Mursko Soboto in na svojo goričko pokrajino, zato pogosto obišče pomursko metropolo in svoje Goričko. V zadnjem obdobju se dr. Vratuša največ posveča - če zanemarimo mednarodna ekonomska 'vprašanja (proučevanje integracij na področju gospodarstva dežel oziroma držav ob Mediteranu, posebej seveda tudi tistih ob Jadranu) - predvsem problemom narodnosti in narodnih manjšin. Kot je bilo že omenjeno, ga predana ljubezen veže tudi na domačo pokrajino in ljudi, zato ni čudno, da je pred dvema letoma v ČZN s posebno pozornostjo npr. pisal o petanjskem Šiftarjevem Vrtu spominov in tovarištva, ki naj bi simbolično zarisoval ohranjanje spomina na grozote druge svetovne vojne ter spodbujal strpnost med ljudmi in narodi. Tako tudi ni čudno, da predseduje programskemu svetu pred kratkim nastale Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, katere namen je ohranitev Vrta v vsej njegovi neokrnjeni substanci in simboliki, utrjevanje in razvijanje sodelovanja med narodi, izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela ter spodbujanje aktivnosti s področja varstva okolja. Grozote druge svetovne vojne, predvsem grozote taboriščnega življenja,-to je življenja slovenskih in hrvaških internirancev in Židov v italijanskem taborišču na otoku Rabu, pa nam dr. Vratuša na pretresljiv, predvsem pa na dokumentaren način prikaže v svojem zadnjem delu, v svoji monografiji z naslovom Iz verig v svobodo, s podnaslovom Rabska brigada. Delo je prava študija o koncentracijskem taborišču na otoku Rabu in o Rabski brigadi, njenem nastanku, delovanju in nehanju, o neizmernem trpljenju internirancev, o njihovem trmastem kljubovanju italijanski soldateski in o samoosvoboditvi. Znanstveniku, diplomatu in politiku dr. Antonu Vratuši ob visokem jubileju želimo še veliko ustvarjalnih dosežkov na vseh področjih dela in z zdravjem radodarno življenje še mnogo let! J. VUGRINEC I «!■ , 24. februar 2000 (IZ)BRANO 9 Občina Štrigova ne želi biti takoj za »šengenskim« zidom Meja naj bo »mehkejša Predsednik občinskega sveta Željko Brezovački iz Željezne Gore je bil tudi muzikant na Bobrih - Okrog 800 podpisnikov peticije za prekategorizacijo mejnega prehoda Razkrižje - Banfi trigova je eden od tistih krajev v sosednji Hrvaški, v katerih se življenje na tak ali drugačen način precej pre- pleta s Slovenijo. V določenem obdobju je bila celo sestavni del dravske banovine s sedežem v Ljubljani, po 2. svetovni vojni pa so imeli nekaj časa v tamkajšnji osnovni šoli pouk v slovenskem jeziku. In dokler leta 1991 ni prišlo do osamosvojitve obeh držav, na tem prostoru skoraj nisi občutil, ali si na Hrvaškem ali v Sloveniji. Meddržavna meja pa je stanje precej spremenila. Ampak življenje teče dalje. Pred dnevi smo obiskali predsednika občinskega sveta štrigovske občine Željka Brezovačkega, ki je bil petnajst let zaposlen v Sloveniji, in sicer kot šofer pri VŽK-ju v Ljutomeru do septembra leta 1993, ko so ga odpustili. Ker na Hrvaškem ni dobil službe, se je odločil, da se bo ukvarjal z vinogradništvom. Obdeluje okrog 4 hektarje vinogradov. Za liter vina dobi 10-11 kun, to je okrog 270-280 tolarjev. Z zaslužkom ni ravno zadovoljen, toda z nečim se mora ukvarjati. Še sreča, da je žena Irena zaposlena kot šefinja kuhinje v restavraciji Zrinski v Čakovcu in da je tam zaposlen kot prometnik tudi starejši sin, mlajši pa študira v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Kmalu naj bi dobil diplomo elektroinženirja. Diplomo mu bodo priznali tudi na Hrvaškem. - Katere pa so bile v tem času najpomembnejše naloge, Bolnišnica Anketa Najpomembnejši je štart s katerimi ste se ukvarjali v občinskem svetu? »Imeli smo dokaj obsežen program. Tako smo se odločili za gradnjo plinovodnega omrežja v celotni občini, kar je praktično že končano, širili in posodabljali smo telefonsko, električno in vodovodno omrežje, prav tako smo posodabljali nekatere ceste, nenačrtovano pa smo se morali lotiti tudi gradnje nove šole, ker se nam je del starega poslopja porušil. Občinski svet je moral vložiti veliko napora, da so nam v Zagrebu prisluhnili in zagotovili potrebna sredstva za to naložbo. Novembra lani je bila otvoritev nove šole, ki je stala okrog dva milijona mark. Zdaj bomo spet »pritisnili« na vlado, da bi prišli v letošnji proračun še za telovadnico. Projekti so pri- pravljenj, zemljišče tudi. Tudi ta naložba je ocenjena na okrog dva milijona mark.« - Kako ocenjujete gospodarski razvoj občine Štrigova v zadnjem obdobju, to je po osamosvojitvi? »Na kratko bi lahko rekli, da se je dosti vložilo v infrastrukturo, premalo pa v razvoj gospodarstva. Pri tem praktično nismo pridobili skoraj nič. V glavnem smo do- bili nekaj novih trgovin in gostiln, ki pa jim zaradi konkurenčnih cen v Sloveniji ne gre ravno dobro. Problem je zlasti v tem, ker je ostalo samo iz naše občine brez dela v Sloveniji 186 ljudi, službo na Hrvaškem pa jih je med temi dobilo le od 40 do 50. V Sloveniji jih dela še okrog 15.« - Ste v občinskem svetu obravnavali tudi maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ki ga slovenska stran še ni ratificirala. Kako pravzaprav gledate na ta sporazum? »Da, ta sporazum smo obravnavali pred tremi leti, ko še ni bila ustanovljena Občina Razkrižje. Računali pa smo, da se bo to zgodilo, zato nismo navezovali tesnejših stikov s takratno Občino Ljutomer, ampak smo po- Diploma za sodelovanje v projektu poslovne odličnosti ed šestimi slovenskimi zdravstvenimi zavodi, ki so se prijavili k sodelovanju v pilotnem projektu poslovne odličnosti v zdravstvu, je ______tudi murskosoboška bolnišnica. Nosilec projekta je Urad za standardizacijo in meroslovje republike Slovenije, sodelujočim zdravstvenim inštitucijam pa so podelili prejšnji teden na prireditvi Konferenca zmagovalcev 2000 diplome za sodelovanje pri preverjanju poslovne odličnosti. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, katerega namen je sa-moocenitev zdravstvenih zavodov po devetih sklopih vprašanj ali kriterijih, ki so jih na uradu pripravili po zgledu skandinavskih držav in Anglije. Zdravstveni zavodi so samoocenjevali voditeljstvo, strategijo in načrtovanje, upravljanje s sposobnostmi zaposlenih, upravljanje z viri financiranja, sistem kakovosti, zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih, vplive na okolje in poslovanje. Samoocenitveno vlogo so predali v presojo Uradu za standardizacijo, kjer bodo točkovno ocenili doseženo raven na posa- meznih področjih in skppaj za celotni zavod. In zakaj je dala svoje poslovanje v presojo tudi murskosoboška bolnišnica? VESTNIK n NA ' INTERNETU »Ugotoviti želimo, kje smo, katere so naše šibke točke in kje moramo še nadgrajevati,« je povedala pomočnica direktorja bolnišnice za zdravstveno nego Daniela Moreč. Rezultate samoocenitve bodo izvedeli sodelujoči v projektu v marcu. MHi ercator Poslovni sistem Mercator, d d Dunajska cesta 107, Ljubljana •VINTER Jr ŠPORT objavlja prosta delovna mesta v prodajalni INTERSPORTv MERCATOR CENTRU MURSKA SOBOTA poslovodja Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe smer trgovinski poslovodja, komercialni ali ekonomski tehnik najmanj 12 mesecev delovnih izkutenj tečaj Iz varstva pri delu prodajalec -5 delavcev Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovinske smeri - prodajalec najmanj 3 mesece delovnih izkušenj Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki obvladajo nemški in/ali madžarski jezik in z delovnimi izkušnjami na področju prodaje tekstila in športne opreme. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedeločen čas. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh od dneva objave oglasa na naslov: Poslovni sistem Mercator, d.d., Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana. čakali na nove razmere. Mislim, da bomo sedaj lažje in uspešneje sodelovali. Pričakujemo, da nam bo sporazum omogočil predvsem lažje komunikacije, ki jih je sedanja meddržavna meja na silo pretrgala. Na tem prostoru namreč živijo ljudje, ki imajo tu in tam v 95 odstotkih enake priimke. Meja je torej le na papirju, v naravi pa je ni, ampak so na obeh straneh bratje, sestre, strici, botri ... Sporazum mora torej omogočiti tako imenovano mehkejšo mejo. Na naši strani pa si še posebej prizadevamo, da bi meddržavni mejni prehod Razkrižje - Banfi prekategorizirali v mednarodnega za osebni ter avtobusni promet in promet z lažjimi tovornimi vozili (recimo do 5 ton). V štrigovski občini je okrog 800 ljudi že podpisalo peticijo, s katero zahtevamo to prekategorizacijo. Prehod Gibina - Jalšovec naj ostane meddržavni, med Robadjem in sosednjim krajem v ormoški občini pa si bomo prizadevali za odprtje maloobmejnega prehoda. Ta sporazum bi med drugim tudi omogočil, da bi se povezali s kabelsko televizijo. Tujo imamo pod nosom; en del na Hrvaškem je že povezan z Razkrižjem. Osebno mislim in tudi v naši stranki je takšno stališč^ (bil sem županijski podpredsednik HSLS-a), da se moramo odpirati proti Evropi. To bi se moralo zgoditi v paketu s Slovenijo, saj Evropska skupnost verjetno ne bo sprejemala državice za državico. Če pa se tu postavi šengenska meja, bomo odrezani od sveta.« - Kako vi osebno čutite mejo? »V začetku se mi je zgodilo, da sem pozabil, da se moram ustaviti na prehodu, zato so za mano žvižgali. Prej sem se namreč skoraj vsak dan vozil petnajst let, ne da bi me kdo ustavil, ker meje pač ni bilo. Ugotavljal sem tudi, da so prišli na mejni prehod ljudje brez izkušenj, ki so si oblekli uniforme in mislili, da so ne vem kaj. Zdaj je malo drugače, ni več takšne kontrole. Mislim, da bi morala biti meja še mehkejša.« - Svojčas ste bili muzikant v ansamblu Makovci, ki je velikokrat igral tudi v raznih krajih po Sloveniji. Nekaj časa ste bili tudi stalni ansambel kolišča Bobri na Dolnji Bistrici. Vaši spomini? »To so nepozabni spomini. Bil sem mlad, ansambel je bil precej popularen. Igral sem na bobne, bariton ali bas kitaro. Gostovali smo v Turnišču, Ižakovcih, Beltincih, Odrancih, Lipovcih, po Goričkem ... Na Bobrih smo igrali sedem let. Na Bobrih sem spoznal tudi ženo, domačinko z Dolnje Bistrice. Leta 1990 pa smo ansambel razpustili in od takrat so instrumenti posprav-liem.« BESEDILO IN FOTO: JOŽE GRAJ ■ VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. red nami je spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Oba naša prekmurska predstavnika sta se jeseni zelo slabo odrezala, zato spomladi vsi napovedujejo boljše čase. Zdi se, da se razmere popravljajo, vendar so eno pripravljalne tekme, drugo pa prvenstvo. O tem, kakšne so možnosti Mure, kakšna je njihova osebna forma, in ali mislijo, da so bili nasprotniki v pripravljalnem obdobju preslabi, smo povprašali igralce v črno-belem taboru potem, ko so v Križevcih »demolirali« domači Lesoplast z 11 : 1. Dejan Nemec, vratar: »Pogodba z Muro mi poteče junija, takrat pa upam, da bom šel na evropsko prvenstvo. Kajti ve se, da te tam spremljajo razni menedžerji, zato se lahko marsikaj zgodi. Rade volje bi ostal pri Muri, ampak bi morale njene ambicije zrasti, tako da bi kandidirala tudi za naslov državnega prvaka. Sam si želim v spomladanskem delu prvenstva uvrstitve med prve tri, ker samo ta moštva kandidirajo za evropske pokale. V jesenskem delu nam zaradi različnih vzrokov ni šlo preveč dobro. Mislim, da se situacija sedaj popravlja. Najpomembnejši bo prav gotovo začetek prvenstva, kajti če nam bo v prvih treh ali štirih tekmah »zalaufalo«, lahko pridemo še daleč. Jaz sem optimist in se na koncu že vidim med prvimi tremi ali štirimi moštvi v ligi.« Marko Pima, obrambni igralec: »V dosedanjem pripravljalnem Obdobju smo odigrali pet tekem, na katerih smo pokazali, da smo veliko boljši kot jeseni. Če bomo nadaljevali s tako resnim delom, lahko spomladi pričakujemo veliko boljše rezultate in dvig na lestvici. S svojo trenutno osnovno formo še nisem najbolj zadovoljen, ker lahko dam od sebe še več. Vendar bo vse to prišlo s tekmami, kjer upam, da bom dal svoj maksimum. Res bi lahko odigrali tudi kakšno pripravljalno srečanje z močnejšim nasprotnikom, da bi spoznali svoje trenutno stanje, toda na Malem Lošinju, kjer smo bili na pripravah, so bile samo drugo- in tretjeligaške ekipe, tako da to ni bilo mogoče. Vseeno pa mislim, da bi lahko vsaj v Sloveniji odigrali kakšno tekmo z močnejšim slovenskim prvoligašem. Mura bo na koncu zasedla tretje ali četrto mesto.« Safet Hadžič, obrambni igralec: »Možnosti Mure so spomladi gotovo dosti boljše kot jeseni. Mislim, da se bomo na lestvici povzpeli, , pričakujem pa tudi dobro igro, ki bo spet pritegnila gledalce. Nogometno smo zdaj v končni fazi, ko še »pilimo« določene zadeve, forma je že zadovoljiva, mogoče bi morali za malenkost popraviti še psihično pripravo, potem pa bo stvar čisto dobra. Mislim, da bo v igri proti Publikumu že na maksimumu. Težko je reči, ali so bili nasprotniki v pripravljalnem obdobju slabi. Po eni strani je to res, po drugi pa ni. Ko igraš s katerimkoli nasprotnikom, se moraš potruditi. To je dokazala tudi tekma v Renkovcih, ko smo igrali z nižjerazredno ekipo le s 3 : 3. To recimo pomeni, da lahko boljša ekipa od nas z Muro tudi izgubi. Ta faktor ni ključen pri doseganju zastavljenega cilja.« Sebastjan Vogrinčič, vezni igralec: »Mislim, da smo se za spomladanski del dobro pripravili, če ne celo odlično. Imeli smo zelo dobre možnosti, še posebno na Malem Lošinju, kjer smo dosegli zelo dobre rezultate in pokazali lepo igro. Naše možnosti spomladi se sučejo okoli sredine lestvice. Ne bi rad napovedoval kakih visokih ciljev, pustimo se rajši presenetiti. Vseeno so možnosti eno, real- nost pa drugo. Moja forma se iz tekme v tekmo stopnjuje, to se vidi tudi po doseženih zadetkih, do začetka prvenstva pa jo bom skušal še okrepiti. Resje, da smo igrali s slabšimi nasprotniki. Na Malem Lošinju smo npr. igrali s Croatio iz Sesvet, kije ena od drugih ekip znane zagrebške Croatie. Doma igramo s slabšimi moštvi verjetno zato, ker nam hoče trener spet povrniti zmagovalni občutek. To je stvar dogovora med klubi, zato se v to ne bi spuščal. Mura bo na koncu pristala med četrtim in šestim mestom. Ismet Muniši, vezni igralec: »Možnosti Mure bodo predvsem odvisne od starta drugih moštev. Moram pa reči, da igramo trenutno zelo dobro in vsi trije novi igralci smo izkušeni, tako da lahko obljubim dobre, igre. Stvar uprave je, ali najde kakšen dober klub za pripravljalno srečanje ali ne. Maribor je npr. igral s Sturmom, bil na turneji po Italiji, za sabo ima močne tekme, zato lahko ve, kakšna je trenutno njegova prava forma. Mi pa igramo z drugo-in tretjeligaši, ampak tudi tem dati po sedem zadetkov ni slabo, za to moraš pokazati res že zelo dobro igro. Ampak pravega nasprotnika nismo injgli, zato bomo videli v Celju, kaj bo. S svojo osebno formo sem zelo zadovoljen, tudi trener je »pravi«, ker igra takšen sistem, ki mi kot igralcu ustreza. Glede končne uvrstitve imam eno skrito željo, ki bi jo rad izdal šele pred koncem prvenstva. Lahko vam zaupam le-to, da to mesto gotovo vodi v Evropo.« TOMO KOLES, FOTO: TK ■ 1O INTERVJU 24. februar 2000, tiK Ivica Jurkovič, center slovenske reprezentance »Nad Turčijo sem bil pozitivno presenečen« n vica Jurkovič bi zaradi najinega pogovora skoraj zamudil na avtobus reprezentance, zato ima naslednji zapis še toliko večjo vrednost. Ampak takšno je pač življenje slovenskih profesionalnih košarkarjev: prostega časa je med treningi, tekmami in potovanji zelo malo ali skorajda nič. Drugače pa je 206 centimetrov visoki center, ki bo 26. marca dopolnil 27 let, eden najbolj hvaležnih igralcev vsakega trenerja, čeprav so ga v preteklosti neupravičeno postavljali »v senco« - spomnimo se polomijade trenerja Urlepa na predzadnjem evropskem prvenstvu, ki je dal Ivici priložnost le za nekaj minut, čeprav je bil takrat v odlični formi. Na tekmi v Murski Soboti proti Belgiji se ta zgodba ne bo ponovila. - Bil si tukaj že na tekmi s Slovaško decembra ’98, tako da nisi prvič v Murski Soboti. Kakšni so spomini na to srečanje? »Mislim, da je bila to prva uradna tekma v tej telovadnici. Razpoloženje je bilo fenomenalno, dvorana prepoljia, mislim, da celo premajhna za tako pomembno tekmo in to regijo. BiH smo navdušeni nad atmosfero in nad vsemi stvarmi okoli tega, tako da je to precej pripomoglo k naši zmagi.« - Sedaj prihaja Belgija, ki je še kakovostnejši nasprotnik kot Slovaška. »To drži. Toda v kvalifikacijah za prejšnje evropsko prvenstvo smo jih obakrat premagali, doma in v gosteh. Mislim, da niso ravno lahek nasprotnik, ampak moramo izkoristiti prednost domačega igrišča. Kar bo, bo. Gotovo bomo igrali na zmago.« - Koliko časa sploh ostaja med treningi in tekmami, npr. za ogled mesta? »Premalo. To je pač takšna služba. Sam sem recimo v nedeljo zjutraj ob šestih prispel iz Turčije na brniško letališče, zvečer ob šestih pa sem že bil v Radencih. Vso noč nisem spal, iz Radenec pa se spet vozimo z avtobusom na treninge v Mursko Soboto. Zato nimamo veliko časa, da bi ostali tu. Včasih gremo po treningu na pijačo, toda večkrat raje izberemo hotel in počitek, ker nam tega manjka.« - Se pravi, da Murske Sobote pravzaprav sploh še nisi videl? »Skorajda ne. Malo se je spomnim izpred dveh let, ker smo takrat stanovali v hotelu Diana in smo imeli malo več časa. Sedaj pa, ko se vozimo v Radence, to ni mogoče.« - Kaj lahko gledalci pričakujejo od slovenske reprezentance v soboto? »Prav gotovo lahko pričakujejo zmago, ker jo tudi mi igralci ter trener in uprava. Navijači bodo prispevali svoj maksimum za zmago, enako pa bomo storili tudi mi. Belgijska ekipa ni slaba, zato je ne smemo podcenjevati.« - Imajo zelo dobrega igralca, Eriča Struelensa iz Real Madrida ... »Da, vsi ga poznamo. Jaz še iz časov Olimpije, ko sem proti njemu veliko igral. To je njihov »Turki so dali vsakemu od nas v uporabo veliko stanovanje in avto.« najbolj izkušen igralec, vendar tudi drugi niso slabi. Veliko časa za priprave na to tekmo ni, kar je problem za našega trenerja.« - Je po tvoje urnik prenatrpati? »Prenatrpan urnik in premalo časa. Za take tekme bi bilo potrebno več priprav, tako da se bomo morali igralci stvari lotiti zelo resno. - Takšen tesen razpored določa FIBA? »Da. FIBA vsako sezono izda umik reprezentance in takrat vsi naredijo odmor v domačem prvenstvu. To leto je tudi posebnost, da se je šest ekip neposredno kvalificiralo na naslednje evropsko prvenstvo, druge reprezentance pa se morajo še uvrstiti. Vsaka država ima zato v prvenstvu odmor, da se lahko odigra reprezentančna tekma. Ta odmor traja samo en teden, tako da se liga ne igra samo en konec tedna. Mislim, daje to premalo, ker ima veliko reprezentanc svoje igralce v tujini, ki morajo tako v enem tednu priti iz določene države, odigrati dve tekmi in spet odpotovati nazaj. Po mojem mnenju je to prenaporno.« - To se pravi, da je sedaj v Turčiji, kjer igraš ti, tudi odmor? »Tako je. Odmor je v vsej Evropi.« - Tvoj letošnji klub se imenuje Turk Telekom in prihaja iz Ankare. Kakšne so trenut- »V prvenstvu smo na šestem mestu. Na koncu bi lahko zasedli še mesto ali dve višje, četrto bi še bilo dosegljivo, več pa ne. V končnici prvenstva prvih šest ne igra prvega kroga, preostali pa ga, potem pa je že na vrsti drugi krog. Se pravi, da bi se s šestim mestom uvrstili neposredno v končnico, potem pa se igra na izpadanje.« - Po kakovosti pa ekipa ne dosega kakšnega Efes Pilse-na? »Ne, kje pa. Velika razlika je tudi v njunem proračunu. Tam je več kakovostnih igralcev. Oni lahko kupijo, kogar hočejo, pri nas pa igramo skoraj vedno samo z eno postavo. Še malo, pa sploh ne bi imeli zamenjav. To je problem turške lige, ki pa ima dobre tujce. V vsaki ekipi so trije.« - Če imate samo eno postavo, pomeni, da vsi trije Slovenci - poleg tebe še Jagodnik in Kraljevič - redno igrate? »Da, v glavnem vedno igramo.« - Kako pa ti je sicer všeč v Ankari? »Prav gotovo je velika razlika med Slovenijo in Turčijo, tudi kar se tiče kulture in navad ljudi. Čisto drugače je. Vendar pri nas prevečkrat omenjamo Turčijo kot nekaj slabega. Pa ni tako slabo. Mogoče na vzhodu, kjer še vladajo stroge islamske navade in so ljudje bolj zadržani. Ankara pa je novo mesto, ki ima pet ali šest milijonov prebivalcev. Je zelo veliko, zato je v prometu huda gneča. Na treninge se vozim v eni smeri po trideset do štirideset minut. Za moje pojme je malo preveč nediscipline.« - Sam sem že bil v Ankari in je bilo zanimivo, kako so mi vsi Turki dopovedovali, da je dolgočasno mesto. »To sem sam tudi že slišal. mirnejša kot Istanbul. V Istanbulu se vse dogaja, Ankara pa je upravno središče, kjer so vse ambasade in podobne ustanove. Je administrativno središče pa tudi vojaški vrh je nameščen tam. Jaz se dobro počutim. Nisem nezadovoljen. Ko sem šel iz Slovenije, sem pričakoval, da bo slabše, pa sem bil pozitivno presenečen.« - Kje pa slovenski igralci stanujete? »Vsak ima svoje veliko stanovanje v bloku. Tu so bili naši delodajalci res korektni, vsakemu od nas so dali v uporabo tudi avto. Tudi klub je kar dobro organiziran, čeprav nima toliko denarja kot zasebni klubi. To je tudi zasebni klub, vendar je pod okriljem državne firme, ki ga sponzorira do določene meje, več pa ne. Drugi klubi, npr. Efes Pilsen in Ulker, pa lahko gredo daleč čez to mejo.« - Kakšne so športne razmere vašega kluba? »Jurko« je prepričan, da k soboški zmagi lahko veliko prispeva tudi domača publika. »Dvorana sprejme pet do šest tisoč ljudi. Če so tekme »prave«, je prepolna, na tistih slabših pa se jih zbere kakšnih tri tisoč. Dostikrat je razpoloženje odlično, imamo svoje organizirane navijače, ki so pravi fanatiki.« - Kakšen pa je tvoj osebni učinek? »Z njim sem zelo zadovoljen. Res igram dobro. Številk ne poznam natančno, vendar to niti ni pomembno. Naj me ocenijo drugi.« - Kaj pa reprezentanca? »Tudi tu se moja dobra forma nadaljuje. V reprezentanci je razpoloženje res »fajn«, tako kot vedno. Trenutno nam manjka nekaj standardnih igralcev, ki so poškodovani: Zdovc, Daneu, Tušek. Marko ima res smolo, saj se ie noškodoval na nedavnem Ijevičem, in nisem prepričan, da bo do Belgije nared.« - Doslej si za reprezentanco, ki je tokrat precej pomlajena, nastopil že 35-krat. Kako se počutiš med temi mladimi, že kot izkušen igralec? »Niti ne. Veliko je mlajših, ki si zaslužijo nastop v reprezentanci. Spremljam slovensko košarko, ker imamo v Turčiji satelitske antene in lahko gledamo tekme Olimpije in Laškega. Smo na tekočem, pa večkrat se slišimo z igralci po telefonu. Vidim, da mladi dobro igrajo, mogoče imajo res malo več spoštovanja do Kraljeviča in mene, drugih starejših pa sedaj tako ni.« Na kratko Odranci V tem kraju so bili svojčas trije rokodelski cehi. Zdaj delujeta čevljarski, ki je star že 200 let, in kovaški ceh. Člani cehov negujejo družabnost in prijateljstvo, 'ohranjajo stare običaje in sprejemajo nove člane po starih pravilih. Ko pa član ceha umre, ga nekaj članov pospremi na zadnji pot s svetilkami. Ob razvijajočem se obrtništvu v Odrancih smemo upati, da cehovstvo še dolgo ne bo šlo v pozabo. (J. Ž.) Lendava Po ureditvi vodnih strug Črnca, Ledave in Kobiljanskega potoka ni več nevarnosti poplav. Žal pa odtlej v koritih teh potokov ni več toliko rib kot nekoč. Ribiška - S kom si v sobi na pripravah? »Trenutno sem »čimer« z Matjažem Smodišem, vendar je to najmanj pomembno. Vsi se dobro razumemo in med nami ni nobenega problema. Nobeden od nas ni preveč zahteven ali tak, da bi bil s čim nezadovoljen. Veliko smo skupaj. Kadar gremo na pijačo, gre skoraj vsa ekipa. Res je, reprezentanca je »klapa«.« - Rodil si se v Čapljini v Bosni in Hercegovini. Kakšna je bila tvoja košarkarska pot do prihoda v Slovenijo? »Začel sem čisto po naključju. Košarko je igral moj bratranec v Stolcu, malem mestu blizu Čapljine, pa je potem povabil še mene. Z njim sem tako šel na trening in začel igrati. To je bila regionalna liga. Začel sem tudi prepozno, saj sem bil star že 17 let. Potem sem odšel v Mostar, kjer sem igral v republiški ligi. Taje bila že za dva razreda boljša kot prejšnja, bili so dobri nasprotniki, imel pa sem tudi dobrega trenerja Markoviča, ki je kasneje prišel v Rogaško. Nato se je začela vojna, zato nismo dokončali moje druge sezone. Tako sem odšel v Nemčijo, kjer sem delal dva meseca, potem so me poklicali iz Rogaške. Spet čisto po naključju, saj je bila direktorjeva žena iz Mostarja. V zadnji sezoni, ko sem igral za Rogaško, sem dobil slovensko državljanstvo in prišel v reprezentanco. Nato sem pristopil k Olimpiji, kjer sem pod trenerjem Sagadinom prebil tri leta. Naprej pa veste...« TOMO KČLEŠ, foto: JURE ZAUNEKERi zaščitila in ga uporabljala kot gojitveno vodo, kar pa ni trajalo dolgo, saj je del vodnega življa poginil, pač zaradi onesnaženosti voda. Fekalije pa povzročajo bujno rast rastlinja. (F. Bo.) Pomurje Kot vsako leto, bo tudi v letošnjem ducat gasilskih jubilejev. Gasilci iz Veržeja bodo praznovali 120-letnico, v Puževcih bo 110-letnica, gasilci iz Banovec, Grlave in Panovec pa bodo slavili 100-letnice organiziranega delovanja. Na Meleh, v Šratovcih in Domanjševcih bodo imeli 90-letnice, 70-letnici bosta praznovali gasilski društvi iz Dankovec in Prosečke vasi, na Spodnjem Ka-menščaku in v Domajincih pa bosta slovesnosti ob 50-letnicah fBHII , 24. februar 2000 KULTURA Prešeren v madžarščini, Petofi v slovenščini Pesnika kot simbola narodne identitete ranče Prešeren in Sandor Petofi sta simbola narodne identitete, kajti tako Slovenci kot Madžari brez svojih dveh pesniških velikanov ne bi bili to, kar so,« je poudaril predsednik Zveze madžarskih književnikov Bela Pomagats ob predstavitvi dveh, tako za Slovence kot za Madžare, zelo dragocenih knjig: dvojezične izdaje Prešernovih pesmi (France Prešeren, Pesmi - Versei, Pomurska založba) in Pesmi Sandorja Petofija, ki so izšle pri mariborski založbi Obzorja. Na že omenjeni, zelo obiskani predstavitvi minuli četrtek na veleposlaništvu Republike Madžarske v Sloveniji je pesnik Kajetan Kovič, ki je sicer skupaj z Jožetom Hradilom prevedel Pe-tofijeve pesmi, poudaril, da pri obeh pesnikih ne gre za »historične pesnike, temveč za sodobno, živo poezijo«. In prav to so dokazali tudi interpreti, študentje katedre za madžarščino na ljubljanski Filozofski fakulteti: tako Prešeren v madžarščini kot Petofi v slovenščini sta zvenela prepričljivo, Da je predstavitev zares uspela, se imamo zahvaliti (od leve proti desni) Jožetu Ternarju, Andreju Brvarju, Kajetanu Koviču, Marti Berden (prevajalka), Beli Pomagatsu in Orsolly Gallos. doživeto, kar samo priča, da gre v obeh knjigah za sorodno »čustvovanje in izmenjave vrednot«. Kot sem že omenil, je izdala domača založba »dvojezičnega« Prešerna; v madžarščino so ga prevedli Laszlo Lator, Deszo Tandori in Orsolya Gallos, ki je predstavitev tudi vodila. Po besedah urednika Jožeta Ternarja so se za dvojezično, torej »vzporedno predstavitev« odločili predvsem zaradi dvojezičnih šol, oziroma zaradi madžarskega življa v Prekmurju, omenjena knjiga pa je seveda tudi zelo db-. brodošla v porabskih šolah. Obe knjigi sta izšli v počastitev dvestoletnice Prešernovega rojstva ter sto petdesete obletnice smrti obeh pesnikov, ki naj ju, kot je na koncu dejal Bela Pomagats, oba naroda »vzameta v svojo duhovno zavest«. BESEDILO IN POSNETEK: MILAN V. ■ Kulturni teden na SPTS Pogled v prihodnost d ponedeljka, 7., do petka, 11. februarja, je potekal na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota že šesti kulturni teden, na katerem so pripravili dijaki skupaj s svojimi učitelji številne projekte in razstave ter bogat kulturni program. »V nasprotju z mnogimi, ki se danes vračajo k tradiciji, smo mi naš pogled usmerili v prihodnost, zato smo ta teden poimenovali z geslom Moj, tvoj, naš korak v prihodnost,« je dejal eden uglednih oblikovalcev kulturnega tedna, profesor Franci Just. Na pogled v prihodnost so opozarjala tudi imena razstav in projektov: Medračunalniš-ke povezave, Sodobne tekstilije v oblačilstvu, Več spoštovanja do človeškega telesa (Eko-Tex standardi). Programska polja logičnih vezij Atmel AT40K20, Analogni filtri, Sistemski pretvornik, Merjenje faznega kota, Zagon trifaznih asinhronih elektromotorjev, Od včeraj k jutri, Načrtovanje sprejemnega sistema v kabelskih razdelilnih sistemih, Moj korak v prihodnost, Avantura sedanjosti za podvige prihodnosti, Matematika včeraj in jutri, Verujem v podjetništvo, Podobe sedanjo-' sti v fotografskem iskalu Dominika Steinerja, Strojništvo pred izzivi prihodnosti. Obdelovalni stroji jutrišnjega dne, Transport danes in jutri, Gradbeni objekti in izolacijski materiali, Čisti avtomobili -čisti časi?. Razvoj ogrevalnih sistemov, Hidravlika prihodnosti v kmetijstvu. Potovanje v informacijsko družbo, Zašepetaj - prisluhni in Koraki v informacijsko prihodnost. Ob tem so marljivi dijaki izdali tudi glasilo v nemščini »Die Da«, se pomerili v kvizu iz nemškega jezika in poznavanja tekstilne stroke, si ogledali filmsko predstavo »Z - film« in mladinsko gledališko predstavo »Dargop, duh pograda« ter se seznanili s književnimi avtorji Milanom Vincetičem, Tonetom Dodlekom in Marijo Makarovič. Kulturni teden se je končal-z informativnim dnevom. TOMOKOLEŠi »To je bil samo uvod k jesenski proslavi, ko bo naša šola kot najstarejša pri nas slavila stoletnico,« je na osrednji proslavi poudaril ravnatelj SPTŠ Ludvik Sukič. Slavnostni govornik je bil župan soboške mestne občine Anton Slavic. Foto: TK O Literatura nam pripelje v srce nekaj lepega taca, ki mu lahko zaupam in ga cenim. Takih bralcev pa je zmeraj veliko.« akšni bralci so tudi dijakinje in dijaki ljutomerske gimnazije, ki so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili srečanje s priznanim pisateljem Ferijem Lainščkom. Srečanje je bilo v glavnem potovanje skozi Lainščkove romane: Peronarji, Namesto koga roža cveti, Ki jo je megla prinesla, Petelinji zajtrk. Začenši s proznim prvencem Peronarji, kjer je dijake predvsem zanimalo, kako je študent iz Prekmurja takrat doživljal Ljubljano, je Lainšček odgovoril: »Doživel sem resnično nekakšen kulturni in civilizacijski šok.« Pri tem je spomnil, da tudi danes mladi zelo občutljivo, kompleksno doživljajo današnji čas. In ko govorimo o pisatelju V okviru slovenskega kulturnega praznika so pripravili dijaki tretjih letnikov Gimnazije Franca Miklošiča s profesorico Ireno Štuhec in magistrom Miranom Puconjo v dvorani glabene šole v Ljutomeru literarno srečanje s pisateljem Ferijem Lainščkom, avtorjem del, kot so: Namesto koga roža cveti, Halgato, Ki jo - ■ ‘ - h Petelinji zajtrk. TK, foto: NATAŠA JUHNOV je megla prinesla, Grinta in Feriju Lainščku. ne moremo mimo romana Namesto koga roža cveti, ki je bil s kresnikom nagrajen kot slovenski roman leta. Mladi poznajo film Halgato, ki je bil posnet po tem romanu, še bolj pa sta se jim vtisnila v spomin Halgato »deček, kije ljubil temo« in njegova violina, ki mu ni prinesla sreče. Po peronarjih. ciganskih po sebnežih pa seje iskanje nadaljevalo do romana Ki jo je megla prinesla - panonska pokrajina z baladno motiviko, vprašanje o smislu, dvom. Kdo od nas ni kdaj Jon Gunak romana Ki jo je megla prinesla, nagrada Prešernovega sklada 1995); »V Mokuš se odpravi z lesenim kovčkom, in čeprav ne pozna poti, občuti potovanje kot nov začetek.« Včasih pa je pot ena sama. Pisatelj se je z zadnjim romanom Petelinji zajtrk vrnil k začetkom, k peronarjem, »kajti pe-ronarji nikoli niso povsem izgini li iz moje literature, življenje na robu in mejne situacije, ki smo jim izpostavljeni, so moj hvaležni laboratorij«. Ljudje nenehno iščemo drug drugega. Otrok, mlad človek, brez razumevanja, ljubezni, je izgubljen. Čeprav nam cefrajo živce, mi pa jih ne razumemo, pridigamo, se zgražamo, jih vendarle opazujemo 'z občudovanjem. Iz take smo snovi kot sanje (C. de la Barca). In oni smo mi. Andreja, Urška, Tamara, Miloš, Darko, Dragan, Srdan in profesorica Irena Štuhec so poskrbeli, da smo bili zbrani deležni nadvse zanimive, kreativne, glasbeno in literarno bogate predstavitve pisatelja Ferija Lain-ščka. Naj roža cveti za tistega, ki si jo res želi. Prešernovo leto 2000 v Apačah takšnim prikazom je prireditev v Apačah še poglobila občutek, da je za občinstvo najlepše in najbolj pristno doživetje takrat, ko nastopijo domačini in pokažejo sad svojega poprejšnjega dela v takšnih in drugačnih kulturnih društvih ali sekcijah. Apaška proslava je potrdila, da gre za kraj z dokaj živahno in uspešno ljubiteljsko kulturo. Slavnostni govornik, ravnatelj osnovne šole Tone Rovšnik, je seveda spregovoril o Prešernu, nato pa so nastopili: dva dobra mešana pevska zbora, prvemu je dirigirala Marija Čepin, drugemu Metka Urbanič, tam-buraška skupina Peter Danjko iz Črešnjevec pod vodstvom Petra Wolfa, mladi balerini Jasna Praznični Komorni trio in Sandra z mentorico Jasno Šošterič, recitator Andrej Plohl, gasilski oktet iz Gornje Radgone, ki ga vodi Karel Korošec, ansambel po imenu Cugarji s starimi glasbili, na koncu pa še zadnje čase bolj redko slišana in nekoč priljubljena Pesem od železne ceste, ki sta jo recitirala voditelja prireditve Tatjana Šafarič in Dušan Rakar. B. B. L. ■ Gornji Radgoni je bila osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku že v ponedeljek, 7. februarja, v avli osnovne šole, kjer je nastopil Komorni trio v zasedbi: Volodja Balžalorsky -violina, Cvetko Kobal - flavta in Igor Saje - kitara. Slavnostni govornik je bil dr. Bernard Rajh iz Maribora, nagrajencev pa tokrat ne bomo omenjali, ker občina Gornja Radgona zaenkrat še ne podeljuje nagrad ob kulturnem prazniku. Prireditev sta pripravila komisija občinskega sveta za prireditve ter Zveza kulturnih društev in skupin. TK, foto: NATAŠA JUHNOV ■ AKCIJE 24. februar 2000, IBTIK Šopek za tretje življenjsko obdobje Vestnikov zlatnik tudi za Prševe iz Male Polane R ože so zveste spremljevalke raznih praznikov, dogodkov. Poklanjamo jih in z njimi izražamo ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje. Šopek za tretje življenjsko obdobje je prejela 81-letna gospa Valentina Šeruga iz Doma starejših v Rakičanu. V domu živi že sedem let. Pričakala nas je urejena, saj je bila prej 25 let frizerka v Murski Soboti. Spominja se in pove nam, kako je ostala sama s tremi otroki, da je trideset let pela pri pevskem zboru Štefana Kovača, pozneje pa še pri upokojenskem pevskem zboru. Aktivno se je ukvarjala s športom, predvsem s kegljanjem in metanjem pikada. S ponosom in zadovoljstvom nam je pokazala shranjene medalje za kegljanje. Veseli se obiskov svojih sinov, snah in vnukov. Gobelini, ki jih je sama izdelala, krasijo prijetno sobo. Tudi karta rada, saj smo jo zmotili prav pri kartanju, nasploh pa se vedno giblje tam, kjer se kaj dogaja. Bolijo jo noge, vendar kljub temu pride do želenega cilja. To, da rada pogleda v kavo in daje nekdaj rada plesala, nam je povedala gospa Violeta Bertalanič, direktorica doma starejših. Šopek za gospo Valentino Šeruga je bil spomladanski. Izbrali smo bele ciklame in dišeči Šopek je izdelala gospa Verica Jančar - cvetličarna Roža Gospa Valentina Šeruga s šopkom rumeno-oranžni nepozebnik, od zelenja pa bršljan, reliko, pahisandro, veje dresni in kokosova vlakna. Nepozebnik je bil s svojim vonjem izredno učinkovit in je opozarjal nase tudi s tem, da prej cveti in se šele nato olista. Šopek je oblikovala gospa Verica Jančar iz cvetličarne Roža v blagovnici Potrošnik. Tretje življenjsko obdobje se podaljšuje z raznovrstnimi konjički in drugimi dejavnostmi. Dobra volja, optimizem in smeh pa človeka krepijo. Tega gospe Valentini prav gotovo ne manjka. Ob osebnem prazniku pa ji v imenu Vrtnarstva M. Sobota - cvetličarne Roža in v imenu Vestnika želimo zdravja in še veliko stikov z domačimi in prijatelji. O. VARGA ■ Vse tri ženske rade berejo Vestnik Andreja se zanima za šolstvo estnikov zlatnik za zvestobo smo pretekli teden izročili tudi Prševim iz Male Polane 26. Ta čas ga pošiljamo na naslov Marije, ki je zaposlena v velikopolanski konfek- V cijski tovarnici V Paul - Anna kot izmenovodkinja. »Vestnik je edini časopis, na katerega smo naročeni. K nam redno prihaja že petnajst let,« je pove dala Marija in dodala; da ga včasih prebere skoraj v celi, kdaj drugič pa manj, odvisno od vsebine in časa. Zvedeli smo, da Vestnik rada prebira tudi njena mama Frančiška, ki pa je bila ob našem obisku zdoma. Zel spodbudno je, da imamo pri Trstenjakovi iz Stročje vasi K vinskim odličjem še Vestnikov zlatnik »Zelo ste se poboljšali,« je menila soproga e več kot dvajset let prihaja Vestnik na domačijo Iva Trstenjaka v Stročjo vas, zato mu je naš žreb podelil zlatnik za zvestobo. Domači tednik pa berejo seveda tudi drugi domači: žena Stanka, sin Janez in tudi hčerka Marjetka, sicer študentka psihologije. »Ko pride iz Ljubljane domov, najprej prelista Vestnik,« je povedala mama. Dodala pa je še: »V zadnjih letih ste se poboljšali.« Stanka je hotela s tem povedali, da je v Vestniku tudi veliko člankov iz Prlekije. »Osmrtnic iz naših krajev pa skoraj ni,« je menila. Kar priznajmo: mnogi naši bralci obvezno pogledajo, koga ni več med nami. Trstenjakovi so bili seveda veseli našega zlatnika, ki sicer ni veliko bogastvo, ampak bolj moralna zahvala za dolgoletno zvestobo. Zlatnik bodo' pristavili k odličjem, ki so jih (in jih prav gotovo še bodo) prejeli za svojo kakovostno vinsko kapljico - vino souvignon. V letih 1984, 1986, 1988 in 1992 so prejeli na sejmu Vino v Ljubljani veliko zlato me-dalio; imajo pa tudi sedem'zlatih medalj in odličje slovenski vinski Prševih tudi mlado bralko. To je Marijina hčerka Andreja, študentka tretjega letnika pedagoške fakulte te. »Najprej preberem vse, kar zadeva šolstvo. Zanimiva je mladinska stran; rada rešujem križanke,« je med drugim razkrila Andreja Pri Prševih v Mali Polani so doma tri ženske. Vsak četrtek pa jih obišče prijatelj - Vestnik. Š. S.l Mlada bralka Andreja in mama Marija. - Foto: Š. S. prvak 1992. Doslej je ocenjevalna komisija prisodila njihovemu vinu 19,41 točke (od 20 možnih). V kramljanju z Ivom, Stankom in Janezom smo tudi zvedeli, da imajo 12-hektarsko kmetijo, od tega so štirje hektarji gozda, hektar in pol sadovnjaka in pol hektarja vinograda. Sv-ojčas so im$li piščančjo farmo, a so jo pozneje preuredili v hladilnico za jabolka. Lanski jabolčni pridelek so že prodali pa tudi s prodajo vina, ki ga stekleničijo že od 1983. leta, ni težav, saj imajo za svoje buteljke so-uvignona stalne kupce. Tudi na Japonskem so ga že poskusili. ŠS ■ Trstenjakovi (od leve proti desni); Janez, Stanka in Ivo. IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE... AVTO. Danes objavljamo zadnji del slike, da si lahko sestavite in izberete darilo. Izbrano darilo sestavite, ga OBVEZNO nalepite na kupon, objavljen v Vestniku št. 4, in pošljite na naš naslov. V sredo, 1. marca, bomo dopisnice razvrstili in izžrebali iz vsakega kupa tri nagrajence - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. Rezultate žrebanja pa bomo objavili že v prihodnji številki VESTNIKA. V začetku vročega poletja 2000 bomo izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali glavni - avtodobitek. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih igrah Vestnika. Izpolnjen kupon pošljite samo na dopisnici do 29. februarja na naslov: NAGRADE ZA 1. krog Podjetje za informiranje, d. d. mtm nrh \ ni7ibn 1 Ž M. ^nhnt/i ™ , 24. februar 2000 KMETIJSTVO Nasvet Priprava površin za setev sladkorne pese remenske razmere lansko jesen so omogočile jesensko oranje. Tla so dobro premrznila, postala so rahlejša ter omogočajo hitrejšo in uspešnejšo pripravo tal za setev. Zgodaj spomladi je brazdo potrebno čimprej poravnati; tako bo vznik enakomeren pa tudi vsi drugi ukrepi oskrbe bodo lažji. Če jeseni površin, namenjenih za setev sladkorne pese, niste uspeli preorati, spomladi ne orjite pregloboko. Pri pregloboki spomladanski brazdi so izgube vlage iz tal zaradi izhlapevanja prevelike in bo učinek negativen predvsem ob spomladanski ali poletni suši. Pri spomladanski obdelavi tal je potrebno izbrati primeren čas. Tla, predvsem težka, ne smejo biti prevlažna. Globina oranja spomladi, ki se ga pri pridelavi sladkorne pese moramo izogibati, naj bo 20-25 cm. Brazdo je priporočljivo čimprej poravnati, če je potrebno, prej še poapnimo (do 1000 kg CaO/ ha). Površino najbolje poravnamo z vlačo ali planimo desko. Priprava setvenega sloja Za dobro pripravljen setveni sloj - setev, ohranjanje vlage in vznik -je pogoj, da je njiva prej grobo poravnana. Primerno pripravljeno setvišče je iz treh slojev: - gornji krovni sloj debeline 2-3 cm, ki je mrvičast ter omogoča dostop toplote in zraka, - srednji sloj oz. posteljica debeline 0,8 cm za seme, - spodnji sloj pod semenom je sklenjen (ne sme biti zbit) s potrebno kapilarnostjo za vlago in zračen, da omogoča enakomeren vznik in hiter razvoj mlade rastline. Za pripravo setvišča je še posebno pomembno, da zemlje ne silimo, ampak jo obdelujemo s čim manj traktorskimi prehodi, ko je godna. Najboljša mehanizacija za pripravo je predsetvenik, s katerim lahko natančno naravnamo globino. To je zelo pomembno pri kalitvi, ko je seme zelo občutljivo za sušo. Krožnih in klinastih bran praviloma ne uporabljamo, ker zemljo rahljajo in izsušujejo pregloboko, posledica pa je slabši in neenakomeren vznik. Gnojenje Sladkorna pesa dobro uspeva in daje velik pridelek samo, če ima na voljo dovolj hranil, zato moramo poznati osnovno založenost tal s hranili. To omogoča analiza tal, ki jo moramo upoštevati iz gospodarskih in okoljevarstvenih razlogov. Največjo pozornost pri gnojenju sladkorne pese namenjamo dušiku in kalciju. Ob tem je nujno, da so tudi druga hranila pesi na voljo v potrebni količini in primerni obliki. Posevki na kislih tleh slabo vznikajo, zaostajajo v rasti in dajejo mnogo manjše pridelke. Čezmerno gnojenje z dušikom zniža pridelek, vsebnost sladkorja in izkoristek v predelavi pese, poveča pa količino listja in glav. Do te napake v tehnologiji prihaja predvsem na parcelah, na katerih se v kolobarju gnoji z večjimi količinami organskih gnojil (kot sta kokošji gnoj in gnojevka). V tem primeru moramo ustrezno zmanjšati odmerek dušika v mineralnih gnojilih. (nadaljevanje prihodnjič) TOVARNA SLADKORJA D.D. SILVA KUHARIČ, UNIV. DIPL. INŽ. JOŽE ŠTUHEC, UNIV. DIPL. INŽ. Začeli so se postopki za volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije Izbrati najprimernejše kandidate akon o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije določa, da mora biti najpozneje v enem letu po njegovem sprejemu zbornica tudi ustanovljena. Priprave na njeno ustanovitev se končujejo, odlok o razpisu prvih volitev v svet zbornice je bil objavljen in od 15. februarja teče čas za volilna opravila za dvokrožne volitve. Do vključno 15. marca lahko tako predlagatelji iz prve volilne skupine vlagajo volilne liste kandidatov na republiško volilno komisijo, ki ima sedež na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani. V prvo volilno skupino so vključene vse fizične osebe, ki so članice kmetijsko-gozdarske zbornice. Na volilno listo je lahko Konec prejšnjega tedna v soboškem BTC-ju Predstavitev turističnih kmetij in vinotočev oboški BTC in agencija za trženje Venera, ki deluje v okviru Podjetja za informiranje, sta pripravila konec prejšnjega tedna v prostorih blagovno-tra-nsportnega centra v Nem-čavcih že tretjo predstavitev pomurskih turističnih kmetij in vinotočev. S svojo ponudbo se jih je tokrat predstavilo pet, zanima nje med obiskovalci pa je bilo veliko. Turistične kmetije in vi notoči so obiskovalcem ponudili jedi in pijače, ki jih imajo tudi sicer v svoji ponudbi, na prireditvenem prostoru pa so bili na ogled tudi izdelki domače obrti iz ličja in gline. V kmetijski svetovalni službi pravijo, da bodo v prihodnje za pomurske vinotoče in turistične kmetije skušali pripraviti tudi več sezonskih predstavitev, na katerih bi le-ti obiskovalcem predstavili svojo sezonsko ponudbo. Predstavljali naj bi se na potujočih tržnicah, prva naj bi bila že pred veliko nočjo, pripravljenost za gostiteljstvo pa so že pokazala nekatera pomurska naravna zdravilišča. L. KOVAČ, FOTOGRAFIJA: N. JUHNOVi * » Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so na sejmu v Turnišču ponujali le dva para pujskov, prodali pa so en par. 14.000 tolarjev je bilo potrebno odšteti za par 10 tednov starih živali, ki sta tehtali od 18 do 23 kilo- gramov. Izobraževanje kmetovalcev 25. februarja ob 9.00 bo občni zbor Govedorejskega društva Murska Sobota v gostilni Špirič v Černelavcih. Sadjarsko društvo Pomurja bo organiziralo v nedeljo, 27. februarja, ob 9. uri v restavraciji Pinki hotela Diana v Murski Soboti predavanje: Zaščita sadnega drevja po vzoru integrirane pridelave. Predaval bo Jože Miklavc iz Kmetijskega zavoda Maribor. V Veliki Polani, v občinski dvorani, bo 1. marca ob 9.00 predavanje: Pridelovanje vrtnin in ekološko kmetovanje. Istega dne bo v Kobilju v prostorih osnovne šole ob 18.00 predavanje: Okensko-balkonsko cvetje. vpisanih največ pet kandidatov, opremljena mora biti z imenom predlagatelja ter z imenom, rojstnimi podatki in naslovom stalnega bivališča vsakega kandidata. Listi mora biti priložen seznam vseh, ki podpirajo volilno listo, opremljen z rojstnimi podatki in naslovom stalnega bivališča. Vsak član lahko podpre le eno listo kandidatov Priporočena sortna lista CVETNIK - je slovenska pomembnejša domača sorta. Gomolji so ovalni, srednje veliki, prekriva jih gladka, svetlo rjava kožica s plitvimi očesci. Meso je bele barve. Cveti obilno, cvetovi so modrovijolični. Za bolezni dokaj občutljiva sorta, slabše odporna proti krompirjevemu raku, krompirjevi plesni in tudi virusu prstanaste nekroze gomoljev. Je odličen jedilni krompir, primeren tudi za strojni izkop. Dobro se skladišči in kaliti začne šele pozno spomladi, zato je primeren za ozimnico. Manj primeren je za peščena tla, priporočljivo je naka-Ijevanje semena. Ima visoko tržno vrednost. Spada med čvrst solatni tip. DESIREE - sorta v opuščanju. Ima svetlo rumeno barvo mesa in Kandidate lahko predlaga na volilno listo skupina najmanj dvajset volilnih upravičencev za volitve v kmetijsko-gozdarsko zbornico, če listo predlaga organizacija kmetov, pa je dovolj deset predlagateljev. V tem primeru mora biti listi priloženo tudi potrdilo o vpisu v register organizacij. Svet državne zbornice bo štel 78 članov, saj bo v vsaki od 13 volilnih enot izvoljenih šest svetnikov, od teh bodo štirje predstavniki fizičnih oseb, en predstavnik zadrug in en predstavnik kmetijskih podjetij. Volitve bodo na voliščih, ki jih določijo kožice. Gomolji so podolgovato ovalni, očesca plitva, gomolji številčni. Listi so temno zeleni z rdeče rjavimi žilami, cveti obilno, cvetovi so veliki, rdeče vijolični. Proti plesni na listju in gomoljih je srednje odporna, za viruse pa srednje občutljiva sorta. Občutljiva je za rjavo pegavost. Dobro prenaša sušo in dolgotrajnejše skladiščenje, primerna je za ozimnico. Tudi proti navadni krastavosti je slabo odporna. Je dokaj čvrst moknat tip, primeren tudi za pomfrit. Srednje pozne Sorte - opisi ESCORT - je nosilna sorta. Gomolji so ovalne oblike s svetlo rumeno kožico in barvo mesa. Cvetovi so beli in številni. Je zelo odporna proti krompirjevi plesni. Za viruse je občutljiva sorta, proti zvijanju listov in navadni krastavosti je dobro odporna. Je vsestransko uporabna in dobra jedilna sorta. Odporna je proti suši in se dobro skladišči. Zaradi odlične odpornosti proti boleznim (predvsem odporna je proti pepelasti plesni) je primerna za ekološko pridelovanje. FRISIA - je nosilna sorta. Barva mesa je krem bela, barva kožice pa svetlo rjava. Hitro razvije visok grm s pokončnimi stebli. Cveti belo, očesa na gomoljih pa so plitva. Srednje občutljiva je za plesen na listju in gomoljih. Srednje občutljiva je tudi za virusne bolezni. Gomolji v neugodnih rastnih razmerah pokajo. Uporablja se kot jedilni krompir. Skladišči se zelo dobro in je primerna za uporabo še v poznih pomladanskih mesecih. ROMANO - je nosilna sorta. Razvije vijolično obarvana malošte območne volilne komisije. Praviloma naj bi bilo volišče vsaj v vsaki občini, volišč pa je lahko tudi več. Volitve članov sveta zbornice iz prve volilne skupine bodo v nedeljo, 9. aprila 2000, volitve iz druge volilne skupine pa od 10. do 16. aprila. V drugo volilno skupino spadajo zadružne organizacije in kmetijska podjetja. Za prve bodo volitve na Zadružni zvezi Slovenije, za druge pa na Gospodarski zbornici Slovenije. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije bo jeseni organizirala še volitve v območne svete zbornic in njihove izpostave. L. KOVAČ ■ vilna močna stebla, listi so veliki, široki in gladki, cveti slabo,' cvetovi so svetlo rdeče vijolični. Gomolji so okroglo ovalne oblike z rahlo poudarjenimi očesci. Barva kožice je svetlo rdeča, barva mesa pa krem bela. Gomolji so srednje veliki. Po tipu kuhanja spada v dokaj čvrst solatni tip, uporabna je kot jedilni krompir. Proti virusu Y (kodravost) je sorta zelo dobro odporna, za zvijanje listov in navadno krastavost pa občutljiva. Ob okužbi z virusom Yntn se pojavijo na nekaterih gomoljih na bazalnem delu gomolja nekrotične pege. Primerna je tudi za semensko pridelavo. Je vsestransko uporabna in dobra jedilna sorta. Dobro se skladišči in je zanimiva zaradi lepih gomoljev. Gomolji se ne razkuhajo. SANTE - je nosilna sorta. Rastlina se hitro razvije, grm je srednje visok z močnimi stebli. Gomolji so gladki in ovalne oblike, srednje veliki, s plitvimi očesci in zelo številni. Meso in kožica sta rumene barve. Odporna je proti vsem virusom, tudi proti krompirjevi plesni na listih in gomoljih. Srednje odporna je proti plesni in ogorščicam. Občutljiva je za rjavo pegavost. Če so gomolji fiziološko zreli, se radi razkuhajo, zato je potrebno raneje prekiniti rast. Skladišči se slabo, saj kmalu začne kaliti. Sorta ni primerna za lahka peščena tla. Ker je odporna proti boleznim, je primerna za biološko pridelovanje. Pozne sorte - opisi AGRIA - je nosilna sorta. Cvete obilno z belimi cvetovi. Oblika gomoljev je podolgovato ovalna z ve- Cene semenskega krompirja in mineralnih gnojil SKZ Križevci pri Ljutomeru, prodajalna Kmečki dvor’ sorta semenskega krompirja pakiranje mpc v sit/kg carlinjford 10/1 132,00 kresnik 5/1 250,00 mineralna gnojila NPK 15-15-15 50/1 33,00 NPK 20-8-6+3Mg0 50/1 30,67 NPK 6-10-16 50/1 26,66 NPK 7-20-30 50/1 39,30 NPK 8-26-26 50/1 43,80 NPK 9-15-15 50/1 38,38 NPK 0-10-30+3Mg0+0,1B 50/1 48,49 NPK 0-10-30+0.2B 50/1 34,80 PK 15-30 50/1 36,76 KALIJEVA SOL, 60% 50/1 41,60 KAN, 27% 50/1 25,32 KAN-HIDRA 50/1 23,21 UREA,46% 50/1 26,95 APNENEC 50/1 10,40 DOLOMITNA MOKA 50/1 10,08 'Pri gotovinskem plačilu dajejo 5-odstotni popust. SKZ Radgona, prodajalna Radenci sorta semenskega krompirja pakiranje mpc v sit/kg minerva 10/1 162,00 minerva 25/1 142,56 carlingford 10/1 142,50 carlingford 25/1 119,96 primura 10/1 162,00 ulster 10/1 184,00 jerla 10/1 161,00 adora 10/1 169,90 mineralna gnojila NPK 0-10-30+0,2B 50/1 38,00 NPK 0-10-30+3Mg0+0,1B 50/1 48,56 NPK 7-20-30 50/1 37,92 NPK 8-26-26 50/1 39,71 KAN Kutina 50/1 27,01 KAN Agroiinz 50/1 23,59 KAN Hidra 50/1 23,53 KAN Hidra 500/1 22,38 UREA 40/1 23,99 likimi in plitvimi očesci. Barva kožice je rumena, barva mesa pa izrazito rumena. Dobro je odporna proti virusom in zanimiva za semensko pridelavo. Občutljiva je za plesen. Ob stresnih sušnih razmerah gomolji lahko pokajo, ponovno iz-raščajo in imajo votlo srce. Je zelo dobra jedilna sorta, ki se dobro skladišči, in še posebno primerna za industrijsko pripravo pomfrita in čipsa. FIANNA - je novejša sorta v uvajanju. Gomolji so okroglo ovalni, zelo izenačeni. Barva kožice je-svetlo rjava, barva mesa pa krem bela. Gomolji so veliki s plitvimi očesci. Dobro je odporna proti virusom, zvijanju listja in krompirjevi krastavosti pa tudi proti krompirjevi plesni na listju, manj na gomoljih. Občutljiva je za sušo, saj je tedaj pogosta sekundarna rast gomoljev. Manj primerna je za lahka tla. Je vsestransko uporabna jedilna sorta, predvsem kot solatni tip. Odlična je za skladiščenje. Uporabljamo jo lahko za pomfrit in čips. KENNEBEC - je starejša sorta, ki je v opuščanju. Gomolji so okroglo ovalni s plitvimi očesci in maloštevilni. Barva kožice je svetlo rjava, barva mesa bela. Srednje odporna je proti virusom in srednje občutljiva za plesni na listju in gomoljih. Zaradi debelih gomoljev je primerna tudi za lažja tla. Gomolji so občutljivi za poškodbe. Dobro se skladišči. Srednja odporna jp proti suši. Uporabna je tudi za predelavo v čips in pomfrit. (se nadaljuje) METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL INŽ. AGR. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE ŽVZ MURSKA SOBOTA ■ IZ NAŠIH KRAJEV 24. februar 2000, WIII Krvodajalec Jože Prvič je dal kri 1964. leta, ko je še delal v SGP Pomurje. Pozneje seje zaposlil v Komu- Jože Cener iz naselja Borejci - Vanča vasje doslej dal kri kar pet-inšestdesetkrat. Tudi v prihodnje namerava ostati reden krvodajalec. Svojo človekoljubnost je izpričal tudi tako, da podpisal posebno listino, na podlagi katere daje svoje organe po smrti na voljo za presaditev bolnikom ali ponesrečencem. nali. Je seveda tudi aktivist Rdečega križa; dejaven je v turističnem društvu Tišina in v društvu upokojencev. Za krvodajalstvo in drugo delo je dobil že več odličij. - Foto: F. Kuhar Marija seje narodila 1918. leta v Gerlincih, Jožef pa 1915. leta v Domajincih. Pred 50 leti sta se poročila in začela skrbno gospodariti na pethektarski kmetiji, Jožef pa se je v mlajših letih ukvarjal tudi s čevljarstvom. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, žal pa je eden kmalu po rojstvu umrl. Gederjeva zdaj živita pri sinu Branku; hčerke Marija, Erna in Hilda so si ustvarile družine v Kanadi, Kristina in Jožica živita z družinama v Velenju, Stanko pa ima družino v Ljubljani. Otroci so torej odšli z doma, da bi imeli lažje življenje. Imata 14 vnukov in deset pravnukov. Vsi pa se radi vračajo domov. Tako je bilo tudi pred kratkim, ko sta Marija in Jožef praznovala zlato poroko. Po zahvalni maši v župnijski cerkvi na Cankovi sta se skupaj s sorodniki malo poveselila. Tudi hčerke, ki so v Kanadi, a tokrat niso mogle priti domov, so pripravile slavnostno kosilo. - Foto: Š. S, foto: N. J. Na kratko Cankova 3,7 milijona tolarjev, kolikor je predvidenih v rezervah občinskega proračuna, bo namenjenih za gradnjo nove Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Sicer pa. znaša delež canko-vske občine za postavitev tega kulturnega hrama 5,3 milijona tolarjev. M. J. Beltinci Javna razgrnitev lokacijskega načrta o sistemu oskrbe z vodo v beltinski občini je bila opravljena le v tistih krajevnih skupnostih, kjer bo potrebno še zgradili določene dele. To so predvsem krajevne skupnosti Dokležovje, Gan-čani in Beltinci. V javni razpravi ni bilo nobenih tehtnejših pomislekov in pripomb. M. J. Radenci Z nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča v občini predvidevajo prihodek v višini okrog 14,7 milijona tolarjev. Gre za strogo namenska sredstva. Po novem znaša nadomestilo za stanovanjsko površino v prvi coni 3,89 tolarja za kvadratni meter, v. drugi coni pa 2,76 SIT. Za poslovne površine bo treba odšteti 4,66 oz. 3,89 SIT za kvadratni meter. M. J. Velika Polana Prijetno okolje večnamenskega prostora osnovne šole Miška Kranjca v Veliki Polani so za praznik obogatili člani Mladinskega kluba s svojo dejavnostjo - likovnimi in modelarskimi deli ter informativnim listom Paper. Dramski igralec Rajko Stupar je predstavil zbranim značilni izbor iz Prešernovega pesniškega opusa. Povezovala je Olga Pavšič, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela Tanja Vajda. Slovesnost sta organizirala OŠ in Kulturno društvo Miška Kranjca. FŽ -U F POSEZONSKA RAZPRODAJA Praznovala je Verona Slavic iz Dokležovja Petindevetdesetletna dekla Življenje s Katko erona Slavic iz Dokležovja je praznovala 95. rojstni dan. Rodila se je namreč 10. februarja 1905. leta. Ob visokem jubileju so ji prišli čestitat in prinesli darila ne le njeni najbližji, ampak tudi predstavniki Karitas in mladi iz veroučnih skupin. Slavljenka se je rodila v družini, kjer je bilo 12 otrok, zato je bilo veliko pomanjkanje. Leta 1931 je odšla na delo v Francijo, od koder seje vrnila 1940. leta. Iz tujine je pripeljala s seboj Katko Ferenček, rojeno 20. februarja 1912. leta v Odrancih. V Franciji, kjer sta skupaj delali, sta se druga na drugo namreč močno navezali in sklenili, da bosta skupaj živeli in da se nobena ne bo poročila. In tako sta živeli, kot da bi bili sestri, vse do 1998. leta, ko je Katka umrla. Slovo od prijateljice, s katero sta delili dobro in slabo, je bilo seveda težko. »Še vedno sem dekla,« se je malo pošalila Verona, »saj se nisem poročila.« »Mar niste šli nikoli na veselico?« »Me. Plesala sem le na kaki gostiji, drugače pa ne.« ' »Ste vi in Katka v Franciji dobro zaslužili?« »Nekaj sva res privarčevali, a ko sva se vrnili in franke menjali v dinarje, sva dobili zelo malo. > MERKUR Jr®* v Merkurjevem trgovskem centru v Murski Soboti 1 Mr NAJCENEJS GRETJE M Znižanje cen velja od 21. februarja do odprodaje zalog. Z Merkurjevini karticami so pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT vsi izdelki še za 4 % cenejši. PRAV VSE PECI na olje in trda goriva WAMSLER, na trda goriva NORDICA, na petrolej PLANA KAMIN in ZIBRO KAMIN ter VSI oljni radiatorji HONEYWELL Pohitite, zaloge so omejene In še izbor posode, jedilnih priborov in akustike iz novoletne ponudbe za 20 do 30 % ceneje! V Murski Soboti obiščite: TC MERKUR, Obrtna ul. 39, tel.: (069) 31 788. Verona Slavic iz Dokležovja se ni poročila, ampak je 67 let živela, kot da bi ji bila sestra, s Katko Ferenčak. Ob 50-letnici skupnega življenja sta pripravili pravo gostiivanje. Tudi zadnji dve leti (po smrti Katke) Verona ni osamljena, kajti zanjo skrbi nečakinja. - Foto: Š. S. Veliko premalo, da bi kupili hišico, zato sva kakih pet let stanovali v tujih hišah in hodili delat kmetom in drugim. Potem sva kupili nekdanjo Mariničevo hišico in se vselili vanjo.« »Imeli pa ste tudi kmetijo.« »Da, nekaj plilgov je je bilo. Vse sva delali s Katko sami: orali, sejali, želi, brali, kosili... Imeli sva ponavadi tudi dve kravi in kako tele. Iz mleka sva delali ki-silak in ga prodajali na tržnici. Tja sva nosili tudi bilice in še kaj. Redili sva tudi pujceke. Veliko in težko sva delali. Pa vendarle sva naši tudi čas za pletenje cmerav za premicije, regrute, mladoporočence in še koga. Če je le bilo je bila že večkrat bolna, zadnje čase pa se počuti kar zdravo, le da sliši nekoliko slabše. Pa očala mora uporabljati, ko bere. Najin pogovor je »zmotila« nečakinja Marija Slavic, ki sta ji Verona Slavic in Katka Ferenčak izročili svoje premoženje, zato je vzorno skrbela najprej za obe, zdaj pa le še za Verono. V sobo sta prišla tudi Marijina hčerka in zet, ki sta si zgradila na nekdanjem Veroninem gruntu lepo stanovanjsko hišo. PriSi so tudi njuni vnuki in eden od njih, ki je praznoval osmi rojstni dan, je sedel ob babici in očka ju je (skupaj s torto) fotografiral. Dokaz, da 95-letnica, četudi je še mogoče, sva šli obe s Katko vsak dan k maši; če pa nisva mogli obe, je vsekakor šla vsaj ena.« »Lahko greste zdaj tudi k obredu?« »Ne, pač pa so me prišli domov spovedat gospod župnik.« Tako je teklo kramljanje z 95-letnico, ki je sicer povedala, da dekla (dekle), v pozni jeseni življenja nikakor ni sama. »1981. leta, ko je bilo petdeset let, odkar sta Verona in Katka živeli skupaj, sta pripravili na domačem gruntu pravo gostii-vanje,« je razkrila »skrivnost« nečakinja Marija. Š. SOBOČAN ■ Čebelarsko društvo Kapca Posebna skrb za zdrave čebele Ob jubileju bodo izdali zbornik č ebelarsko društvo Kapca so ustanovili 1991. leta. Zdaj ima društvo 18 članov, ki skrbijo za 850 gospodarnih in okrog 180 rezervnih čebeljih družin, večinoma v devet- in desetsatnih AZ- panjih. V društvu so sicer člani iz Kapce, Doline, Petišovec, Lendave, Gaberja, Hotize in celo iz Celja. Na nedavnem občnem zboru Čebelarskega društva Kapca je predsednik Jože Jakšič podal poročilo o delu društva. Bili so kar dejavni, saj so poskrbeli tudi za izobraževanje, med drugim tudi z ekskurzijami, na primer v Italijo, kjer so si ogledali, kako je tam organizirano čebelarstvo. V razpravi na letnem občnem zboru se niso mogli izogniti problematiki zdravstvenega varstva, VESTNIMrNAMn HTTP;,,, , WWW.P-INr.SI saj med čebelami že nekaj let »kosi« zajedalec Varoa Jacobso-ni pa tudi huda gniloba čebelje zalege je pogosta. Če se čebelar ne posveti dovolj zdravstvenemu varstvu in negi, je lahko jeseni ali spomladi hitro brez čebel. Da do tega ne bi prišlo, si bodo v tem letu še posebno prizadevali za pridobitev sredstev za organizirano zdravljenje in spremljanje zdravstvenega varstva čebel. Na koncu so spregovorili tudi o skorajšnjem praznovanju desetletnice društva. Pripravili bodo slovesnost in izdali zbornik. J. JAKŠIČ ■ VESTNIK , 24. februar 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Boreča na Goričkem je razmetana po idiličnem gričevju Frančišek Ferencek ustvarja Gasilci so gib življenja v vas Ceste so asfaltirane čez hrib in dol oreča na Goričkem sodi v krajevno skupnost Šulinci in občino Gornji Petrovci. Tukajšnjih 36 domov je postavljenih po razgibanem gričevju. In gibalo’življenja v vasi je predvsem tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo, ki ima 36 članov. Vaščani so ponosni, saj so bili med prvimi, ki so imeli na območju krajevne skupnosti Šulinci asfaltirane ceste. In okoli 30 odstotkov denarja za asfalt so prispevali sami. Včasih je bilo težavno voziti po strmih, ilovnatih, razmočenih klancih. Lani je začelo podjetje Sau-bermacher & Komunala z odvažanjem smeti in tako je prav, saj bo odslej tukajšnja narava čistejša, seveda, če je ne bodo še naprej onesnaževali motorizirani »ljubitelji narave«, ki se ob gozdu ustavijo le, da bi odvrgli vrečo ali vrečko smeti. Prostovoljno gasilsko društvo Boreča je bilo ustanovljeno leta 1955. Ustanovitelji so bili: Franc Časar, Koloman Bedek in Ludvik Prosie. Zdaj je predsednik društva Anton Kozar, ki pa je malo doma, saj ga čez mejo kliče delo. Podpredsednik je Štefan Časar, Milan Kozarje blagajnik in Franc Kozar hišnik vaško-gasi-Iskega doma. S slednjimi sem se pogovarjal o prizadevnostih gasilcev. Društveni dom imajo lepo urejen predvsem od leta 1989, v celoti pa so leta 1994 obnovili še fasado. Tukajšnji gasilci so najbolje opremljeni na širšem delu Goričkega. Imajo dva gasilska avtomobila, in to cisterno ter orodno vozilo z vso opremo. Dom rabi za vse potrebe vaščanov. V njem so prostorna dvorana, kuhinja, sejna soba in tukaj pripravljajo poročna kosila, veselice, sedmine ... Gasilci pripravijo vsako leto veselico tudi pri katoliški cerkvi sv. Ane, ki je pa-tron vasi. Tam mašuje duhovnik častitljive starosti iz Martinja gospod Ivan Camplin. Na slikoviti vzpetini ob robu gozda stoji lepo vzdrževan zvonik. Pred prvo svetovno vojno so ga dali postaviti tukajšnji evangeličani. Zvon je bil izdelan v Šo- Odmevi iz Prlekije Izdal je drugo knjigo svojih pesmi Pomembni gasilci v Boreči so (od leve proti desni): Štefan Časar, podpredsednik društva, Milan Kozar, blagajnik, in Franc Kozar, hišnik društvenega doma. Njihov dom ima kar dvoje poslopij. Foto: F. Š. Na kratko Zlatoporočenca Herman ■ ako kot prva, ima tudi druga pesniška zbirka Frančiška Ferencka naslov Odmevi iz Prlekije, vendar je ta označena s številko 2. Po tem smemo sklepati, da ta zadnja izdaja ne bo - zadnja. V knjižici, ki ima 148 strani, je 84 pesmi, od tega jih nekaj več kot polovica v prleškem narečju. Pesmi je izdal v samozaložbi, stroške tiska pa mu je pomagalo pokriti pet pokroviteljev. Frančišek je v svojih verzih »obdelal« različna področja svojega življenja in opažanja dogajanj okrog sebe. Nekaj zgovornih narečnih naslovov: Mloda moja leta, Tetica, dajte mi falat kruha; Bogi Japec, Vdova Tuna, Karlek, Siirmak, Na kmetih, Pijonka, Voglednikova sreča, Lujzek svojo ves predstovi, Alko mučeniki... V delu knjižice, ki je v knjižnem jeziku, pa so predvsem priložnostne pesmi, na primer: Ljutomer, Prleški griči, Vinska cesta, Vesela kovača, Sveti Martin, Mamin kruh, Francka ... In tudi Mini krilce. Zakaj pa ne? Na zadnji strani platnic je ocenjevalec pesmi med drugim zapisal, daje pesem kot otrok. Vsa nebogljena in preprosta, a hkrati neskončno popolna. Ni delo človekovih rok, ni rezultat razuma, je le glas njegovega srca. Tokrat glas Frančiškovega srca. Š. S. ■ pronu na Madžarskem in na njem je napis: Za evangeličane Boreča. Danes zvoni zvon s pomočjo elektrike. In na zatisni strani sosednjega slemena je majhno evangeličansko pokopališče z lepo mrliško vežo. V Boreči vedo starejši ljudje za pripoved, da so nekoč odne- sle »divje dekle« iz doline gradbeni material, pripravljen za gradnjo cerkve, na breg. Tam je bila potem zgrajena cerkev sv. Ane. Območju, od koder naj bi bilo odneseno kamenje, se reče Gomile. Torej so tam grobovi ljudi, ki so tu živeli v davnini... FRANČEK ŠTEFANECI v«, Že tretje leto zapored je OŠ Sveti Jurij v Prekmurju organizirala začetni plavalni tečaj za ucence prvih in drugih razredov Tečaj je bil v bazenih zdravilišča v Radencih, udelez.lo pa sega je4ndeset otrok .z matične šole in podružničnih šol Pertoča in Serdica. Stroške so v glavnem pokrili starsi, nekaj pa je primaknila tudi šola. Tečaj je potekal ob pomoči štirih mentorjev. - Foto. . 30 otrok je splavalo Pomurje Število nezaposlenih v Pomurju je v začetku januarja preseglo 10.000. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje, območna enota Murska Sobota, je bilo prijavljenih kar 10.303 iskalcev zaposlitve, od tega 3.273 starih od 18 do 26 let. V'lanskih 11 mesecih so črtali s seznama nezaposlenih 2.018 ljudi. »Črtani« so izgubili pravico do socialne pomoči pri centrih za socialno delo. Ponovno se lahko prijavijo kot nezaposleni po šestih mesecih. (F. KI.) Dobrovničana: Janez Herman, rojen 1924. leta, je bil šofer, nekaj časa pa je delal tudi v tujini; žena Marija, rojena 1929. leta, pa je predvsem skrbela za gospodinjstvo in družino. V zakonu so se jima rodili sami sinovi: Zoli, Jani in Franc. Zlatoporočenca imata dva vnuka in dva pravnuka. Ob 50-letnici sta dala darovati zahvalno mašo, nato pa je bila pogostitev v gostišču. Udeležil se je je tudi g. Ivan Camplin, zdaj župnik župnije Nedela (Gornji Petrovci), ki ju je pred pol stoletja tudi poročil. Oba slavljenca sta v glavnem dobrega zdravja, le da Janezu nekoliko »nagaja« noga. To je spodbudilo svojce, da so mu podarili palico. Hermanova, ki sicer živita sama v svojem domu, še vedno obdelujeta svoj vinogradek. - Foto: J. Ž. Še več dobrih kuharic & »e ’ F : « V župnijskem domu Primoža Trubarja v Moravskih Toplicah je bil 40-urni tečaj kuhanja in peke, ki sta ga Pripravila moravska občina in turističnoinformacijska pisarna. Tečaj je vodila strokovna učiteljica kuharstva Olga Godina iz Gornje Radgone. Več kot 30 obiskovalk se je izpopolnilo ali na novo naučilo pripravljati vrsto jedi in peciva. Tudi starih jedi, na primer iz ajdove kaše in moke. - Foto: G. Grabar Ko se ftički ženijo... ruštvo za vzgojo in varstvo ptic Slavček iz Beltinec je pripravilo tudi ob letošnjem Valentinovem ftičje gostiivanje, in sicer v petek v Beltincih, v soboto pa na Tišini. Obiskovalcem sta peli Mica in Micka, zvrstile so se recitacije, zaigrali so beltinski tamburaši, zapelje kvartet Slavček, za humor pa sta poskrbela Števek in Trezika. V dvorano so postavili drevo, nanj pa obesili pogače, vrtanke in ptice, ki so pele lepe spomladanske pesmi. Pticam so izvolili deset botrov, nato pa sta »župnik« Ivan Maučec in »kaplan« Feri Novak vsakemu botru naročila, za katero vrsto ptic naj posebej skrbijo. Podarila sta jim tudi vrtanke. Seveda so se izkazali tudi botri, ko so razvezali mošnjičke. Prire-Iditev je obogatil harmonikar Ludvik Šukler. j. ž. ■ Na zadnji dan 1949. leta sta se poročila Anica in Franc Rajh iz Ka-menščaka pri Ljutomeru. Anica se je rodila 1929. leta v družini Rožmarič na Slamnjaku. Izučila se je za trgovsko poslovodkinjo, potem je delala v trgovini v Bučkovih, v ljutomerskem Impolu, nazadnje (30 let) pa v tovarni Mura. Franc seje narodil 1927. leta v Lo-garovcih, delal v tovarni usnja Konus v Ljutomeru in Slovenskih Konjicah, do upokojitve pa je bil zaposlen v Tehnostroju. Dom in družino sta si ustvarila na Kamenščaku. Po 50 letih sta se spet poročila in pripravila pravo gostijo v gostišču v Vučji vasi, kjer sta zabavala zlatoporočenca in goste kar dva ansambla. Tudi Franc je zai-.gral na svojo frajtonarico. - Niko Š. Črenšovci Občinski odbor za turizem pripravlja zloženko, v kateri bo objavljen program prireditev na območju črenšovske občine v letošnjem letu. Nekaj prireditev pa je že znanih! Na OŠ Prežihovega Voranca na Bistrici bodo pripravili proslavo ob 50. letnici smrti pisatelja Voranca, v Trnju bo prihodnji mesec razstava domačega peciva, TD Bistrica napoveduje v aprilu spomladanski kros in vožnjo s kolesi, starimi več kot 20 let; maja pa bodo v Črenšovcih športne igre, ki jih bo pripravilo TD Črnec. (J. Ž.) 16 REPORTAŽE 24. februar 2000, IBTI1 Izdelovalke rož iz krep papirja imajo v Filovcih že mlade naslednice. Pletilen košar sta bila spretna in natančna. Turistično društvo Filovci organiziralo prvi prikaz starih ročnih zimskih opravil Pletli košare, izdelovali papirnato cvetje Celodnevno prireditev so si ogledali predšolski otroci, šolarji in odrasli redsednica Turističnega društva Filovci gospa Marija Škerget in predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti gospod Milan Varga minuli petek nista skrivala zadovoljstva, da je prvi vaški prikaz starih ročnih zimskih opravil povsem^ uspel. Babice in dedki, očetje in mame so pridno delali, vmes peli stare pesmi, si ogledali in jedli stare krušne dobrote ... P Celodnevno prireditev si je v vaškem domu dopoldne ogledalo štiriindvajset.otrok iz filovskega otroškega vrtca. Za njimi je prišlo pod vodstvom mentorja turističnega krožka Osnovne šole Bogojina gospoda Janeza Čamija okoli trideset učenk in učencev te šole. Večina otrok je ta opravila videla prvič v življenju. Prireditev naj bi se preoblikovala v stalno tovrstno delavnico z željo, da stare dejavnosti ne bi izumrle. Večerje bil namenjen odraslim. Najprej so si obiskovalci ogledali razstavo prazničnih in poročnih kruhov oziroma »pletenikov«, »gi-bic«, »pereč«, »kukurčne pogače«, peciva, suhega sadja ... Vse je bilo okrašeno z ročno izdelanimi papirnatimi šopki in tam je bil tudi lepo ozaljšan pozvačinov klobuk. Okoli dvajset vaščank in vaščanov je tega Tečaj za opravljanje turistične dejavnosti V organizaciji Kmetijske svetovalne službe za Pomurje se je v začetku tedna končal 70-urni tečaj za opravljanje turistične dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. To je bila že tretja skupina, ki je obiskovala tovrstni tečaj, v njej pa je bilo 17 udeležencev. Za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji se je tako doslej usposobilo 41 tečajnikov. Letošnji tečaj so sklenili v vinotoču Hadik v Lendavskih Goricah, kjer so tečajnikom, ki so usposabljanje uspešno končali, podelili diplome, pripravili pa so tudi razstavo iedi. ki iih lahko ponudijo turistične kmetije in vino- dne pletlo košare, »krbiile«, cekarje, vezalo brezove metle, izdelovalo cvetje iz krep papirja, vezlo prte, trlo lan, predlo, pletlo »pamet-nice«, prebiralo fižol in ob tem prepevalo stare pesmi. Program je domiselno povezovala podpredsednica turističnega društva Andreja Trajbarič. Tekst in fotografije: FRANČEK ŠTEFANEC ■ Predsednica Turističnega društva Filovci gospa Marija Škerget in predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti gospod Milan Varga sta bila s prvo tovrstno prireditvijo zadovoljna in sta si tudi sama z zanimanjem ogledala doma pečene krušne dobrote. Z vabila Radenske in Radgonskih goric je bilo razvidno, da bo ta večer za izbrane goste nekaj posebnega. Gneča na parkirišču pred hotelom Radin pa je dokončno potrdila, da bo elitna gla-sbeno-plesna noč več kot zanimiva. » Od leve proti desni: šampanjski vitez Lojze Filipič, vinska kraljica Martina Stegovec in vinski vitez evropskega reda Jani Gone. Mehurčki imajo svojo moč O pravilnosti odločitve, da se udeležimo noči penečega vina, smo se lahko kmalu prepričali ob slastnih kanapejih in množici pregrešnih mehurčkov penine, ki je žuborela v kozarcih. Njihov ples je prekinila nekdanja mis Miša Novak, saj je goste iz avle pozvala v restavracijo. Sam moram priznati, da mi ni bilo vseeno, ko sem videl, da mi je določen stol za mizo številka 13, a je bil strah odveč. Natakar je prid no nosil vse dobrote tudi na mojo mizo pa tudi šampanjca mi ni nikoli zmanjkalo. Faraoni so se že uigrali, ko so na plesišče privihrali plesalci plesne šole Mambo skupaj z Mišo. Ta se je tudi v plesni obleki dobro znašla in goste razvnela. Miši je pomagala tudi mama, saj smo jo že v naslednji točki videli v večerni obleki. Ko so na oder prikorakali vitezi pomurskega vinskega viteškega reda, spet nisem mogel iz svoje kože: izmed vseh se mi je najbolj prikupila letošnja vinska kraljica Martina. Pod roko sta jo lahko prijela le najboljša vinska bojevnika: na eni strani vitez Alojz Filipič, na drugi pa Jani Gone, zakladnik evropskega vinskega viteškega reda. Ko pa je kraljica odložila svojo srednjeveško kraljevsko opravo in se preoblekla v zapeljivo večerno obleko, je kot prvi zaplesal z njo direktor Radgonskih goric Franc Škrobar. Stilski izziv je Miša nadaljevala še z drugo preobleko, kmalu zatem pa je bil odkrit prvi skriti gost: Tone Partljič. Goste je osvojil z izjavo, da kot Mariborčan seveda navija za najbolj znan slovenski žogobrcars-ki klub, v strastnega navijača Mure pa se prelevi, ko se prekmurski klub pomeri za Bežigradom z Olimpijo. Pričakali smo tudi damo slovenske estrade Heleno Blagne Zaman. Plesišče je bilo naenkrat polno. Očitna sta pri njej glas in stas v razmerju, ki vzburja. Malo je reklamirala tudi svoj novi album. Tečni fotografi pa smo dobili napotek, da jo lahko fotografiramo le z leve strani, ker da je tam videti mlajša in lepša. Zadnjega skritega gosta, par-don »gostjo«, pa je uganil radenski župan. No, gospa Vesnii Malalan se ni pustila kar tako odpraviti in Zlatko Mir pri njej ni mogel prodati svojih depilacijskih brivnikov. Besedilo in foto: RORUT CVETKO ■ fism , 24. februar 2000 KRONIKA Zgodilo seje... Na Hotizi... ... se je zgodila v sredo, 16. februarja, ob 18.20 huda prometna nesreča. Domačinka Marija T. je na občinski cesti v zaselku Ložič prehitevala osebni avto in med zavijanjem v levo ni videla pešca, 38-letnega Martina K., ki je šel v isti smeri po levi strani ceste proti svojemu domu. Pešca je pri trčenju vrglo v obcestni jarek, pri tem pa se je tako hudo poškodoval, da je med prevozom v bolnico umrl. V mesecu in pol so na pomurskih cestah ugasnila tri življenja in vsi nesrečneži so bili - pešci. V Drakovcih... ... pri Mali Nedelji so 14. februarja našli na domu mrtvo 72-let-no Ano K., ki je sama živela na domačiji številka 107. Otroci so jo namreč obiskovali občasno. Kriminalisti in policisti PP Ljutomer so na podlagi ogleda kraja, zbranih obvestil in rezultatov medicinske obdukcije podali mnenje, da ji je med hojo verjetno spodrsnilo v manjšem jarku pred hišo, daje obležala in žal zaradi podhladitve umrla. Ne na truplu in ne v njenih stanovanjski hiši niso našli nobenih znakov nasilja oziroma kakih drugih sledi, ki bi kazali na tujo krivdo. V Murski Soboti... ... je 16. februarja ob 18.15 neznani voznik naletel na prehodu za pešcev ulici Mikloša Kuzmiča na peško M. Š. Le-taje padla, avtomobilist je ustavil, toda ko je videl, da je vstala, je odpeljal naprej. Pozneje je šla peška v bolnico, kjer so ugotovili zvin vratne hrbtenice. Za voznikom, ki je menda vozil citroen AX, še poizvedujejo. Zunaj Ljutomera... ... na regionalni cesti Ljutomer-Ormož se je zgodila 17. februarja prometna nesreča. B. K., ki je vozil tovorni avto, v blagem levem preglednem ovinku ni uspel pravočasno ustaviti, zato je trčil v zadnji del osebnega avta, ki ga je upravljala N. J., v trenutku naleta pa je z avtom stala, razvrščena za zavijanje v levo. Voznica se je hudo poškodovala, škode na vozilih pa je za 500.000 tolarjev. V Gornji Radgoni... ... pri gostišču Šmid seje avtomobilistka A. Š. iz Gornje Radgone vključevala v promet na glavno cesto. Preden je zapeljala na cesto, se očitno ni prepričala, ali lahko to varno stori, zato so nastale posledice: zaprla je pot voznici osebnega avta M. B. iz Črešnjevec, ki je zato trčila v avto A. Š. Voznica M. B. se je v nesreči poškodovala (zvin vratnih vretenc). Na Ptujski cesti... ... je imel prometno nesrečo Š. D., ki seje peljal iz smeri Spodnji Ivanjci proti Gornji Radgoni. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal na bankino, nato pa je po nekaj metrih vožnje po njej trčil v avtobusno čakalnico. Avto se je tudi prevrnil. Voznik se je poškodoval lažje, sopotnik K. S. pa hudo. Škoda znaša 800.000 tolarjev. Zunaj Žerovinec... ... se je 20. februarja ob 9.30 zgodila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avta 27-letna Ana Ž. je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v osebni avto 30-letnega Bojana M., ki se je pri tem hudo poškodoval, saj ima zvin vratne hrbtenice. Lažje pa se je poškodovala njegova 33-letna sopotnica Slavka M. Materialna škoda znaša 60.000 tolarjev. Lenarčan D, Š.... ... je imel prometno nesrečo 17. februarja v Mariboru. V bližini železniškega nadvoza ga je v desnem ostrem ovinku zaneslo na levo nasprotno smerno vozišče, in sicer prav v trenutku, ko je pripeljal beemvve, ki ga je vozil A. N. iž Ormoža. Vozili sta trčili, nastala je gmotna škoda, A. N. pa se je tudi telesno poškodoval. Nabakovski cesti... seje 21. februarja ob 12.10 zgodila prometna nesreča, ker je voznik renaulta R. I. začel naglo zavirati zaradi kratke varnostne razdalje, pri tem pa ga je zaneslo na levo stran ceste in je trčil v osebni avto, s katerim se je pripeljal z nasprotne smeri F. M. Ta se je tudi hudo poškodoval, R. I. pa lažje. Na vozilih je škode za milijon slovenskih tolarjev. V Noršincih... ... pri Ljutomeru je 17. februarja izbruhnil požar na osebnem avtu Renault 18, s katerim se je peljal po regionalni cesti M. D. Zagorelo je pri motorju. Ogenj je pogasil voznik kombiniranega avta, ki se je po naključju pripeljal mimo, zato je škoda manjša: 50.000 tolarjev. Na Srednji Bistrici ... ... pa sta zagoreli lesena garaža in drvarnica. Ogenj je zajel tudi dve kolesi na motorni pogon in navadno kolo. Škoda znaša 500.000 tolarjev. Ognjeni zublji so se sicer širili tudi na gospodarsko poslopje, a tam ni nastala večja škoda, kajti hitro so posredovali gasilci iz treh Bistric pa tudi gasilci iz Črenšovec, Žižkov in Turnišča. Soboški policisti... ... so pri rednem delu na terenu obravnavali D. Š., pri katerem so našli 6,3 grama snovi, za katero sumijo, daje mamilo. Najdbo so poslali v nadaljnjo preiskavo. V Gederoydh_L ... je 16. februarja ponoči nekdo s silo oprl vrata Potrošnikove trgovine, nato pa pobral razna živila v vrednosti okrog 300.000 tolarjev. V Dolgovaških Goricah pa je nekdo ukradel nabožni kip, visok 40 centimetrov, star 200 let in vreden 200.000 tolarjev. S traktorjem v gramoznico 16. februarja se je tragično končalo življenje 44-letnega V. H. iz Bogojine. Omenjenega dne, nekaj minut po 16. uri, je s traktorjem, h kateremu je imel pripeto prikolico, zapeljal v gramoznico na Ivancih in se utopil. Naslednji dan so truplo potegnili iz vode potapljači enote za reševanje iz vode, ki deluje pri PGD Gornja Radgona. Traktor in priklopnik pa so jim pomagali izvleči gasilci iz Murske Sobote. Svojci pokojnika so prižgali sveče na obrežju gramoznice. - Foto: Š. S. Na Meleh... ... je 19. februarja ob 12.25 zagorela gospodarska stavba, velika 10 krat 6 metrov, v kateri sta bila slama in drva. Meja pri Hotizi Hotižani napovedujejo državljansko nepokorščino Slovenska policija naj nadzoruje levi breg Mure K rajani hotiške krajevne skupnosti, zgroženi nad ravnanjem slovenske policije ob tragičnem dogodku v katastrski občini Sveti Martin na Muri in ogorčeni zaradi zavajajočih in ne- točnih izjav predstavnikov MNZ R Slovenije in-slovenske policije, ki so jih objavila sredstva obveščanja, so poslali vsem državnim or tudi zahtevajo, da se v prehodnem obdobju, dokler med obema državama ni dokončno rešeno vprašanje meje na celotnem območju lendavske občine in krajevne skupnosti ganom R Slovenije javno zahtevo. Krajani Hotize zahtevajo, da se v državnem zboru izvede preiskava, s katero naj se ugotovi osebna odgovornost vseh državnih uradnikov, ki so izdali nalog, da se je leta 1993 slovenska policija na njihovem območju umaknila z do takrat veljavne Hotiza, vzpostavi stanje, ki je bilo pred umikom slovenske policije, torej da celotni levi breg reke Mure nadzorujejo slovenski organi in da se na njem zagotovi in omogoči prosto gibanje vsem slovenskim državljanom. In kot tretja zahteva Ho-tižanov je, da postane na njihovem območju državna meja med R Slovenijo in R Hrvaško sedanji tok reke Mure. Če naše zahteve ne bodo obravnavane, bomo prisiljeni začeti z ukrepi državljanske nepokorščine, so sklenili svojo zahtevo. republiške meje med R Slovenijo in R Hrvaško na reki Muri na katastrsko mejo in tako prepustila slovensko ozemlje na milost in nemilost hrvaškim organom, krajani Hotize pa so ostali brez vsake zaščite. Hotižani v svojem odprtem pismu Z okrajnega sodišča v G. Radgoni Sodba v tridesetih dneh Je upokojenec res žalil stečajnega upravitelja? e 59-letni invalidski upokojenec Karel Kuzma iz Drobtinec s svojimi izja-I vami v sredstvih obveščanja 1 razžalil stečajnega upravitelja Kmetijstva Črnci 44-letnega Mirana Žilavca? Slednji meni da ga je, zato je vložil tožbo na sodišče. Na eni od prejšnjih obravnav je sodnica Majda Bakan Šiftar predlagala poravnavo in spravo. Tožiteljev odvetnik pa je predlagal, da se mora Karel Kuzma javno opravičiti in nakazati vsaj simbolično vsoto denarja v dobrodelne namene. Kuzma se s tem ni strinjal. V torek je bilo nadaljevanje obravnave in zaslišali so tudi nekaj prič. Sodnica pa je zavrnila predlog tožnika oziroma njegovega zagovornika, da bi na sodišču zavrteli posnetke Kuzmoyih izjav. Razsodbo bo izrekla v 30 dneh. o. b.s Drevesna žaga, 350 mm 1 Za vinogradnike J in sadjarje! od 28. 2. do 4. 3. 2000 nemogoče je mogoče Vrtne rokavice Iz bombaža (moške In ženske) Trsne škarje Večnamenska lestev ALPOS, model 45-03 00 oo 99,srr I 29. 2. 2000 Super dan za imetnike Kartice Kovinotehna • do 10% gotov, popusta • tisti, ki praznujete 29.2. __ rojstni dan in boste na ta dan a v Kovinotehni opravili nakup, I CItN A boste prejeli Super darilo. Zgodilo seje... ... se je zgodilo nekaj, kar boli. Iz torbe dijakinje M. K., shranjene v garderobi gimnazije, je nekdo pobral dve denarnici, v katerih je imela 166.040 tolarjev, ki jih je zbrala od sošolcev za zaključni izlet. Na gostinski šoli v Radencih pa je dijak M. K. ob športne copate adi-das, vredne 18.000 tolarjev. Nekdo mu jih je ukradel. Na Krajni... ... je 18. februarja med 19.15 in 19.30 neznanec izrabil nepazljivost natakarja Š. R. in mu iz žepa sunil denarnico, v kateri naj bi bilo kar 100.000 tolarjev. V noči na 21. februar pa je nekdo vlomil v okrepčevalnico Gool na igrišču NK Muri v Murski Soboti. Ukradel je cigarete in alkoholne pijače in lastnika oškodoval za 70.000 tolarjev. Š. S. ■ 18 ŠPORT 24. februar 2000, VEM Razmišljanje | Slovenija - Belgija v Soboti Košarkarski klub Radenska Cre-ativ iz Murske Sobote je bil predlani decembra prvič.gostitelj kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo med Slovenijo in Slovaško, ki se je. končala v nabito polni dvorani soboške prve osnovne šole s prepričljivo zmago Slovenije. Tekma, ki je potekala v enkratnem razpoloženju, je prinesla veliko zadovoljstva košarkarjem, ki so se uvrstili na evropsko prvenstvo v Francijo, ljubiteljem košarke za vrhunsko predstavo in organizatorju za uspešno promocijo. Torej ni presenečenje, da si je slovenska košarkarska reprezentanca za kvalifikacijko tekmo za evropsko prvenstvo leta 2Q01 v Turčiji med Slovenijo in Belgijo zopet izbrala Mursko Soboto. Naši najboljši košarkarji so se že v nedeljo zbrali v Zdravilišču Radenci, ki je glavni pokrovitelj, na pripravah za nadaljevanje kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Že včeraj (sreda) je Slovenija odigrala kvalifikacijsko tekmo z Ukrajino v Dnepro-petrovskem, v soboto ob 20. uri pa bo igrala kvalifikacijsko tekmo z Belgijo v Murski Soboti. Že prej, ob 16. uri, pa bo prvenstvena derbi tekma kandidatov za vrh lestvice 1. B-Hge med Radensko Creativom in Kemoplastom. Sobočani menijo, da bo to nova promocija košarke v pokrajini ob Muri in da Košarkarska zveza Slovenije na ta način pomaga klubom pri nadaljnjem razvoju košarke. Želijo namreč, da bi postala pomurska metropola še močnejši slovenski košarkarski center, ki bi imel v najkakovostnejši ligi tudi svojega predstavnika: Vodstvo slovenske košarkarske reprezentance je pripravilo v ponedeljek v hotelu Radin v Radencih tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili s pripravami, težavami in pričakovanji slovenske reprezentance na kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo z Ukrajino in Belgijo. Selektor reprezentance Boris Zrinski ima nekaj težav zaradi poškodb igralcev, saj tokrat ne bo v reprezentanci Jake Daneva, Sanija Bečiroviča, Jureta Zdovca in Marka Tuška, zato je v reprezentanco poklical Sama Gru-na, Marka Matoviča in Simona Petrova. Kljub temu upa, da bo lahko sestavil dobro reprezentanco, saj ima na voljo dovolj kakovostnih igralcev, in da bo Slovenija premagala Ukrajino in Belgijo. »Res je, da bo predvsem tekma v Ukrajini zelo zahtevna, saj je njihova reprezentanca poleg naše še edina neporažena. V svojih vrstah imajo štiri visoke in gibčne igralce, imajo pa tudi dober met z razdalje. Ustavimo jih lahko le z dobro obrambo,« je povedal Zrinski. Slovenija je doslej že dosegla tri prepričljive zmage. Premagala Portugalsko z 89: 58, Makedonijo s 70:64 in Islandijo z 93 : 60. Po tekmah z Ukrajino in Belgijo se bodo kvalifikacije nadaljevale v drugi polovici novembra, ko bo Slovenija igrala s Portugalsko, Makedonijo in Islandijo. Preostali dve tekmi z Ukrajino in Belgijo bosta januarja leta 2001. Sicer pa je Boris Zrinski na tiskovni konferenci povedal: »Veseli smo, da smo vnovič gostje v Prekmurju, kjer se dobro počutimo in imamo odlične vadbene razmere.« Ker tokrat v reprezentanci ne bo Jake Daneva, ki je 67-krat oblekel državni dres, niti Jureta Zdovca, ki je za reprezentarico igral 55-krat, bo nosil kapetanski trak Marjan Kraljevič, ki je 54-krat nastopil za slovensko reprezentanco. Sicer pa vlada za kvalifikacijsko tekmo med Slovenijo in Belgijo v Murski Soboti veliko zanimanja, saj je večina vstopnic že razprodana. Pričakujejo, da bodo Pomurci zopet pripravili enkratno razpoloženje in s svojim športnim bodrenjem pripomogli k uspehu slovenske reprezentance. Pred startom prekmurskih prvoligašev Mura močnejša, Potrošnik za preživetje Sah V nedeljo se začenja spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Pred štartom sta prekmurska nogometna prvoligaša na različnih bregovih. Mura je po jesenskem delu prvenstva na sedmem, Potrošnik pa brez zmage na zadnjem mestu. Sobočani so pod strokovnim vodstvom Milana Koblencerja priprave speljali po načrtih, priprave Bel-tinčanov pa so potekale z veliko neznankami. Nogometaši Mure, ki so imeli desetdnevne priprave tudi na Malem Lošinju, bodo v drugem delu prvenstva nastopali z nekoliko spremenjenim moštvom. Klub so zapustili Cipot, Škaper, A. Baranja in Gutalj, prišli pa so Munishi, Brkič,. Hadžič in Novak. V ekipi Potrošnika, ki je pod vodstvom novega trenerja Nikole Škrbiča ves čas vadila v beltinskem športnem parku, pa so se zgodile precejšnje igralske spremembe. Po jesenskem delu prvenstva so klub zapustili Novak, S. Baranja, Bedo, Erniša, Hadžič, Kitič, Godina in Kreslin, tik pred koncem prvenstva pa so odšli Utroša, Širec, Pevnik, Vorobjov in Alilovič, na odhodu pa je tudi najboljši strelec Popscu. Prišel je Zorica, vrnil se je Črnko, v moštvo pa so vključili nekaj .mladincev, tako da imajo skromen igralski kader. V prvem spomladanskem kolu prvenstva bo Potrošnik igral doma s Primorjem, Mura pa bo gostovala pri Publikumu v Celju. O tem, kako so se pri Muri in Potrošniku pripravili na nadaljevanje prvenstva in kaj od njega pričakujejo, smo se pogovarjali z najodgovornejšimi. Seznam igralcev Mure in številke dresov 1. Dejan Nemec 2. Sašo Lukič 3. Damjan Ošlaj 4. Sebastjan Žilavec 5. Marko Pima 6. Marjan Dominko 7. Ismet Munishi 8. Simon Dvoršak 9. Saša Novak 10. Senad Brkič 11. Igor Preininger '12 . Boštjan Kamnik 13. Robert Petrovič 14. Safet Hadžič 16. Franc Cifer 17. Sebastjan Vogrinčič 18. Matej Fras 19. Goran Ristič 21. Alan Mesarič 22. NikolaTalaber 27. Aleš Bagola 29. Aleš Gabor 30. Aleš Luk Seznam igralcev Potrošnika in številke dresov 1. Stanislav Kuzma 2. Danijel Duh 3. Jožef Kokaš 5. Simon Ulen 6. David Adjei 7. Bogdan Črnko 8. Milan Zorica 9. Aleš Zver 10. Cvetko Antolin 11. Popescu Lucian 12. Kristjan Zver 13. Boštjan Tratnjek 14. Danijel Zlatar 15. Bojan Mertuk 16. Roberto Ivan 17. Danilo Horvat 18. Matej Horvat 20. Gorazd Erjavec 21. Dejan Slana 22. Borut Zadravec 23. Mihael Bukovec 25. Matej Škafar 28. Aleš Kavaš Milan Mdrec - predsednik Mure: »Naša usmeritev je, dav moštvu igrajo večinoma doma vz- gojeni igralci. To nam v zadnjem času tudi uspeha, vendar je za boljše rezultate potreben čas. Moštvo, ki ga je ponovno prevzel domači strokovnjak Milan Koblencer, je dobro pripravljeno za nadaljevanje prvenstva. Predvidevam, da se bo uvrstilo v gornjo polovico lestvice, če ne bo prišlo do kakšnih poškodb. Prav tako pričakujem, da bo pritegnilo moštvo s svojimi igrami v lepo urejen športni objekt zopet več nogometnih privržencev, ki si želijo atraktivne igre. Mislim, da smo ta cilj z moštvom, ki ga imamo, tudi sposobni doseči.« Adi Erjavec - predsednik Potrošnika: »Naš klub je zapustilo veliko igralcev, tako da bomo pr venstvo nadaljevali v glavnem z domačini. V moštvo smo vključili svoje igralce, ki so nastopali z dvojnimi registracijami za sosednje tretjeli-gaške klube, in nekaj mladincev. Novinec je edino Zorica, ki ima sorodnike v Murski Soboti, Črnko pa se je vrnil. Kljub velikim težavam, v katerih se je znašel klub, mislim, da slabše, kot je bilo v jesenskem delu prvenstva, ne more biti. Računam, da bomo naše ljubitelje nogometa razveselili tudi s kakšno zmago, saj bomo lahko igrali brez posebne obremenitve,« Milan Koblencer - trener Mure: »Z dosedanjimi pripravami sem Strelstvo Ljutomer zmagal v Soboti V organizaciji SD Kolomana Flisarja s Tišine je bilo v Murski Soboti 5. kolo tekmovanja v prvi državni strelski ligi z zračno puško. Najuspešnejši so bili tekmovalci SD Ljutomera (Rajko Robnik, Miroslav Turk in Manuela Rudolf), ki so s 1755 krogi zasedli prvo mesto. SD Kolomana Flisarja je bila s 1746 krogi peta, SD Janka Jurkoviča Videm s 1737 osma, SD Radgona s 1729 deveta in SD Štefana Kovača Turnišča s 1723 krogi dvanajsta. Med posamezniki je zmagal Raj-momd Debevc (Olimpija) s 597 krogi. Najboljši pomurski strelec je bil Branko Bukovec (Tišina) s 588 krogi na četrtem mestu. Drugi pomurski strelci so se razvrstili takole: Manuela Rudolf (Ljutomer) s 583 zadovoljen, saj nam je uspelo uresničiti zastavljene cilje, odigrali pa* smo tudi nekaj prijateljskih tekem. Sicer pa moramo v nadaljevanju prvenstva nekatere stvari še popraviti. Dosedanje priprave so tudi pokazale, da smo odhode igralcev uspeli nadomestiti z novimi, saj so novinci doslej pokazali veliko resnosti in zavzetosti. Mislim, da nismo slabši kot v jesenskem delu prvenstva, in pričakujem, da bomo to pokazali tudi v prvenstvu. Naš cilj je, ustvariti stabilno moštvo, izboljšati uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva in v Fazanerijo pritegniti čim več ljubiteljev nogometa.« Nikola Škrbič - trener Potrošnika: »V tem kratkem času, ko sem prevzel moštvo, sem z realizacijo programa za spomladanski del prvenstva zadovoljen, nikakor pa ne z udeležbo na treningih. Smo v fazi formiranja enajsterice, saj nekatere stvari med klubom in igralci še niso dorečene, in še ne vem, ali bodo lahko igrali vsi, ki trenirajo. V moštvo bomo vključili nekaj mladincev, kajti imamo skromen igralski kader. Naša naloga je, da do konca pošteno odigramo spomladanski del prvenstva v prvi državni ligi, da bi se tekmovanje končalo regularno. Kljub vsem težavam pričaku- jem, da bomo gledalce v beltinskem športnem parku razveseljevali z zmagami.« FERI MAUČEC 583 dvanajsti in Rajko Robnik (Ljutomer) s 583 krogi petnajsti. (FM) Pomurka druga V petem kolu tekmovanja v drugi državni strelski ligi je zasedla ekipa SD Pomurke Ml iz Murske Sobote s 1741 krogi drugo mesto, druga ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine pa je bila s 1686 krogi deveta. Med posamezniki je bila Maja Dular s 586 krogi druga, Tomaž Kerčmar s 580 šesti in Martin Žigo (vsi Pomurka) s 575 krogi deseti. (FM) stjanom Žalikom in Belo Vesterba-chom. (FH) SD Štefana Kovača Turnišče je bila s 1736 krogi tretja, SD Pomurka Ml M. Sobota pa s 1724 krogi peta. Med posamezniki je zmagal Rajko Robnik (Ljutomer) s 3521 krogi. Robi Markoja (Tišina) je bil s 3509 krogi tretji, Manuerla Rudolf (Ljutomer) s 3508 četrta in Maja Dular (Pomurka) s 3501 krogom peta. Nogomet Rajko Robnik in Tišina V VI kolu strelskega tekmovanja v ligi treh dežel je zmagala SD Kolo-. Zmagal Boris Kovač Športno društvo Radenska Pomgrad je pripravilo v Moravskih Toplicah tretji letošnji konectedenski šahovski turnir. Sodelovalo je 74 šahistov iz Slovenije, Hrvaške in Rusije. Zmagal je član Radenske Pomgrada Boris Kovač s 7 točkami. Tomi Gruškovnjak je s 7 točkami zasedel tretje mesto. Denis Gjuran je s 6,5 točke zasedel peto mesto, hkrati je bil najboljši tekmovalec med mladinci. Drugi pomurski šahisti so se razvrstili takole: Janko Brunčič (Ljutomer) je kot najboljši nižjekategornik s 6 točkami zasedel deseto, Ivan Lukič (Beltrans Radgona) je bil trinajsti, Igor Kos (Radenska Pomgrad) pa petnajsti, oba sta zbrala po 6 točk. Četrti turnir bo v organizaciji ŠD Beltrans 12. marca v hotelu Radin v Radencih. (FM) Šport od tod in tam Mali nogomet Rokoborba - V madžarskem Marcaliju je bilo odprto prvenstvo Somo-gyske županije v rokoborbi. Sodelovali so tudi štirje Sobočani. Najuspešnejša med njimi sta bila Roman Miholič (53 kg) pri st. dečkih in Dejan Šernek (55 kg) pri ml. dečkih, zasedla sta prvi mesti. Rene Červek (50 kg) in David Ivanič (55 kg) sta bila tretja. (FM) Karate - V Rušah je bilo 23. tradicionalno mednarodno tekmovanje v karateju (S. K. I.) za pokal Ruše 2000. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši so bili: Jure Banfi, Mateja Gabor (oba MS) in Polonca Hull (Kuzma), ki so v katah v svojih kategorijah zasedli druga mesta. Dejan Novak (MS) in Valentina Trajbar (Kuzma) sta bila četrta. V borbah pa je zasedel Aleš Mauko (GR) v kategoriji do 55 kg četrto mesto. (FM) Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Samobora so sodelovali tudi mladi judoisti Lendave in dosegli lep uspeh. Med 442 tekmovalci iz treh držav so zasedli štiri prva mesta. Zmagali so: Dominik Domino (30 kg), Rok Dominko (34 kg), Blaž Mlinarič (40 kg) pri dečkih ter Doris Žunič (40 kg) pri dekletih. Tretja sta bila Tadeja Časar in Rok Hozjan. Sodelovali so tudi Sobočani. Najboljša je bila Maja Uršič (44 kg), ki je zasedla prvo mesto. Tilen Apšner (32 kg) je bil tretji, Uroš Kavčič (25 kg) pa peti. (FB, TK) Kegljanje - Danes, v četrtek, ob 13. uri bo ob otvoritvi prenovljenega kegljišča v Radencih kegljaški turnir. Sodelovale bodo tri ekipe: reprezentanca Pomurja, Nafta in Radenska. Predvidoma bodo nastopile tudi ženske. (FM) Badminton - V Ljubljani je bil pozivni turnir v badmintonu za igralce in igralke do 11 let. Od Lendavčanov je bila najuspešnejša Nika Koncut, ki je zasedla četrto mesto, Iva Lukač je bila peta. Pri dečkih je zasedel Mišo Žalik sedmo, Dejan Žalik pa osmo mesto. (FB) Košarka - V Murski Soboti sta bila polfinalna turnirja za državno prvenstvo osnovnih šol za mlajše in starejše dečke. Pri ml. dečkih je zmagala OŠ Laško, OŠ I Murska Sobota je bila četrta. Pri st. dečkih pa je zmagala OŠ Litija, OŠ II Murska Sobota je bila četrta. (KG) Strelstvo - Na odprtem tekmovanju s serijsko zračno puško, ki je bilo v Dobrovniku, je sodelovalo 60 strelcev iz 18 društev. Zmagala je ekipa SD Ormož s 1101 krogom pred SD Jezero Dobrovnik, 1091, SD Bakovci, 1085, SD Gančani, 1074, in SD Radgona, 1074 krogov. Med posamezniki je zmagal Stiven Vočanec (Ormož) s 372 krogi, Boštjan Grof (Sebeborci) je bil s 369 krogi tretji, Franc Kološa (Dobrovnik) s 368 četrti in Milan Hari (Gančani) S 366 peti. (FM) Strelstvo - V Dobrovniku je bilo na sporedu 6. kolo regijske pionirske strelske lige. Ekipno je zmagala Pomurka Ml pred Graničarjem Cankova in Jezerom Dobrovnik. Med posamezniki je bil najboljši Tanacek (Dobrovnik) s 176 krogi pred Banfijem (Pomurka), 172, in Hozjanom (Črenšovci), 171 krogov. (FB) Igra z zvenečo žogo - V Krogu je bilo odigrano tretje kolo tekmovanja v igri z zvenečo'žogo. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa Zmajev pred Ljubljano, Mursko Soboto in ZZSM. (TK) Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo februarski hitropotezni turnir. Med 16 šahisti je zmagal Boris Kovač z 12,5 točke pred Jožetom Gaborjem in Denisom Gjuranom, po 11,5, Danilo Harijem, 11, Jožetom Vučkom, 10,5, in Štefanom Režonjo, 1 o točk. (FM) Šah - V tretjem kolu odprtega prvenstva ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote v počasnem šahu je Tomislav Gruškovnjak presenetljivo hitro z učinkovito žrtvijo figure premagal favorita prvenstva Borisa Kovača. Izidi: T. Gruškovnjak : B. Kovač 1 : 0, Radosavljevič : A. Kos remi, L Kos : Gjuran remi, Gabor : Lazar 1 : 0, Kelemen : Režonja 0 : 1, J, Gruškovnjak : Tompa remi, Kegl: Kozic remi, M. Kovač : Jerše 1 : 0, F. Kramar: Žajdela 0:1, Hočevar: Vuško 0 : 1 in Žižek : Cajnko 0:1. (FM) Šah - V tekmovanju za slovenski šahovski pokal za območje Pomurja sta bila dosežena naslednja izida: Radenska Pomgrad mladina : Beltrans Gornja Radgona 4:0, b. b., in Lendava:Radenska Pomgrad If 0,5:3,5 (zmagali so Režonja, B. Hari in J. Gruškovnjak, remizirala pa sta Strbad in Radosavljevič). Šah - ŠK Lendava je pripravil februarski hitropotezni turnir. Med 14 šahisti je zmagal Jože Vučko pred Jožetom Gaberjem, Franjom Strbadom, Kri- V prvenstveni tekmi druge slovenske lige malega nogometa je Marco Polo v Murski Soboti premagal Dražo vas s 6 : 4 (Gruškovnjak 3, Kerčmar, Zrim in Kajdič). Križevci so bili prosti. (NŠ) MNZ Lendava je prvič organizirala turnir v malem nogometu za dekleta do 14 let. Med šestimi ekipami je zmagala prva ekipa Odra-nec pred drugo ekipo Odranec in Phoenixom. Najboljša strelka je bila Nuša Gorčan, najboljša vratarka Nataša Nemec (obe Phoenix), najboljša igralka pa Mateja Zver (Odranci). (FM) Odigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Mura : ZET (Zagreb) 3 : 0, Lakoš : Potrošnik 0:11, Mura : ZET 1 : 1, Turnišče : Nafta 1 : 2, Kerna Puconci: Potrošnik 1 : 6, Renkovci: Mura 3 : 3, Čen-tiba: Veržej 3:1, Dokležovje : Bratonci 0:8, Ljutomer: Potrošnik (ml.) 1 : 2, Polana : Radenci 3 : 0, Črenšovci: Kobilje 6 : 2, Turnišče : Potrošnik 0 : 0, Lesoplast: Mura 1:11, Veržej: Rakičan 2 :0, Lipa: Odranci 2 : 6, Bratonci: Pušča 8:1, Šalovci: Turnšče 0:6, Krištanec : Hotiza 4:5, Lakoš : Zalalovo 2 : 5, Dolina : Čentiba 0 : 3, Bistrica : Renkovci 1 : 6, WSTIIK , 24. februar 2000 ŠPORT 19 Rokomet Pričakovan poraz Pomurke V trinajstem krogu prvenstva v moški rokometni 1. B-ligi je vodeči Rudar iz Trbovelj v Murski Soboti po pričakovanju premagal domačo Pomurko Krog Bakovci s 36 : 28 (18:12). Gostje so si že v prvem polčasu priigrali prednost šestih zadetkov, v nadaljevanju pa vodstva niso izpustili iz rok. Sicer je bil vratar gostov izvrsten, domačini pa so zgrešili nekaj sedemmetrovk. Pomurka Krog Bakovci: B. Vereš, D. Kolmanko 3, A. Kolmanko 9, Lovenjak 2, Hegeduš 2, Husar 1, A. Vereš 4, S. Buzeti 3, D. Buzeti 2, A. Sapač 1, Sečko, L. Sapač 1, Horvat, Roškar. (FM) Poraz Arconta v Gorišnici V štirinajstem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je vodeča in še neporažena Pyramidia v Gorišnici premagala Ar-cont iz Gornje Radgone z 32 : 27 (18 : 13). Zmago so si gostitelji zagotovili že v prvem polčasu, ko so vodili s petimi zadetki. Arcont Radgona: Leskovar, Roškar, L. Klun 1, Pintarič 3, Hojs 3, Smolko 8, Trbuc 5, Fartek, N. Klun 4, Bogdanovič, Žinkovič 3, Kocuvan. (FM) P Kegljanje _______________________ Uspešne le kegljavke Nafte V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi sta oba pomurska ligaša izgubila. Fu-žinar je premagal Radensko s 5 : 3 (5121 : 5056). Za Radensko so zmagali Kučan, 849, Harc, 874, in Drvarič, 810, tekmovali so še Steržaj, 836, Kos, 843, in Šebjanič, 844 podrtih kegljev. Šoštanj pa je premagal Nafto s 6 : 2 (5145 : Košarka Prepričljiva zmaga Pomurja Skiny V četrtem kolu tekmovanja za razvrstitev od 7. do 12. mesta v slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje Skiny v Murski Soboti prepričljivo premagalo Domžale z 98 : 51 (55 : 33). Strelke za Pomurje Skiny: Horvatova 31, Orijeva 30, Judo Benkova in Premoševa prvakinji v Ljubečni pri Celju je bilo državno prvenstvo za dečke in deklice v judu. Med sto tekmovalci in tekmovalkami so se izkazali Lendavčani, saj so zasedli dve prvi mesti. Naslova državnih prvakinj sta osvojili Lea Benko (63 kg) in Alenka Premoša (70 kg). Drugi mesti sta zasedla Tadeja Rojko (48 kg) in Rene Žunič (50 kg), Marko Mlinarič je bil peti. (FB) Namizni tenis V Ljutomeru je bil turnir TOP 10 prve medobčinske lige. Zmagal je Andrej Onišak pred Kristjanom Mariničem (oba SIP I) in Tonetom Fickom (Kapital Broker). (NŠ) Delavske športne igre ।________________________________________ Odbor za šport in rekreacijo pri Športni zvezi v Murski Soboti je razpisal tekmovanje delavskih športnih iger za leto 2000. Tekmovanja bodo v kegljanju (moški in ženske), malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki (moški in ženske), košarki, tenisu, streljanju (moški in ženske), športnem ribolovu, pikadu in šahu. Rok za prijavo je 1. marec 2000. Prijave zbirajo pri Športni zvezi Murska Sobota, Mladinska 3. Alojz Filipič - predsednik Športne zveze Gornja Radgona Sekretarja športne zveze bodo plačevala društva Na zadnji problemski skupščini Športne zveze Gornja Radgona, ki vključuje 18 članic, so v razpravi osrednjo pozornost namenili organiziranosti športne zveze in delovnemu mestu sekretarja. Predstavniki nekaterih društev in klubov niso bili zadovoljni z dosedanjim delom sekretarja Janka Irgoliča, zadeva pa je postala aktualna ob spremenjenem načinu financiranja športne dejavnosti v radgonski občini. Več o tem smo se pogovarjali s predsednikom Športne zveze Gornja Radgona Alojzom Filipičem. - V radgonski občini imate dokaj razvito in pestro športno dejavnost. Kakšno je stanje, kako ste zadovoljni? »V zadnjih letih beležimo opazen napredek v športno-rekrea-cijski dejavnosti tako na področju organiziranosti kot v tekmovalnem področju. To zlasti velja za rokomet, strelstvo, karate, nogomet, namizni tenis in tenis. Uspešno pa smo tudi organizirali nekatere športno-rekreacijske akcije, tako da smo s stanjem lahko zadovoljni.« - Športna društva se v večini primerov srečujejo s finančni- 4995). Za Nafto sta zmagala Peric, 841, in Horvat, 839, tekmovali so še Matko, 826, Radakovič, 887, Žalik, 810, in Matjašič, 782 podrtih kegljev. V desetem kolu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi je Nafta premagala Impol v Slovenski Bistrici s 6 : 2(2371 : 2351). Za Nafto so zmagale Utroševa, 394, Glišičeva 15, Svetinova 9, Kereče-va 6, Huzjakova 5, Orbanova 2 in Feferjeva 2. Vodi Odeja Marmor z 8 točkami pred Pomurjem Skiny-jem, Postojno in Jesenicami, po 6, Cometom in Domžalami, po 5 točk. (FM) Nesrečen poraz Radenske Creativa V devetnajstem kolu tekmovanja v 1. moški košarkarski B-ligi je vodeči Bežigrad v Ljubljani premagal Radensko Creativ iz Murske Sobote z rezultatom 60 : 56 (27 : 31). Sobočani so bili boljši tekmec, saj so ves čas tekme vodili, domačini Odbojka _ _______________ Nepričakovan poraz Pomurja V zadnjem krogu rednega dela prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Granit v Slovenski Bistrici nepričakovano premagal Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 0 (25 : 17, 25 : 21,25 : 18). Pomurje: Horvat, Tot, Čeh, Kerec, Tinev, Topovšek, Zakojč, Fujs. V soboto se nadaljuje prvenstvo drugega dela v prvi državni ligi. Pomurje bo gostovalo v Kamniku. mi težavami. Kot kaže, tudi v vaši občini, za kar ste sklicali tudi problemsko konferenco ? »Za razvejeno športno dejavnost je sredstev vedno premalo. Lani je dobila naša športna zveza iz proračuna 23.157.000 tolarjev, letos pa ji je namenjenih 21.700. 000 tolarjev, s tem da smo lani dobili dodatnih 2.200.000 tolarjev za vzdrževanje športnega centra. Okrog 5 milijonov tolarjev pa smo dobili tudi na račun parkirnine v času kmetijsko-živilskega sejma. S sprejetjem novega Zakona o športu pa je prišlo vzdrževanje športnega centra v občinske roke, čeprav lastninski odnosi še niso razčiščeni. AMD Gornja Radgona namreč toži občino za lastništvo, čeprav sami v zadnjih letih niso razvijali nobenih aktivnosti, medtem ko so ga uporabljale članice športne zveze za izvedbo svoje redne dejavnosti. Ukinili pa so nam tudi pobiranje parkirnine. Mi se želimo z občino pogovoriti, da bi nam pobiranje parkirnine zopet dovolila pobiranje parkirnine.« - Na problemski konferenci ste se odločali o tem, ali naj delovno mesto sekretarja športne Ščapova, 407, in Vargova, 402, tekmovale so še Staničeva, 405, Žalikova, 384 in Sapačeva, 379 podrtih kegljev. V tekmovanju tretje državne kegljaške lige je Drava premagala drugo ekipo Nafte s 6 : 2 (4982 : 4807). Za Nafto sta zmagala Ko-pinja, 836, in Šimon^824 podrtih kegljev. (MŽ, FM) pa so si zmago zagotovili v zadnjih sekundah igre. Strelci: Besedič, 12, Oček, 12, Karlo, 12, Meško, 8, Želj, 8, Bratkovič, 4. (FM) Claudia shop zmaguje V Gornji Radgoni je bil četrti turnir v pomurski moški košarkarski ligi. Rezulati: Plastron : Claudia shop 53 : 57, Claudia shop : Miar-te 61 : 53 in Plastron : Miarte 48 : 49. Vodi Claudia shop iz Beltinec s 16 točkami in je še brez poraza pred Plastronom iz Radgone, 11, in ekipo Miarte iz Lendave, 9 točk. (KG) V šestnajstem krogu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalnica Maribor v Ljutomeru po pričakovanju premagala zadnjo ekipo Bleda s 3 : 0 (25 : .7, 25:7, 25 :13). ZM Ljutomer: Kodila, Tre-tinjak, Kolar, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč, Gomboc, Šoštarič, Kosi. (NŠ, FM) Beltinci premagali Termo Lubnik V osemnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi so Beltinci premagali Termo Lubnik iz Škofje Loke s 3 : 2 (27 : 25, 25 : 19,21 .25,19:25,15:13). Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Prša, Gider. Vodeča Brezovica pa je po pričakovanju premagala Ljutomer s 3 : 0 4. izbor športnikov občine Tišina Drago Pertoci in Lea Stevanec športnika leta 1999 Kolesarski klub Tropovci najboljši med ekipami zveze ostane ali ne, oziroma o njegovem financiranju. Kaj ste sklenili? »V razpravi sta bila dva predloga sporazuma. Prvi predlog je bil, da delovno mesto sekretarja ostane in ga plačujejo društva, po drugem predlogu pa se delovno mesto sekretarja ukine. Od 14 predstavnikov društev je za prvi predlog glasovalo 8, za drugega pa 6. Tako bo sekretar Janko Irgolič še naprej ostal na delovnem mestu sekretarja, njegov osebni dohodek in druge stroške, ki so v lanskem letu znašali 3,758. 000 tolarjev bruto, pa bodo plačevala društva, kar predstavlja okrog 21 odstotkov sredstev, ki jih dobijo iz proračuna. Če pa bi izglasovali drugi predlog, bi Janko Irgolič ostal brez zaposlitve, športna zveza pa bi mu morala izplačati 2,6 milijona tolarjev odpravnine.« - S katerimi problemi pa se v občini še spopadate? »V Gornji Radgoni bi potrebovali primerno športno dvorano. Mi se zavzemamo, da bi izgranjo športne dvorane vključili v izgranjo načrtovane nove sejemske hale. To bi bilo možno, če bi investicijo podprla občina, določen delež sredstev pa bi lahko zagotovila država. Na skupščini smo se tudi dogovorili, da bomo ponovno pretehtali pravilnik o sofinanciranju prgramov, saj ugotavljamo, da nekateri klubi nimajo vseh selekcij in dobro delajo, pri razpisu pa ne uspejo dobiti potrebnih sredstev«. - Na problemski skupščini ste tudi govorili o organizaciji vsakoletne prireditve športnika leta, ki je bila menda vprašljiva? »Skupščina je izglasovala, da ta tradicionalna športna prireditev ostane še naprej, saj je bila med športniki in širšo javnostjo zelo odmevna. Dogovorili smo se, da bomo športnika leta razglasili v petek, 10. marca 2000, hkrati pa tudi športnika desetletja in dvajsetletja. Za izvedbo prireditve nam je občina zagotovila 390.000 tolarjev.« FERI MAUČEC (25 : 22, 30 : 28, 25 : 18). Ljutomer: Primec, A. Grut, B. Grut, Onišak, Babič, Horvat, Špilak, Pirher, D. Kodila, G. Kodila. (NŠ, FM) Zmaga Radenčank V osemnajstem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi so Braslovče v Puconcih tesno s 3 : 2(25 : 12, 25 : 22, 15 : 25, 11 : 25, 16 : 14) premagale domačo Kemo. Kerna Puconci: Kikec, Kerčmar, Mencigar, Šeruga, Zorkovič, Norčič, Eman, Horvat, Škerlak, Potočnik, Časar, Rap-pl. Sonimex iz Radenec pa je premagal Ruše s 3 : 1 (25 : 18, 25 : 17, 22 : 25, 25 : 16). Sonimex Radenci: Ješovnik, Zver, J. Vrbančič, S. Vrbančič, Strmšek, Čuš, Šavel, Srt, Klemenčič. (FM) Po enoletnem premoru so v soboto na Tišini četrtič razglasili najboljše športnike za leto 1999. Po krajšem nagovoru je najboljšim podelil priznanja župan Alojz Flegar. Za najboljšega športnika za leto 1999 so razglasili strelca Draga Pertocija, člana SD Kolomana Flisarja s Tišine. Je član državne reprezentance, državni članski podprvak, tretjeuvrščeni v prvi državni ligi in četrti v ligi treh dežel. Letos bo sodeloval na evropskem prvenstvu. Drugo mesto je zasedel kolesar Simon Špilak, član Kolesarskega kluba Tropovci. Je trikratni državni prvak med dečki na cestnih dirkah, na dirkališču in v pokalnem tekmovanju. Tretje mesto je pripadlo kolesarju Bernardu Omarju, članu Kolesarskega kluba Tropovci. Bil je tretji na državnem članskem prvenstvu amaterjev in sodeloval na svetovnem prvenstvu amaterjev. Za najboljšo športnico Občine Tišina, za leto 1 999 so razglasili šahistko Leo Števanec, članico Iskre iz Ljubljane. Najboljša pomurska šahistka uspešno tekmuje v prvi državni ligi, kjer je ekipa Iskre osvojila naslov državnega prvaka. Za najboljšo ekipo v letu 1999 so izbrali Kolesarski klub Tropovci, ki ima v svojih vrstah nekaj odličnih tekmovalcev, izkazal pa se je tudi kot odličen organizator. Drugo mesto je pripadlo SD Kolomana Flisarja s Tišine. Tretji pa je Klub malega nogometa Krajna. Posebni priznanji sta dobila Franc Jožej s Krajne za osvojitev naslova državnega prvaka med paraplegiki v avtoreliju in Nogometni klub Tišina, ki praznuje 40-letnico delovanja. Za perspektivne športnike so razglasili: Vatletja Pajiča (SD Kolomana Flisarja Tišina), Dušana Graha (NK Tišina), Milana Grebenarja (NK Roma) in Tilna Červeka (KK Trorpovci). FERI MAUČEC Drago Pertoci - športnik Občine Tišina za leto 1999. Karate Tina Mlinarič in Aleš Preglej najboljša V Petrovčah je bilo državno prvenstvo'v karateju (kufukan). Med 220 tekmovalci so sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Prva mesta in naslove državnih prvakov so zasedli - kate: Staša Žibrat (malčice), Tina Mlinarič (mladinke) in Brigita Brezovac (članice). Drugi so bili Aljoša Kozmano-vski (malčki), Mateja Blagovič (st. deklice), Tina Mlinarič (članice). Tretji mesti sta zasedla Samo Prelog (st. dečki) in Sara Bolkovič (malčice). V borbah so zmagali: Aleš Pre Šport od tod in tam Odbojka - Na mednarodnem odbojkarskem tekmovanju za pokal občine Nedelišče so sodelovali tudi Beltinci in med štirimi ekipami zasedli drugo mesto. Beltinci so premagali hrvaško drugoligaško ekipo Črečan s 3 : 1, za prvo mesto pa izgubili s prvoligaško ekipo Čakovca z 1 : 3. (FM) Odbojka - Na območnem odbojkarskem tekmovanju za dečke je zmagala ekipa Beltinec pred Pomurjem in Ljutomerom. Beltinci so premagali Pomurje in Ljutomer s po 2:0, Pomurje pa je bilo boljše od Ljutomera z 2:1. Namizni tenis - Na drugem odprtem državnem turnirju za ml. kadete v Kranju je med 80 igralci sodelovalo tudi osem igralcev iz Pomurja. Najbolje se je odrezal Tomaž Roudi, ki je zmagal drugič zapored. Fridirh je zasedel tretje mesto, T. Ropoša in Marič (vsi MT Sobota) pa sta se uvrstila med osmerico. (M. U.) Namizni tenis - Na.regijskem kadetskem tekmovanju v Murski Soboti je sodelovalo 80 igralcev in igralk. Med njimi so bili tudi tekmovalci MT Sobote, Radgone in Kerne. Prepričljivo je zmagal B. Ropoša pred Ocepkom, tretja pa sta bila Roudi in Fridrih. V dvojicah sta bila najboljša B. Ropoša - Ocepek pred T. Ropošo - Maričem. (M. U.) Namizni tenis - V 10. krogu 1. MNTL Ljutomer so igrali: SIP II: Breza 2 : 5, Segrap : SIP III 5 : 2, SIP I: Broker 2 : 5. Vodi Kapital Broker pred SIP Cvenom I in Segrapom, po 16 točk. Rezultati 10. kroga v 2. MNTL Ljutomer: Parketarstvo : Zadravec 1 : 5, Ten : Demark 1 : 5, Montaža: Vučja vas 0 : 5, Zadravec : BranDslavci 5:1. (NŠ) Rokoborba - Državna članska rokoborska reprezentanca, ki jo sestavljajo trije Sobočani, Slavko Miholič, Rade Bačič in Slavko Zec, bo konec tedna sodelovala na močnem mednarodnem turnirju za pokal Švedske v Mal-moju. (FM) Šah - Na hitropoteznem turnirju mladincev ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je med 11 šahisti zmagal Mitja Kovač s 7,5 točke pred Alešem Lazarjem in Majo Hočevar, po 7 točk. (FM) glej (ml. in st. dečki), Darko Barber in Samo Potrč (člani), Katja Filipič (st. deklice) ter Tina Mlinarič (ml. mladinke in članice). Druga mesta so zasedli: David Marin (st. dečki), Bojan Grnjak (mladinci), Mateja Blagovič (st. deklice) in Brigita Brezovac (članice). Tretji pa so bili: Miha Feuš, Aleš Filipič in Samo Prelog (st. dečki), David Marin (mladinci), Brigita Brezovac in Tina Mlinarič (članice). Za najboljša tekmovalca so razglasili Ljutomerčana Tino Mlinarič in Aleša Pregleja. (NŠ) 20 MULARIJA 24. februar 2000, fiHI Varna povezava 2000 - Windows 2000 Professional, Windows 2000 Server in Win dows 2000 Advanced Server so novi izdelki podjetja Microsoft. Strokovnjaki zagotavljajo, da operacijske sisteme družine Windows 2000 odlikujejo hitro delovanje, visoka zanesljivost, enostavna uporaba in vodljivost ter prilagojenost zahtevam uporabnikov. Izboljšave, ki jih prinaša Windows 2000, naj bi veljale za vodilne dosežke računalniške tehnologije, hkrati pa zagotavljajo tudi najboljše razmerje med ceno in učinkovitostjo. Poleg tega je Windows 2000 zanesljiva platforma, izdelana za največje zahteve ter za izkoriščanje prednosti elektronskega poslovanja in drugih poslovnih aplikacij. Slovenski Microsoft je ta operacijski sistem prihodnosti predstavil že mnogim večjim podjetjem, pišejo microsoftovci na svoji spletni strani. Prav tako je več kot štirideset največjih slovenskih podjetij s podpisom posebne licenčne pogodbe za največja podjetja že postavilo temelje za uporabo novega operacijskega sistema Windows 2000. Za potrebe seznanjanja uporabnikov z novim operacijskim sistemom je vložil Microsoft na svetovni ravni 40 milijonov dolarjev. Slovenska podružnica Microsofta pa je organizirala skoraj dvajset seminarjev na številne teme, povezane z novim operacijskim sistemom. V prihodnjih dveh do treh mesecih pa bo predstavljen tudi Windows 2000 DataCenter Server, ki je namenjen najzahtevnejšim procesnim in podatkovnim omrežjem. http://www.dzs.si/tiskovine/ Januarja je prispel pred šolo nenavaden vlak - z njim se lahko vozite po cestah. Imel je dva vagona. Sedeli smo drug ob drugem. Med vožnjo smo opazovali hiše, avtomobile, ljudi... Sošolke so zapele nekaj pesmi. Vmes smo se zabavali. Vožnja po vasi Puconci se je hitro končala. Bilo mi je zelo všeč. DOMINIK ŠKRABAN, 3. B OŠ PUCONCI Za Valentinovo sem podaril prababici srce - Narisal Žan Koro-ša, 1. razred, likovni krožek, OŠ Križevci pri Ljutomeru Do konca marca boste morali državi sporočiti, koliko denarja ste zaslužili v minulem letu. Obrazec za davčno napoved boste dobili v knjigarnah, odmero davka V srednje veliki vasi Bogojina je živelo dosti ljudi. Med njimi je bila tudi ženica Trezika Gradek. Že deset let je živela sama. Mož in otroci so ji namreč umrli. Imela je staro, majhno hišo, krito s slamo. Družbo so ji delale miši. Z njimi se je pogovarjala in jim dala tudi razna imena: Miška, Maši, Mišek, Tilček ... Ko je šla spat, so šle tudi one. Skupaj so tudi jedle. Neko jutro jih je poklicala, da bi zajtrkovale. Vse so prišle, le Miška ni bilo od nikoder. Šla je iz hiše, da bi ga poiskala. Zunaj pa je bil led, zato je padla. Začel jo je boleti prst in morala je k zdravniku v Mursko Soboto. Zdravnik ji je dejal: »Gospa, prst imate zlomljen. Kaj pa ste delali?« Povedala je, da je padla, ko je iskala Miška. Vprašal jo je, kdo je Mišek. Veselo mu je odgovorila, daje to njena miš. Zdravnik ji je dal na roko mavec in Trezika je lahko šla domov. Medtem so njene miši odšle k sosedu Šte- veku. On je bral časopis in jih sploh ni opazil. Miši so ga nekaj časa gledale, potem pa so začele hoditi po njegovih rokah, nogah in po vsem telesu. Zelo se je prestrašil. Komaj je prišel do telefona in poklical policijo. Le-ta je takoj prišla na kraj dogodka. S sabo je imela tudi orožje - deset mačk. Vendar nihče ni upal v hišo. Ko se je Trezika vrnila domov, je ugotovila, da pri hiši ni več nobene miši in da je slišala, da je pri sosedovih nekaj narobe. Šla je tja in videla, da hočejo ubiti njene miši. Zakričala je: »Moje miši pustite pri miru!« Policisti so se odločili, da miši polovijo in jih zaprejo v kletke ter odpeljejo v zapor. Mačke niso spustili zraven, saj so se bali, da bi jih miši pojedle. Trezika je bila tako žalostna, da je po tednu dni umrla. Pokopali so jo v Bogojini in ji na spomenik napisali: »Umrla je zaradi žalosti, ker so ji vzeli miši.« MAJA HALEC, 6. RAZ., OŠ BOGOJINA pa si lahko izračunate tudi sami. Brezplačni program za izračun dohodnine je na strani DZS. http://www.pocitek-uzitek.si http://go.to/pokojnina http://www.sigov.si/ops/ vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Oktobra so v Moravskih Toplicah začeli graditi hotelski kompleks varovanih stanovanj za starejše s skupnim imenom VIVAT. Kompleks je predstavljen tudi v svetovnem spletu. Agencija A. P. A., d. o. o., je v sodelovanju z Ministrstvom ža delo, družino in socialne zadeve, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podjetjem za razvoj programske opreme ACCesS, d. o. o., izdelala program, ki podjetju in vsem zaposlenim omogoča kadrovsko načrtovanje in izračunavanje pokojnin. Spletna stran ožje pogajalske skupine, ki deluje v okviru Službe vlade za evropske zadeve - na njej najdete informacije o slovenskih pogajalcih, procesu pogajanj in Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. N temnem gozdu, ob vznožju visoke gore, je živel mali sovjak. Bil je sam v tako velikem in temnem gozdu, a ga ni bilo strah. Bil je pogumen. Ko je bil še čisto majhen, sta mamica in očka odletela iz tega strašnega gozda in se nista vrnila. Starša sta mu zapustila le du-plinico, majhno in prazno, on pa je naredil iz nje pravi pravcati grad (za sove seveda). Ni bil tak kot njegovi sorodniki. Jedel je lešnike, žir pa tudi semena storžev. Nekega dne je v ta gozd priskakljal zajec. Bil je velik in imel je lep, čist kožušček. Tja je zašel po pomoti, ko je iskal hrano za svoje nadobudne mladiče. A ker je bil preponosen, da bi to priznal, se je bahaško pomikal po gozdu, kot da bi se tamkaj sprehajal vsak dan. Prišel je do velike smreke, na kateri je prebival sovjak. »Pozdravljen! Jaz sem zajec Bahavec, kdo pa si ti?« gaje vprašal. »Sovjak sem!« je odločno odgovoril. »Hahaha, to pa že vem!« je bilo slišati posmeh v glasu zajca Bahavca. »Zanima me tvoje ime,« je dopolnil. Sovjak pa: »Jaz nimam nobenega imena!« »A da ga nimaš?« je začudeno vprašal zajec. »Ga boš pa zdaj dobil. Veš kaj, kar sovjak Pogumni boš!« je še dejal. »Sovjak Pogumni, sovjak Pogumni ...,« si je ponavljal sovjak. »To se dobro sliši. Kaj pa ti sploh počneš tukaj?« je hitro spremenil temo. »Ah ... sprehajam se!« se je zlagal. »Sprehajaš se po temnem gozdu, kjer ni bilo še nobene živali razen rrioje družine?« je nejeverno vprašal sovjak. Zajec pa: »Ja ... ja, zakaj pa ne?« »Dobro, recimo, da ti verjamem,« je deial soviak. »Zdai na oridi za in mano, da ti pokažem svoj zaklad.« »Zaklad praviš?« so se zasvetile oči Bahavcu. »Ja, zaklad,« je ponovil Pogumni. In sta šla. Hodila sta in hodila okoli istega drevesa, saj sovjak ni želel, da bi Bahavec šam našel pot njega. A zajec ni bil neumen, ampak je takoj vedel, da hodita po isti poti. Toda želja po zakladu je bila močnejša od česar koli, zato je raje držal jezik za zobmi. Ko sta prišla na cilj, je tam res ležalo polno lešnikov, žirov, listja in iglic. Zajec je vprašal: »A imaš ti kakšne prijatelje?« »Le koga, ko pa sem čisto sam v tem gozdu?« je žalostno odgovoril Pogumni. »Potem pa bom jaz tvoj prijatelj. Vabim te na veliko pojedino k hrastu ob skali strahov,« je slovesno dejal Bahavec. »Res?« je vprašal sovjak. »Častna gozdna!« je zatrdil zajec. »Huuuura!!! Hvala za povabilo, z veseljem bom prišel!« je bil navdušen sovjak. Nato sta se poslovila. Pogumni je komaj čakal večerno srečanje. Ko je padel mrak, se Presenečenje je lahko žalostno ali srečno. To se je zagotovo zgodilo že vsakemu od nas. Ob takem dogodku čutiš nekaj posebnega. Bilo je med zimskimi počitnicami. Pihal je mrzel veter. Bilo je zelo dolgočasno. Sedela sem v stanovanju kot kakšna zaprta žival. Počutila sem se res grozno. Niti igrati se mi ni ljubilo. No, zanimale bi me računalniške igrice, a jih nisem imela. Pomislila sem na računalnik, ki sem si ga že dolgo želela. Naenkrat so se vrnili domov brat, mama in oče. Oči so se mi zalesketale od sre- je odpravil k hrastu. Prišel je do tja, a tam ni bilo ne duha ne sluha o njegovem »prijatelju« zajcu. Čeprav je bil žalosten, seje tolažil, da je zajec verjetno pozabil. Vrnil se je k svoji smreki in tam našel drugega Bahavca, ki je kopal jamice pri koreninah. »Kaj pa je zdaj to?« je začudeno vprašal Pogumni. »Tebe čakam,« se je spet znašel zajec. »A, ja! In zato koplješ jame in stojiš ob mojem zakladu,« se je zasmejal sovjak. »Jaz ... samo ... čakam, ...« je mencal zajec. »Veš kaj, čisto nič nisi podoben Bahavcu. Zdaj bi ti lahko rekel kar strahopetni Lažnivko!« je še rekel sovjak in se začel krohotati. »Saj sem ti rekel: Prijatelja imej rad zaradi njega samega, in ne zaradi tistega, kar ima!« STAŠA PAVLOVIČ, 6. B OŠ lil M. SOBOTA **★ Ta sestavek je bil uvrščen med dobitnike priznanj Založbe El condor Radovljica na natečaju za mlade pisatelje. če, kajti prinesli so računalnik. Najprej nisem mogla verjeti. Takšne sreče še nisem doživela! Iz oči so mi pritekle solze sreče. Počutila sem se kot v raju. Stekla sem k očetu in ga tesno objela, nato še mamo in brata. Ves dan smo bili srečni, jaz še posebno. Zvečer šem zelo utrujena, vendar srečna legla spat. Ko sem se zjutraj zbudila in zagledala na mizi računalnik, sem spet začutila srečo. Take in podobne stvari je res lepo doživeti. JASMINA HORVAT, 5. A OŠ SV. JURIJ Ljubezen je kot ptica, ki po nebu leti, ljubezen je kot morje, ki med oblaki se iskri. Naj nikoli ne usahne in zbledi! MONIKA KLEMENČIČ i Ljubezen je hitra stvarca: nenapovedano pride, nepričakovano se poslovi, vedno je v zraku in ne vemo, kdaj nas bo zadela. PETER KOKOL, 6. RAZ. OŠ MALA NEDELJA Pwi f-CLMČdi Začela se bo pomlad. Vsi se veselimo zvončkov, trobentic in noric, ki so prvi znanilci pomladi. S prijatelji se bomo odpravili nabirat zvončke. Nekaj jih bomo izpulili skupaj s čebulico in jih odnesli domov. Posadili jih bomo na gredico, kjer bodo cveteli vsako leto skupaj s trobenticami. GORAN BERDEN, 2. A OŠ I M. SOBOTA leteti Tako krasno je drseti skozi zrak, tako lepo je objeti bel oblak. Tako krasno je objeti vsepovprek, se neba dotikati in vršičkov smrek. Kako krasno je leteti, leteti do konca neba in svet objeti! PETER, OŠ STOGOVCI (iz literarnega glasila Ko zorijo pesniki) Mil , 24. februar 2000 NA SCENI Loesje: Plakati ne ustvarjajo zvoka, lahko pa razbijejo tišino Napovednik koncertov S preprosto miselnostjo do zabavnega pogleda na svet Murska Sobota 25. februar: Overflow (Koprivnica) + Elvis Jackson (Ajdovščina) + The Prulers (Ljubljana), MIKK ob 20. uri 9. marec: Irena Vrčkovnik, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri 16. marec: Maher & Zver kvartet, grajska dvorana ob 19. uri Maribor 25. februar: Hladno pivo, ŠTUK Ljubljana Katja iz Bakovec prinesla Loesje tudi v Pomurje S te se že kdaj ustavili ob belih plakatih in se zamislili ob besedilu, zapisanim z velikimi črnimi črka- mi? Vsebina je vsekakor zelo zanimiva, nemalokrat tudi provokativna in marsikdo sploh ne ve, kaj besedica Loesje, ki spremlja vsak plakat, sploh pomeni. Le kdo za vsem tem sploh stoji? Kdo ali kaj je Loesje? Vse se je začelo konec leta 1983 na Nizozemskem, ko se je zbrala skupina posameznikov, ki so bili nezadovoljni z dogajanjem po svetu, zato so začeli ljudi na to opozarjati z besedami oz. domiselnimi stavki na plakatih. Da so sporočila na plakatih naredili bolj osebna, so jih podpisali z nizozemskim dekliškim imenom Loesje (beri Lušje), to pri nas pomeni Lučka. Kmalu se je tovrstno razmišljanje preneslo tudi v druge države po svetu, tako tudi v Slovenijo, kjer delujejo ustvarjalci plakatov Loesje v sklopu Društva kreativnih ljudi Loesje. Predsednik društva je Robert Križanič s Ptuja, predstavnica za Pomurje pa je Katja Bugar iz Bakovec, ki je študentka drugega OBJEMATI DREVO JE MORDA NEUMNO PODRETI GA PA ŠE BOLJ Loesje letnika porodništva in ginekologije na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. Že v srednji šoli je spoznala krog ljudi, ki skrbijo za ohranjanje poslanstva mednarodne organizacije Loesje. Njihovo delo Katja ob delu v društvu zelo uživa, saj ima nočno lepljenje plakatov poseben čar, spet drug izziv pa je spoznavanje pozitivno mislečih ljudi in ustvarjanje novih sloganov, ki v Katji vedno znova prebudijo drugačen način razmišljanja in pogled na svet. Gospod Lucky v Ari Caffeju popularnem soboškem lokalu Art Caffe je bilo prejšnji petek zvečer spet polno, saj je tam nastopila skupina Mr. Lucky & Sen-Sa-Shun Band iz Italije in poskrbela za imenitno razpoloženje do poznih nočnih ur. Bend sestavljajo kitarist in vokalist Lu-ciano Lucky Gherghetta, kitarist Peter Sammons, basist Lu-ca DelTAguila, klaviaturist Lo-ris De Xchecchie in bobnar Amadeo Feregato. Po skupini Blues Etcetera iz Trsta, ki je nastopila tu pred dvema mesecema, je to že druga italijanska skupina, ki jo je lastnik lokala Jože Kranjec povabil v Mursko Soboto. TOMO KOLEŠ Foto: JURE ZAUNEKER Plakate Loesje, ki nas spremljajo tudi po ulicah Murske Sobote, prepoznamo po velikih črnih besedah na beli podlagi, lepijo pa jih na najbolj nenavadnih mestih, tako da so še opaznejši. in način razmišljanja sta Katjo zelo pritegnila, zato se jim je kmalu pridružila, v društvu pa sodeluje tudi Sandra Plej iz Bakovec, študentka prvega letnika ekonomije v Ljubljani, ki ji pomaga pri lepljenju plakatov, sodelujeta pa tudi pri ustvarjanju sloganov. Katja poudarja, da so plakati le zrcalna slika družbe - skoraj ni teme, na katero ne bi naredili plakata -, ki opozarjajo z nevsiljivim, vendar opaznim, optimi stičnim, včasih tudi pikrim načinom. Ko smo Katjo povprašali, kaj ji to delo pomeni, je najprej omenila dobro voljo in druženje s temi ljudmi, za katere opaža, da so sicer zelo različni, vendar imajo nekaj skupnega - Loesje, kjer izkoristijo svoj pozitivizem za ustvarjanje sloganov na plakatih, ki jih spreminjajo vsak mesec. Srečujejo se enkrat mesečno, ko se ves konec tedna pogovarjajo o aktualnih zadevah doma in po svetu, iščejo nove teme na vseh področjih (vsakdanje življenje, šola, politika, prijateljstvo, ljubezen, moda, družina...), iz katerih potem nastajajo novi slogani, pod katerimi zasledimo imena celotne družine Loesje (mlajši brat, mlajša sestra, dedek, mama). Vsako leto poteka poletni SLOVENIKA DRŽAVNA CESTA V NEBESA Loesje ODKAR SEM VIDEL DOSJE X SVOJE STARŠE MNOGO BOLJE RAZUMEM mlajši brat od Loesje tabor v eni od evropskih držav, poleg tega pa slogani nastajajo tudi na raznih debatah, srečanjih, delavnicah in še kje. Društvo v Sloveniji je eno od aktivnejših v Evropi, saj so že izdali knjigo, pri čemer so jim veliko pomagali ŠOU v Ljubljani in razni študentski klubi. Pridruži se jim lahko vsakdo, ki pozitivno misli in ima rad ta svet, ne glede na starost, več informacij pa najdete na spletni strani: http://loesje.slo.net ali www.loesje.org, kjer lahko med drugim preberete, na kakšen način kreirajo slogane, poleg tega pa si lahko naročite kakšnega od njihovih izdelkov (maji- ZAKAJ LETAL NE DELAJO IZ ISTEGA MATERIALA KOT ČRNO SKRINJICO Loesje ce, razglednice, skodelice, knjigo pa lahko kupite tudi v knjigarni Dobra knjiga v Slovenski ulici v Murski Soboti). EN NEZAPOSLEN DAJE DELO DESETIM BIROKRATOM Loesje Ker organizacija Loesje s svojo kreativnostjo ustvarja in razširja pozitivne ideje, se lahko ob njenih plakatih vsaj za trenutek ustavimo in razmislimo, velikokrat tudi nasmejimo. Odveč ne bo tudi priporočilo, da poskusimo razmišljati na način, kot to počne Lučka: »Dvomim o tistem, v kar verjamejo vsi, zanikam splošno sprejete resnice, upiram se avtoriteti, ne razumem nasilja in imam rada vse, ki imajo koga radi!« Besedilo in foto: DARJA TIBAOT 24. februar: ACE (Francija), KUD F. Prešeren 26. februar: Bloodhound Gang, Dvorana Slovan; predskupina: Goldfinger 26. februar: Randy Newman, Cankarjev dom 20. marec: Yes, hala Tivoli 13. april: Steve Val + Erič Sardinas, hala Tivoli 4. maj: Pharcyde, ? 11. maj: Jethro Tuli, hala Tivoli 14. maj: Sting, hala Tivoli Gradec 28. februar: Therapy?, Orpheum Miinchen 26. februar: CrazyTown, Colosseum Budimpešta 27. februar: Sting Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja... s t r o g o Bolečina Izbrala si je dom, tu, pod mojo kožo, namestila se udobno, kot če sedla bi v ložo. Sapo mi je vzela, ko srce mi je objela, na dva dela ga razklala, da še skala bi jokala. Bolečina... solzi sestra si edina, kakor plima vame nosiš val nemira. Bolečina... hči žalosti si edina, nekdo umira, ko brez moči se ti upira. Biserka Srce je kot ptica Potujem kot ptica vse tja do neba, prepevam o sreči, o najini ljubezni. Srce je srečno, ljubim te večno, potuj nocoj, nocoj z menoj. Srce razbija močno, ljubim te sladko, niti čisto malce se ustavim ne. Le prepevam, le potujem, ljubim, se sprostim in že zaspim! Mateja Huber Rekli so mi Cvetovi rož so rekli, da me ljubiš, ljubi te, mi zapisal veter je v srce, zvezde na nebu so rekle, da me ljubiš, ko spraševala sem jih, ali za naju je upanje. Takrat našla sva srečo, za katero storila sva vse, skupaj zidava gradove v oblakih, ko nežno ljubiva se. A svet, v katerem živiva, je poln laži, poln nevoščljivih ljudi, ki ne prenesejo, da ljubiš me til Vsi so rekli, da me ljubiš, to čutim in vem, ko s tabo sem, a našel seje nekdo, ki mi je rekel: »Vedi, dekle, za hrbtom vara te!« Rekli so mi in podrli mi upanje, rekli so mi in podrli mi sanje vse. A vedi, dragi Denis, moje srce še vedno tvoje je, vedno ljubila bom tebe le! Pikica Moja mala Čeprav si mislila, da ne bom izvedel za tvoja čustva, sem. Vendar se bojim narediti prvi korak, ker se bojim, da me boš zavrnita, in bom potem samo razočaran. Kaj si misliš o meni, sem prebral na TTX. Samo tvoj La Emanuela L. Ljubim te. Oprosti, da ti tega nikoli nisem napisala ali povedala. Zdaj se zavedam, kaj sem izgubila, in vem, da tega nazaj ne bom dobila. Če me še ljubiš, mi povej, in mogoče še ni prepozno. Če boš to kdaj prebral, želim, da veš, da te ljubim in pogrešam. Oprosti mi! Ljubim te, A. R. Grega, boš kdaj moj? L ahko se predaš drugi, toda nihče te ne bo ljubil bolj popolno in čisto kot jaz. Nikomur ne more biti tvoja sreča svetejša, kot je bila meni, in vedno bo. Vse svoje življenje, ■vse, kar živi v meni, moj najdražji, posvečam tebi. Poskušam postati plemenitejša, je to zato, da bi te postala vrednejša? Da bi te še bolj osrečila? Mateja O z a p n o 1OM pri ZPMS mžMAČtN KUC - VSAK DAN OD 12* DO 20‘ 22 DOBRO JE VEDETI 24. februar'2000, VKUSIK OVEN BIK DVOJČKA RAK Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On: Še vedno se ne boš uspel sprijazniti z nastalim položajem, toda vsa tvoja naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli. Ona: Prihodnost, ki je pred teboj, je prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo noben problem odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boš branila. On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu krajši kiJhec potegnil ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svoj finančni položaj. LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar bo vrnitev popolnoma nemogoča pa tudi prijatelja lahko izgubiš. On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! in ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj, da se boš kaj hitro izkopal iz nastalih težav. Nikar ne krivi drugih, saj si kriv predvsem ti sam. VODNAR RIBI Ona: Nimaš prav, ko krivdo za lastne neuspehe večkrat vališ na marsikoga drugega, namesto da bi pogledala resnici v oči. Vedno ne more iti vse kot po maslu in tudi prav je, da se tu in tam spoprimeš s kakšno življenjsko težavico. On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj ni čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. Pomurske lekarne razkrivajo Ona: Kritično obdobje je že za teboj, zato bi ne bilo slabo, če bi se ponovno posvetila uresničevanju svojih načrtov. Nekdo te bo opazoval in si pri tem delal velike načrte, od tebe pa bo odvisno, ali se mu boš odzvala. On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil. Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, ti pa boš odločila, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! On: Z lepo besedo ti bo uspelo precej več kot z grobostjo in nasiljem. Na koncu so pomembni samo rezultati, to pa seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagajati, kar pa mu ne bo ravno uspelo. Ona: Nič dobrega se ti ne piše. Še najbolje bo, da se potuhneš in počakaš kakšno ugodnejše obdobje. Prijatelji te bodo sicer vabili, a se jih boš na vsak način hotela otresti, karti bo na koncu tudi uspelo. On: V nekaterih stvareh si preveč zaverovan vase, kaj lahko pa se ti pripeti, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govori in več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama od sebe. Ona: Prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje še žal. On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica povsem drugačna. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim osvajalcem, kot si ti. Ona: Postajaš vedno bolj nervozna in naveličana vsakdanjega življenja, zato je skrajni čas, da storiš nekaj za svojo prihodnost. Privošči si malo spremembe v svojem življenjskem ritmu in videla boš, da bo takoj veliko bolje. On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej ohraniti vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo bUril duhove. Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet in to te bo prizadelo tako čustveno kot tudi materialno. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki je storila začetni korak v vajinem sedanjem prepiru. On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerico se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela niti ona, še manj pa ti. Ona: Nikar se ne zapiraj vase in ne išči odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posveti realnosti in svoji vlogi v njej. Je že tako, da je ljubezen zelo nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delaš nepotrebnih skrbi. On: Precej se boš moral potruditi, dati bo uspelo pridobiti osebo, ki ti že dalj časa ne da miru. Toda pazi -vsaka medalja ime dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, karte zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več kot samo prehodno avanturo. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda iztržil velik uspeh, nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te spodnesel. Uspeh pri nasprotnem spolu ti bo polepšal konec tedna. zdravilne skrivnosti Zlorabljeno zdravilo je oblak, na katerem bolnik ne more sedeti išeči klinčevec (Syzygium aromaticum) je do 20 metrov visoko zimzeleno drevo tropskih predelov s celimi usnjatimi listi in okrog 15 cm dolgimi dišečimi cvetovi. Doma je iz Molukov in južnih Filipinov, danes se goji v mnogih tropskih deželah, droga, imenovana klinčki oziroma nageljnove žbice, pa izvira iz Madagaskarja, Indonezije, Malezije, vzhodnoafriških oto- kov, Šrilanke in Južne Amerike. Uporabni del: cvet. Droga so posušeni popki, ki vsebujejo od 15 do tudi več kot 20 odstotkov eteričnega olja, čigar glavna sestavina je evgenol. Raba v prehrani in pravni položaj: Pogosto se rabi v kuhi (sestavina curryja) in kot začimba v živilih ter je skoraj vedno navzoč v začimbnih zmeseh za pripravo odišavljenega vina. V Indoneziji kadijo klinčkove cigarete. Evgenol je os- novna spojina za mnoge druge, predvsem vanilin. Svet Evrope razvršča drogo v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za dišeči klinčevec še niso določene. V ZDA spada v skupino GRAS, ki je v splošnem smislu varna. Pri nas je v najvarnejši skupini H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne pro- Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo 2?^~ffrodajali 31 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le tri, in sicer zastavo 128, letnik 1988, prevoženih 96.000 kilometrov, za 110.000 SIT, jugo koral 45, letnik 1989, prevoženih 114.000 kilometrov, za 80.000 SIT, in jugo florido 1,4, letnik 1991, prevoženih 84.000 kilometrov, za 210.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Citroen Ax 1994 57.000 560.000 SIT VW Golf Diesel 1,6 1990 163.000 550.000 SIT BMW318i 1985 213.000 420.000 SIT VW Passat 1,6 i 1989 194.000 600.000 SIT Opel Kadett 1,41 1990 146.000 400.000 SIT Renault 19 RT 1,4 1994 76.000 970.000 SIT Renault 5 Campus 1989 73.000 330.000 SIT Lada Samara 1,5 1994 77.000 270.000 SIT Toyota Carina II 1990 152.000 700.000 SIT Darila ri obdarovanju je treba upoštevati pravila olike. Zato ne pozabite, da: - je treba osebno darilo vedno odpreti pred darovalcem in se na primeren način zahvaliti zanj - cvetje izročamo odvito - darila, ki nam ne ugajajo ali so za nas neuporabna, lahko zamenjamo ali damo komu, ki so mu všeč - poslovnih daril ne odvijamo, odpiramo ali komentiramo pred darovalcem, marveč šele kasneje - se za vsako darilo ob prvi priložnosti tudi oddolžimo - če vas kdo preseneti z darilom, ne bodite v zadregi, ker mu trenutno sami nimate česa pokloniti - v poslovnih krogih ne podarjamo rdečih vrtnic (sodijo v zasebno sfero) - predraga darila spravljajo ob-darovanca v zadrego (zbudimo mu občutek dolžništva) - je prepogosto obdarovanje lahko vsiljivo in neprijetno - poslovne partnerje lahko obdarimo ali pa jih povabimo na kosilo (večerjo), izlet, zabavo ipd. - umetnine poklanjamo v naravni obliki, brez okrasja (nearanži-rane) - darilo izročamo z nasmehom, občutkom, taktom in na čimbolj pristen, izviren način. V daja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Droga se rabi v glavnem kot začimba, ki kot sto-mahik zveča izločanje želodčnega soka in peristaltiko, kot karminativ zavre nastajanje črevesnih plinov, kot spazmolitik pa blaži krče gladkih mišic. V fitomedicini je iz istega razloga priložnostna sestavina želodčno-črevesnih zdravil pa tudi zdravil proti kašlju, ker eterično olje razkužuje dihala ter olajša dihanje in izkašljevanje. Le-to ima zelo dobre anestetične pa tudi protikužne lastnosti za bakterije, viruse in glivice, zato se pogosto rabi nerazredčeno kot antiseptik in analgetik v zobozdravstvu, z 1- do 5-odstotno raztopino pa se izpirata vneta ustna in žrelna sluznica. Odmerek za odrasle: Običajno se ne uporablja za pripravo samostojnega čajnega napitka. Novejša dognanja: Nageljnove žbice naj bi blagodejno vplivale na želodčno razjedo. Pri poskusnih Juha k redkvice Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Ramstek s cvičkovo peno Pire iz zelene Zeljna solata * Rulada z vinsko omako juha Iz redkvice 300 g rdeče redkvice, 200 g krompirja, 160 g čebule, 80 g mesnate slanine, 20 g moke, 5 cl olja, 10 cl kisle smetane, sol, poper, majaron, 50 g naribanega hrena Redkvico v hladni vodi operemo, narežemo na drobne kocke, prav tako čebulo in slanino. Vse skupaj na olju prepražimo, da postekleni, nato pomokamo in zalijemo z 2 I vode. Dodamo na kocke narezan krompir in začinimo. Kuhamo 30 minut, potem dodamo kislo smetano in prevremo. Preden ponudimo, dodamo nariban hren. - Ramstek s cvlčkovojenp t20 g ramsteka (4 kosi), sol, poper, 200 g šalotke, 15 cl rdečega vina - cviček, 2 jajci, pehtran, 80 g masla, 10 cl sladke smetane, 5 cl olja, 30 g pšeničnega zdroba Omaka: 15 g škrobne moke, 10 cl cvička, 15 cl sladke smetane, 15 g sladkorja, sol Ramstek narežemo na centimeter debelo, rahlo potolčemo, solimo in popramo. Šalotko narežemo na kocke, na maslu svetlo prepražimo ter zalijemo s cvičkom in sladko smetano. Začinimo s pehtranom in soljo. Dobro prevremo, odstavimo in ohladimo. Primešamo rumenjake, pšenični zdrob in sneg beljakov. Ramstek na olju opečemo, položimo v pekač, prelijemo s cvičkovo peno in v vroči pečici pečemo 15 minut. Ponudimo ga prelitega z omako. Omaka: Na preostanku maščobe prepražimo sla- d.d MURSKA SOBOTA ANTIREVMATICNO MAZILO živalih vsebujoči seskviterpeni spodbudijo nastanek raztrupljevalnih encimov v tankem črevesu in jetrih, kar zavre strupenost rakotvornih snovi. Eterično olje blaži krče in zavre alergijo. Notranje je evgenol pomirjevalo. Pri ljudeh so s 15-odstotno alkoholno raztopino eteričnega olja uspešno zdravili atletsko stopalo, vnetje, ki nastane predvsem pri ljudeh, ki se čez mero potijo. Stranski učinki in strupenost: Čisto eterično olje lahko draži kožo in sluznice. Prepovedi in opozorila: Glede na dražilne lastnosti se eterično olje naj ne jemlje notranje v večjih odmerkih. Previdni naj bodo bolniki, ki se zdravijo z antikoagulansi, ker evgenol močno zavre zlepljenje krvnih ploščic. Večkratni nanos eteričnega olja na boleči zob lahko poškoduje dlesensko tkivo. Zdravilno moč klinčka preverimo tako, da z nohtom pritisnemo nanj, tedaj se mora iz njega izliti eterično olje. Če jih vsujemo v vodo, se morajo potopiti ali plavati v pokončnem položaju, puhli pa se postavijo vzporedno z gladino. Lekarniško mnenje: Nageljnovim žbicam da zdravilni značaj eterično olje, še posebno njegova glavna sestavina evgenol s svojim anestetičnim učinkom. Naj se ne uživajo v dosti večjih odmerkih, kot je običajno v prehrani, previdni pa naj bodo bolniki, ki se zdravijo z antikoagulansi, zdravili za preprečevanje strjevanja krvi in nastajanja strdkov. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■ dkor, potresemo s škrobno moko ter zalijemo s cvičkom in sladko smetano. Prevremo, da se zgosti. Pire iz zelene 500 g zelene, 300 g krompirja, 20 g masla, 5 cl mleka, 10 cl smetane, sol Zeleno in krompir operemo in damo kuhat. Kuhano odcedimo, olupimo in pretlačimo. Dodamo prevreto mleko, smetano in maslo. Gladko razmešamo in vroče ponudimo. Zeljna solata 350 g belega zelja, 350 g rdečega zelja, 5 cl bučnega olja, 5 cl jabolčnega kisa, sol, poper, kumina Zelje narežemo na tanke rezance, solimo in pustimo stati 20 minut, nato ga rahlo stisnemo, da izločimo grenkobo. V skledi ga začinimo s kumino, poprom in po potrebi s soljo, prelijemo z oljem in jabolčnim kisom, dob*ro premešamo in hladno ponudimo. Rulada z vinsko kremo 4 jajca, 100 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor, 100 g moke, 30 g škrobne moke, 1/2 pecilnega praška Nadev: 15 g želatine, 70 g sladkorja, 25 cl belega vina, 2 cl limoninega soka, 25 cl sladke smetane Rumenjake penasto zmešamo s 3 cl vode, sladkorjem v prahu in vanilin sladkorjem. Beljake stepemo v trd sneg, ki ga z moko, škrobno moko in pecilnim praškom previdno vmešamo v rumenjakovo maso. Biskvitno maso damo v pekač, ki smo ga obložili s papirjem. Pečemo 15 minut. Pečen biskvit zvrnemo na prt, odstranimo papir za peko, s prtom zvijemo in pustimo, da se ohladi. Nadev: Želatino zmehčamo v hladni vodi. Vino, sladkor in limonin sok zavremo. Želatino ožamemo in v vinski sladkorni mešanici raztopimo ter postavimo na hladno. Smetano stepemo in jo vmešamo v ohlajeno želirano maso. Biskvit razvijemo, položimo na papir, premažemo z vinsko kremo, zvijemo in postavimo na hladno. Ohlajeno1 rulado posipamo s sladkorjem v prahu in narežemo. za zdravje in dobro počutje VESTNIK, 24. februar 2000 DOBRO «JE VEDETI 23 Razvoj polnih človeških dejavnikov Psihologi pravijo, da človek uporablja le okoli 5 do 10 odstotkov svojih mentalnih zmožnosti. o je podobno, kot če bi pianist igral klavir le z enim prstom namesto z vsemi desetimi. Koliko neizkoriščenih možnosti? Iz lastnega opazovanja vemo, da je morski val tem močnejši, iz čim večjih globin zraste. Podobno je tudi ž našim duhom, ki je močnejši takrat, ko čimbolj črpa iz svojih globin. Ali lahko moč svojega duha razvijamo? Je za to potrebna dolgotrajna, težavna in naporna pot? Ali pa obstaja kak učinkovit in celo prijeten način? Na številnih neodvisnih inštitutih in univerzah po vsem svetu (tudi v Sloveniji) je bilo v zadnjih tridesetih letih opravljenih že skoraj šeststo znanstvenih raziskav, ki ugotavljajo, da redna vadba tehnike transcendentalne meditacije (krajše TM) v vseh starostnih obdobjih povečuje mentalne zmožnosti (kratkoročni in dolgoročni spomin, inteligentnost, ustvarjalnost itd.), izboljšuje zdravje in tudi razvija boljše medsebojne odnose. Kako je to mogoče? TM je tehnika zelo globokega, vendar budnega počitka. Fiziološke imeritve so pokazale, da je ta počitek celo nekajkrat globlji od počitka med globokim nočnim spancem, zato se med izvajanjem tehnike TM po- leg običajne utrujenosti lahko sprostijo tudi globoko zakoreninjene napetosti in stresi, ki jim celo globok spanec ni mogel do živega. Tako naš živčni sistem ponovno privedemo v ravnovesje, počutimo se zelo spočiti, naše mišljenje postane dosti jasnejše in učinkovitejše, hkrati pa se izboljša tudi naše zdravje! Znanstveniki so namreč ugotovili, da redna vadba tehnike TM odpravlja številne psihosomatske bolezni, npr. znižuje previsok krvni tlak, odpravlja glavobole in migrene, želodčne težave, astmo, pot večuje odpornost telesa, odpravlja nespečnost, depresivnost, ank-sioznostter tudi uporabo cigaret, alkohola in drog. Ker s tehniko TM izvajanje, naučimo seje lahko na tečaju, ki traja šest zaporednih dni po približno eno uro na dan. Ne glede na to, ali se človek odloči, da se bo naučil tehnike TM, ker želi izboljšati svoje mentalne zmožnosti, zdravje in medosebne odnose, se vsi ti pozitivni učinki z redno vadbo začnejo pojavljati hkrati in simultano! Še mnogo več zanimivega o tehniki TM in razvoju polnih človeških zmožnosti boste zvedeli na predavanju, ki ga organizira Društvo za zdravo življenje Mavrica Lendava, v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri v prostorih Zveze kulturnih društev (ZKD dvojka) Partizanska 2, v Lendavi. Predaval bo učitelj tehnike TM Gregor Jovič. Vstop je prost. Toplo vabljeni! NATAŠA RUS I Lahke, zdrave zelenjavne jedi učinkovito nevtraliziramo napetosti in strese, postane naše vedenje i#* komuniciranje z ljudmi harmonič-nejše in uspešnejše. Zaradi vseh teh ugotovitev se lahko v nekaterih državah po svetu ljudje naučijo tehnike TM celo na zdravniški recept, zdravstvene zavarovalnice ponekod dajejo celo 40-odstotni popust pri zavarovanju osebam, ki redno vadijo tehniko TM, številna podjetja pa financirajo ali sofinancirajo tečaj tehnike TM svojim zaposlenim. Tehnika TM je naravna mentalna tehnika, ki uporablja že obstoječo dinamiko našega miselnega procesa, zato je enostavna in prijetna za vadbo, saj ne vključuje nikakršne sugestije, verovanja, mentalne kontrole, koncentracije, kon-templacije ali telesne manipulacije. Je izredno lahka tako za učenje kot Zeliščna skuta Za 4-6 oseb potrebujemo: 2 stroka česna, 1 majhno spomladansko čebulo, po 1 šopek zelenega peteršilja, kopra in drobnjaka, malo krebuljice, malo vodne kreše, 25 dag nepretlačene skute, ščepec sladkorja, sol, malo limoninega soka, sveže zmlet bel poper, nekaj kapljic vorčestrske omake ter 2 paradižnika in nekaj peteršiljevih listkov za okras. Česen olupimo in zdrobimo. Čebulo olupimo in sesekljamo kar I le mogoče na drobno. Zelen peteršilj, drobnjak, krebuljico in vodno krešo oplaknemo, popivnamo in zelo drobno sesekljamo oziroma nastrižemo. Skuto, sladkor, sol, limonin sok, poper in vorčestrsko omako zmešamo in z majhno metlico za sneg stepemo v rahlo kre- | mo. Dodamo česen, čebulo in zelišča ter dobro zmešamo. Pripravljeno skuto postavimo za pol ure v hladilnik. Zeliščna skuta ni samo zelo okusna, vsebuje tudi pravo bogastvo koristnih snovi. Z njo namažemo tanke rezine gostega kruha ter jih okrasimo z rezinami paradižnika in listki zelenega peteršilja. Pisana solata Za 4 osebe potrebujemo: 4 jajca, 1 glavo zelene solate, 30 dag kumar, 40 dag paradižnika, 3 žlice belega vinskega kisa, 1 . žličko gorčice, sol, sveže zmlet bel poper, ščepec sladkorja, 5 žlic olja in 1 šopek drobnjaka. Jajca skuhamo v trdo, ohladimo, olupimo in narežemo na rezine. Medtem solato otrebimo, operemo, odcedimo in natrgamo na manjše kose. Oprano kumaro in paradižnike narežemo na tanka kolesca. Kis, gorčico, sol, poper in sladkor zmešamo. Z majhno metlico za sneg vtepemo v mešanico olje. Drobnjak oplaknemo, popivnamo in nastrižemo. Eno žlico ga prihranimo, drugega pa rahlo primešamo prelivu. Sestavine za solato lepo zložimo v skledo, prelijemo s prelivom in potresemo s prihranjenim drobnjakom. Če želimo, da bo solata nadvse lepa na pogled, ponudimo tako zloženo. Okusnejša pa bo, če jo bomo še rahlo, vendar dovolj temeljito zmešali, da bo preliv segel res do vseh sestavin. Zmešamo jo, preden jo potresemo z drobnjakom. JOLANKA PRELEC - LAINŠČAK dipl. ing. živ. tehn., pharm. I Besede Mode vezuje zadaj s posebej tanko usnjeno vrvico. Model 3: Na viskozno bluzo in potiskano večplastno svileno krilo si lahko oblečemo zanimivo pletenino, ki si jo lahko spletemo kar doma. Spominja na predpasnik, saj Kič je pol smeha} zdravja in mode Modne smernice za pomlad ■ poletje 2000 Morje še zdaleč ni dovolj toplo (vsaj Jadransko ne), vendar bomo glede na modne smernice hitro zaplavali v najširši spekter barv same topline. Če bomo plavali s tokom, pred njim ali za njim, je sicer odvisno od nas samih ...vendar bodo BARVE povsod okrog nas. Med belo nebarvo se bodo vrinile barve, kot so rdeča, pink, lila, nebeško modra, travnato zelena, turkizna in barva fuksije. Cela paleta sladkosti, ki čaka na naš drzni premik - razmišljanje o teh barvah in kombinacijah le-teh na nas samih. Krogotok pretiravanja v teksturi in barvi večinoma daljših oblačil je 5- jrdBmk«* 'tž i, ž« $****» pekete* prik&tnai, spet sklenjen. Vse mehke svilene bluze iz sedemdesetih let se vračajo. V naravnih in odlično obdelanih umetnih materialih kožo božajo. Vzorci so veliki in majhni. Pomembno je, da jih kombiniramo na najbolj nenavadne načine. Pri tem se vedno znova sprašujemo, kaj je lepo, kaj je tisto, kar privlači poglede. Kje smo torej mi v tem krogotoku modnih pobud in kako se obleka zliva z našo predstavo in predstavo drugih. Nova formula je in je ni. Nova podoba je od povsod in nikjer. Minimalizem odhaja, individualizem ostaja. Modeli na skici se izključujejo. Povezuje jih le nenavadnost kombinacij in barv, ki si jih sami izbiramo. Model 1: Mladostno linijo poudarjajo bleščice, nanizane na trakcih, ki prosto poplesujejo med gibanjem. Na »capri« hlačah je polovičen pas, ki se zveže z vrvico na najfolj enostaven način - s pentljo. Model 2: Obleka z dolgimi rokavi (100 % poliester) je kombina? cija pigmentnega tiska po vzorcu majhnih in velikih pik. Mesto za pas pokriva mehek usnjen pas, ki je posut z ogledali. Obleka se za- hrbtni del krasijo le spletene vrvice, s katerimi ga zavežemo pod prsmi in pasom. Uporabimo lahko kar mercerizirani bombaž. Prave mere torej ni... vendar vse, kar je čezmerno, še ni kičasto in tudi kič lahko soustvarja karizmo opaznih ljudi. Kič je redka kombinacija užitka in svobode, vreden vsake polne (modne) barve, ki nas spravi v prešerno voljo. Če je res tako, se mu lahko brezpogojno prepustimo. TATJANA KALAMAR dipl. inž. oblikovanja oblačil ■ Mlečne kumarice 800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako čebulo. Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. Kumarič-ni sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko. 4.500 sit + poštnina Značilne prekmurske in prleške jedi 52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Kuharsko knjigo Boug žegnjaj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998, ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranie.dd@siol.net NAROČILNICA Naročam...... izvodov kuharske knjige Bougžegnjaj Format knjige: 21 x 29 cm, trda vezava, 168 strani Ime in priimek: Naslov: j za zdravje in dobro po č u t j e 24 24. februar 2000, hm 1 81 1 1 • AVTOR: | ŠTEFAN HAJDINJAK VISOKA STAVBA OBJEKTIV ZA SNEMANJE ODDALJENIH PREDMETOV IZRAELSKA LUKA V AKABSKEM ZALIVU LASTNOST GENIJA PROSTOR, KI NAS OBDAJA ZORMAN - IVO SLOVENSKA PESNICA ČERNEJ SPONA JUDOVSKI PREROK OBROK lil i //M V1 i ■ IZUMRLI PLAZILEC IZ REDA J DINOZAVROV St«- ; » J PREMIKANJE PREDMETOV | Z MOČJO MISLI 1 ' ' T H; •;I ŠP.KOLESAR (ABRAHAM) BOS.PESNIK SARAJLIČ GLAGOLNIK OD PADATI DOMOVINA EMENTALCA 1 . 1 _ Ž £ '' KONRAD ADENAUER KRALJEV NAMESTNIK tv - - VESTNIK i SVEČKA PRVO UMETNIŠKO DELO EGIPČANSKI BOG SONCA FILMSKI VESOLJČEK PAZNIK V TABORIŠČU ETN.SKUPINA V BOLIVIJI UROŠ BENKO IRAŠKI DIKTATOR GRŠKO ODP. GIBANJE > - s Ž*'",.- POČASNA. UMIRJENA HOJA ZA ODDIH GL.MESTO DRŽAVE PARA V BRAZILIJI BOS.POLITIK GANIČ GR.BOGINJA ZEMLJE ► GRŠKA BOGINJA USODE NEKDANJI SLOVENSKI TELOVADEC (MIRO) PEKOČA ZAČIMBA LAHKOŽIVA ŽENSKA NEKDANJI SLOVENSKI DIPLOMAT (ANTON) SL.HOKEJIST (IVO) RASTRSKA PLOŠČA * NEMŠKI MUZIKOLOG (HANS HEINRICH) G ADAMOVA ŽENA MESTO NA IT.RIVIERI FR.FIZIK (LOUIS) OPONENTI BOLJŠEVI-KOV RABA NAPEV V' KORALU Z DRUGIM IMENOM ČETRTA IN ŠESTA ČRKA ABECEDE SL.ILUSTR. (MOJCA) UGANDSKI DIKT.(IDI) C VRAG, HUDIČ BOLEČ, SUNKOVIT DOTIK IVAN POTRČ JEZERO NA FINSKEM ESTONEC POD INDIJANSKI ŠOTOR TENISAČICA KURNIKOVA GORSTVO V ITALIJI SKUPEK PODOBNIH CELIC SKUPINA KAVKAŠK1H LJUDSTEV GRADBENI VEZIVNI MATERIAL MALOPRIDEN ČLOVEK IVAN LOTRIČ VITAMIN B1 RUSKA REKA V SV. SIBIRIJI NESPRETEN ČLOVEK ENA OD BAZ RIBO- NUKLEINSKE KISLINE DANILO LOKAR RAZRED V SREDNJI ŠOLI ODŽAGAN KOS DEBLA KISLINA NERESNIČNA IZJAVA ARGON GLAVNO MESTO GRČIJE GLASBENA ZVRST OKONČINA NOGOMETAŠ MILANIČ BENIGNA BULA MOZOLJA- VOST VESTNIK VERSKI UČITELJ PRI JUDIH FR.PISEC (CHARLES) VRST/V LOVSKE PUŠKE IZNAJDBA ANG.PLEM. NASLOV ŠVIC.PISEC (CLAUDE) ANTIČNO RAČUNALO ENOTA ZA MERJENJE ABS.DOZE ION. SEVANJA ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA AM.REŽISER ASHBY TURISTIČNI KRAJ PRI OPATIJI ILOVICA PRIPADNICA TALIBANOV HRVAŠKI OTOK PRI ZADRU POJAV. KI NI V SKLADU S ČASOM HOKEJIST KASTELIC OTIS THORPE ANTIČNO LJUDSTVO V ITALIJI SONJA NEF OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK KDOR SE VDAJA ILUZIJAM AMERIŠKA PISATELJICA NIN ITALIJANSKI PISATELJ CALV1N0 KOMUNISTIČNA INTERNACIONALA KRILOV IVAN LUDVIK TOPLAK REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 10. 2. 2000: DRAGO KUHAR, RETOROMANI, EDEN, POPAJ, SIK, MAROGA, LA, MET, EOL, ER; JV, SLO-VKA, UNESCO, ZLATOUST, TAJGETOS, LEONOV, MOŽGAN, RAZUMEVANJE, DIH, BERT, DRES, MEKA, GOLENICA, ILA, KT, PSALTERIJ, TEK, NED, ONOPKO, ARTRITIS, GERE, BAZAR, SLON, LOCEN, BAC, SLAVISTIKA, ERAR, BOB, PO, TOREVTIKA, ARE, EMERITUS, RŽ, LIAS, BER, PANIS, ROTA, EBU, NUKLEON, ELEKTRONIK, TAT, ABAK, SO, CECA, SLANA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Aleksandra Simonič, Kunova 41,9245 Sp. Ivanjci 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Alojzij Perš, Stara ul. 2, 9000 Murska Sobota 3. ■ 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Marjan Sedenja, Mačkovci 40a, 9202 Mačkovci Danijel Pozderec, Renkovci 101,9224 Turnišče Suzana Pisnik, Fikšinci 23, 9262 Rogašovci Henrik Jerom, Ul. Moiniške čete 9, 1120 Ljubljana Marija Gomboc, Krog, Brodarska 21, 9000 Murska Sobota E ra ra >o ■o ra o» s ra - >w o c ra N ra OJ o Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 3. marca 2000. Ime in priimek: ... Naslov: ............ ............................ .............. To smo mi - družina Snob Na kratko RIŠE IN PIŠE: I. BANFI I Gornja Radgona Za Trstenjakov dom, ki ga je ob koncu jariuarja blagoslovil mariborski škof dr. Kramberger, je še nekaj nad 13,5 milijona tolarjev dolga. Radgonski župnik in dekan Andrej Zrim upa, da bodo v letošnjem letu poravnali vse obveznosti. Seveda ne bo šlo tudi brez pomoči vernikov. ■ Prvo nedeljo v februarju se je zbralo v Trstenjakovem domu več kot 150 mladih iz 11 župnij ljutomerske dekanije. Govorili so o dveh svetniških kandidatih: Lojzetu Grozdetu in Antonu Vouku. Seveda pa so spregovorili tudi o svojih vsakodnevnih življenjskih zadevah. (F. KI.) r Lendava Komunala Lendava, ki skrbi za odvoz odpadkov na območju 3.720 ton oziroma 11.123 kubičnih metrov odpadkov. V organiziran odvoz je vključenih več kot 7.000 gospodinjstev. Odpadke uporabljajo za izdelavo komposta, s katerim potem »preplastijo« določeno območje deponije in tako podaljšujejo njeno življenjsko dobo. Pred kratkim pa so kupili nov avto za odvoz odpadkov, katerega prostornina je 12 kubičnih metrov. Naložba je stala 23 milijonov tolarjev. (J. Ž.) Kapela Vina delniške družbe Kapela, vinogradništvo in kletarstvo gredo dobro v promet, zato so zasebniki, ki so grozdje prodali tej družbi, do sedaj dobili že 40 % denarja. Sicer pa smejo vinogradniki vzeti na račun neizplačane kupnine tudi reprodukcijski material. Naslednji obrok v denarju Moravske Toplice V moravskotopliški občini bodo letos nadaljevali gradnjo kanalizacijskih sistemov za odvajanje fekalnih voda. Kanalizacijske cevi bodo začeli'polagati v Mlajtincih in Noršincih, potem jih bodo priključili na čistilno napravo, ki sojo zgradili lani na Marijanskem potoku pri Lukače-vcih. V Bogojini pa bodo dograjevali kanalizacijski sistem. (G. G.) Beltinci V župniji sv. Ladislava Beltinci je bilo lani 19 cerkvenih porok, 57 krstov, pogrebov pa kar 73. Največ novorojenčkov je bilo v Beltincih, nato Gančanih, Melincih. Lipovcih, Ižakovcih in Bratoncih. V župniji prirejajo že nekaj Petek, 25. 2. 2000 Televizijski spored od 25. 2. do 2. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.30 Oddaja za otroke 10.00 Slike iz Sečuana: Nočno življenje 10.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.45 Dokumentarna serija 11.10 Ljudje Evrope: Rast regij 11.20 Slovenski magazin 11.50 Spomini na prvo ljubezen, drama 13.00 Poročila, vreme, šport 13.50 Gibljive slike 14.20 Slovenci v'Avstraliji 15.10 Po domače 16.30 Mostovi 17.00 Potujoči škrat, poučno-razv. oddaja 17.30 Miškolin: Mišji sovražniki 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Zenit 18.40 Dosežki 19.30 Dnevnik, vreme,'šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.35 TV Poper 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 9.35 Na robu, kanadska športna serija 9.55 Paul Merton predstavlja 10.25 Divje življenje, nemški film 12.10 Videoring 12.55 SP v biatlonu 16.00 Vse, kar še pride, angleški film (čb) 17.30 Po Sloveniji 18.05 Skrita področja znanosti, am. serija 19.00 Turistične akcije 19.30 Videoring 20.05 Bramwell, angleška nanizanka 21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.30 Na nasprotno stran, angleški film 22.40 Umori, ameriška nanizanka 23.30 Umor 1. stopnje, am. nadaljevanka 0.20 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Divji angel, nad. - 10.30 Za tvojo ljubezen, nad. - 11.25 Moč ljubezni, nad. - 12.20 Pop’n’roll -13.50 Diagnoza: Umor, nan. - 14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Družina za umret, nan. -15.45 Skoraj popolni par, nan. - 16.15 Divji angel, nad. -17.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Umori FBI, am. film -21.45 Odpadnik, nan. - 22.45 Dosjeji X, nan. - 23.45 Popolni spomin, nan. - 0.45 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. -10.15 Kradljivčki, am. film -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, nan, -14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Oprahin knjižni klub - 16.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.00 Rosalinda, nadaljevanka - 17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nanizanka - 22.00 Dolores Claiborne, ameriški film - 0.20 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 2.00 Otroci ne lažejo - 12.30 Obale Malibuja, nanizanka - 13.30 To je življenje, nanizanka - 14.00 Višave, nadaljevanka - 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa -Kulturno-razvedrilno - Portret Dejan Nemec - Navigator - Anketa - Predstavitev knjižnih novosti - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - IdeaTV in trgovina Kegl nagrajujeta - Iz soboške tržnice - Slovensko kmetijstvo pred vstopom v EU -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 22.00 Živa, magazin - 23,00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Viva turista, turistična oddaja, 10.45 - Iz produkcije ZLTV, Moj video. 11.15 - Videospoti. 12.00 - Videostrani, 16.00 • Gnes - informativna oddaja. 16.30 - Iz produkcije ZLTV, Moj video, 17.00 - Videostrani, 18.15 - Viva turista, turistična oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Vrtec Murska Sobota, 20.50 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.40 - Moto šport, športna oddaja. 22.10 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - SD JAM, glasbena oddaja, 23.50 - Erotika, 01.00 - Videostrani STUDIO BRULI 9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.40 Večer z vedeževalko Slavico, ponovitev kontaktne oddaje -10.40 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, ponovitev - 11.10 Videostrani in glasba Radia Viva- 16.00 Večer z vedeževalko Slavico, ponovitev kontaktne oddaje - 17.00 Videostrani in glasba Radia Viva -20.001 leel good, oddaja o glasbi in filmu, v živo iz studia s Činčem -21.10 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje -21.50 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik -12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Oljčni dvorec, nad. - 14.40 Poročila - 14.45 Film -16.15 Risanka -16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Po naši lepi - 21.25 Silverado, ameriški film - 23.40 Dnevnik - 0.00 Iz arhiva HTV - 1.35 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 15.25 Ljubezen je čudna - 16.00 Rim in Bizant, serija -16.55 Televizija o televiziji - 17.25 Hugo -17.50 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Od zemlje do meseca, serija - 21.25 Maggie, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.25 Hladna vojna, serija - 23.25 Snemalna knjiga - 0.25 Pravi čas TV MADŽARSKA 1 14.00 Vivat Benyovszky, nan. - 15.05 Grof Monte Cristo -16.00 Poročila -16.05 Otroci Evrope -16.35 Dva falota, dekle in picerija, nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Neznana Budimpešta - 17,30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Puder -19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Gangsterjev šofer, amer, film - 21.35 Črna skrinja - 22.05 Dnevnik, aktualno - 22.35 Mari Torocsik show - 23.05 Dosjeji X - 23.50 Bančna ulica, dnevne gospodarske novice TV MADŽARSKA 2 13.35 Aktualno - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14.30 Drug za drugega, za otroke - 15.20 Risanka - 15.30 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki - 16.00 Šolska ulica -17.30 Panorama - 18.00 Telešport, začetek nogometnega prvenstva, dvoranska atletika - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 20.55 Madžarska leta 2000 TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.40 Herkul -10.20 Vulkan, srhljivka - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gospod Bill, filmska komedija - 22.15 FX 2, akcijski film - 23.55 Umor v imenu pravičnosti, akcijski film TV AVSTRIJA 2 13.40 Dobro, da je Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka EUROSPORT 8.30 Avto-moto šport - 9.00 Olimpijski magazin - 9.30 Atletika, prenos z dvoranskega EP iz Genta - 13.00 Biatlon (ž.), prenos iz Holmenkollna -14.45 Smuk (ž.) -15.45 Atletika, prenos iz Genta - 20.00 Tenis - 21.00 Atletika - 22.00 Boks: Silvio Meinel (Nemčija) ■ Lee Manuel Osio (Španija), prenos iz Viga - 0.00 Športne novice Sobota, 26. 2. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Risanka 8.20 Zgodbe iz školjke 8.50 Radovedni Taček: Oko 9 .05 Male sive celice, kviz 9.55 Bojevnikov duh, ameriški film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Turistična oddaja 13.45 TV Poper 14.15 Petka 15.35 Issota, italijanski film 17.00 Mozartova druščina 17.25 Čari začimb: Finska 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Spet na poti s S. Dringom, serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Skrivnosti, angleška serija 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Nenavadna druščina, avstralska nan. 23.35 Hrošči, angleška naniznka 0.25 Beli duh, angleški film TV SLOVENIJA 2 8.30 Grammy 2000, podelitev glas, nagrad 10.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m) 10.55 SP v biatlonu 14.30 Košarka NBA Action 15.00 EP v atletiki v dvorani, prenos 17.45 EL v rok., Pivov. Laško: Ademar Leon 19.30 Videoring 19.55 Kval, za EP v koš., Slovenija: Belgija 21.30 Nič svetega, ameriška nanizanka 22.20 San Remo 2000, festival ital, popevke 1.30 Svetnik, angleška nanizanka POP TV 7.00 Srečna Ness, risanka - 7.30 Kasper - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Mlajši bratec, nanizanka -11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Knjiga o džungli -12.00 Sabrina, mlada čarovnica -12.20 Modna popotovanja - 12.50 Čuden par, ameriški film -14.40 Poroka, nadaljevanka, 3/4 -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Herkul, nanizanka - 18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Umri pokončno -brez oklevanja, ameriški film - 22.10 Harem, francoski film - 0.00 Erotične fantazije, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nanizanka -11.00 Dvojčka Edison, nanizanka -11.30 Webster, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Maščevalni as, ameriški film -15.45 Adrenalina -16.45 Živali v stiski, serija -17.10 Boj za preživetje, serija -18.10 Divji svet, serija -19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 Nevarni dokazi, ameriški film - 21.40 Led, ameriški film - 23.20 Striptizete, erotična serija - 23.50 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - Slovensko kmetijstvo pred vstopom v EU - 11.00 Aktualno - 11.15 Spidi in Gogi - 12.15 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Alisea in sanjski princ, nadaljevanka, 1/4 -13.30 To je življenje, nanizanka -14.00 Ognjena zvezda, ameriški film - 16.00 Bele noči, ameriški film -18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Gola resnica, nanizanka 4 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka -22.00 Dokaz ljubezni, ameriški film - 0.00 Naravnost fantastično, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - SD JAM, glasbena oddaja, 10.50 -Moto šport, športna oddaja, 11.20 - Vrtec Murska Sobota, 11.40 - Videospoti, 12.00 • Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Vrtec Murska Sobota. 16.50 - SD JAM, glasbena oddaja, 17.40 - Videostrani, 18.30 - Moto šport, športna oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot. 20,05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Rezerviran čas, 22.00 - Moto šport, športna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik - 12.35 Kuharski dvoboj -13.10 Kmetijski svetovalec -13.35 Talk-show -14.45 Poročila -14.55 Zakon prerije, ameriški film -16.35 Poročila -16.50 Beverly Hills, nad. -17.35 Globine, serija - 18.10 Melrose Plače, nad. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Opera Box - 21.05 Gost - urednik, film po izboru gosta - 23.40 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 8.35 Koledar - 8.45 iz arhiva HTV - 10.20 Raj, italijanski film - 12.20 Nedeljska premiera: Švedske vžigalice -14.05 Zvezdne steze, nan. -14.55 Evromagazin -15.35 Hladna vojna, serija - 16.30 Črno-belo v barvah - Moški z Zahoda, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita, nan. - 20.55 Frasier, nan. - 21.20 Vatikan v 20. stoletju, serija - 22.20 Opazovanja - 22.50 Pravica za vse, nan. TV MADŽARSKA 1 10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj? Okno, Za upokojence -12.00 Zvon, poročila -12.05 Narodna glasba -12.35 Družina z jasnega -13.30 Jani gre na dom - 14.00 Mreža -14.30 Delta - 15.00 Glasbeni butik - 15.50 Naše stoletje - 16.20 1100 let sredi Evrope -16.50 Nogometno prvenstvo -19.00 Lotoshow 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 ID casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 22.00 Sicilijanec, amer, film TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega - 8.50 Večno lepe melodije -9.45 Želeli ste - 10.40 Emily, nad. - 11.25 Skrivnost starega rudnika -12.00 Zvon 7 T.I.R., nan..- 13.05 Malo mesto -14.00 Rajska ptica, amer, film - 15.25 Letalska družba Modro nebo - 16.15 Prej ali slej, show - 17.10 Šlagerteve - 18.0510OO-krat Julija -18.50 EP v dvoranski atletiki - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Telešport, vmes košarka Madžarska: Anglija - 22.00 Najstniški žur - 22.30 Ally McBeal, nan. TV AVSTRIJA 1 10.20 Veleslalom (m.), posnetek iz Yongpyonga -11.00 Smuk (ž.), prenos iz Innsbrucka - 12.50 Nick Freno - 13.15 Princ iz Bel Aira - 13.40 Dvojček redko pride sam - 14.00 Sabrina - 14.25 O 3 Austria Top 40 - 15.20 Beverly Hills 90210 - 16.05 Ally McBeal -16.55 Jesse - 17.15 Srček - 18.05 Cosby šov - 18.30 Smučanje, prenos iz Innsbrucka -19.00 Grozno prijazna družina - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stavite, da...?, prenos iz Kolna - 22.35 Zadnji skavt, akcijski film - 0.15 Cena strasti, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.30 Samec v raju, filmska komedija -11.15 Jessica, filmska komedija - 13.00 Poročila -13.10 Modra maska, film -14.40 Monpti, film - 16.15 Podobe Avstrije -16.25 Alpe-Donava - Jadran -16.55 Religije sveta -17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Mnogo hrupa za nič, film - 22.00 Poročila - 22,06 Vse je komedija - 0,05 Poročila - 0.10 Sexyl, filmska komedija EUROSPORT 10.00 Veleslalom (m.) - 11.00 Biatlon (m.), prenos iz Holmenkollna -11.45 Atletika, prenos iz Genta -13.00 Biatlon (ž.), prenos - 13.45 Tek na smučeh (ž.), prenos iz Faluna -14.15 Superveleslalom (ž.) -15.15 Atletika, prenos iz Genta -18.00 Smučarski poleti, prenos iz Iron Mountaina -19.00 Hitrostno drsanje - 20.30 Tenis, prenos polfinala iz Londona - 22.00 Ples, prenos iz Pariza - 0.00 Športne novice - 0.15 Rally v Keniji >ORED Četrtek, 2. 3. 2000 k SLOVENIJA 1 30 Mostovi 30 Pisana delavnica: Sestavljenka 35 Pod klobukom 25 Zgodbe iz školjke .05 Vodnik v svet narave, ameriška serija .55 Skrivnosti, angleška serija .25 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije .00 Poročila, vreme, šport .10 Portret pisatelja Jožeta Dularja i.40 Družinske vezi >.30 Zoom 100 Tedi, oddaja za mularijo 1.35 Slike iz Sečuana: Osnovna šola 3.00 Obzornik, vreme, šport 8.10 Starejši - boljši?, nizozemska serija 8.35 ljudje Evrope: Različni življenjski slogi 9.10 Risanka 9.30 Dnevnik, vreme, šport 10.05 Tednik 11.05 Turistična oddaja 11.35 Osmi dan 12.00 Odmevi, vreme, šport 12.50 Pisave 23.20 Kulturno dokumentarna oddaja IV SLOVENIJA 2 10.00 Strela z jasnega, nemška nanizanka 10.50 Videoštenge 11.20 Nič svetega, ameriška nanizanka 12.10 Šport 14.10 Svet poroča 15.55 Prijateljska ljubezenska zgodba, hongkonški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 19.00 Simpsonovi, risana nanizanka 19.30 Videoštenge 20.05 Na robu, kanadska športna serija 20.25 Razvedrilna oddaja 21.00 River Dance v New Yorku 22.00 Naslednik, norveški film 23.45 Bistvo jazza, angleška oddaja POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Tri ženske, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Udarci pravice, nanizanka - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Tri ženske, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Policijska akademija 6, ameriški film - 21.30 Ko živali napadejo, dokumentarna oddaja - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka -10.15 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Čas velikih sprememb - 16.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.00 Rosalinda, nadaljevanka - 17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Hype-rion, nanizanka - 20.50 Pravica za Carolyn, ameriški film - 22.30 French in Saunders, nanizanka - 23.10 MacGyver, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev 1DEA TV-TV GAJBA 8.00 Tarzan - 9,00 Harry in Hendersonovi -10.00 Skrivnosti svet Alexa Mačka - 11.00 Parker Lewis - 12.00 Otroci ne lažejo -12.30 Obale Malibuja, nanizanka -13.30 Samo midva, nanizanka - 14.00 Višave, nadaljevanka -14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Krojaški ceh v Turnišču - Reja, razmnoževanje in zdravje prašičev - Skrivnosti žganjekuhe v Odrancih - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Dogodviščine Robina Hooda, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kulturno-razvedrilno - Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa - 18.35 Pred borovim gostovanjem - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Morilska vdova, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja, 10.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 11.30 - Iz produkcije ZLTV, Impulz Kamnik, 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.20 - Videostrani. 18.15 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani. 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo, 21.15 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. Impulz Kamnik. 21.45 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.15 - Videospoti, 22.38 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.40 Širimo obzorja: Gruzija, ponovitev potopisne oddaje Braneta Kobala - 10.40 Videostrani in glasba Radia Viva - 16.00 Širimo obzorja: Gruzija, ponovitev potopisne oddaje Braneta Kobala -17.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Hrulijo« salon, oddaja v živo - 20.50 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 21.20 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.00 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Oljčni dvorec, nad. - 14.40 Poročita - 14.45 Film - 16.30 Morje: Split - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 79.30 Dnevnik - 20.TO Odkrito -21.20 Kviz - 21.55 Slačilnica - 22.45 Pol ure kulture - 23.20 Dnevnik - 23.40 Film TV HRVAŠKA 2 9.05 Carstvo divjine - 9.30 Hrvaška dediščina - 10.00 Mali agent, amer, film - J1.40 Hrvaška struna - 12.10 Skrinja -12.50 Podjetništvo - 13.20 M-magazin - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška oddaja - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 17.55 Otroška serija - 18.20 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Oskrunjena, amer, film - 23.55 Dokumentarna serija - 0.40 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 13.00 Skupaj, za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Linda, nan. - 15.15 Zakonca Korda, glasbeni portret -15.58 Poročila - 16.00 Za otroke -16.35 Dva falota, dekle in picerija, nan. - 17.00 Naj leksikon - 17.30 Milenijske priprave - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik -18.15 Tema -18.30 Ni pravnomočno, pravni show -19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Teater je celi svet - 21.00 Show-program. leto 1951 - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Pekas, nan. TV MADŽARSKA 2 10.00 Narodnostno srečanje Rackeve -10.20 V dvoje - 11.00 Telesreča - 11.30 112, kriminalistični magazin - 12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. - 13.05 Magazin novic -13.35 Aktualno - 14.00 Delta - 14.30 Jani gre na dom - 15.00 Mreža - 15.30 Madžarski salon, kultura - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Varstvo mest - 21.15 Med opravljanjem službe, gasilci-padalci, amer, film TV AVSTRIJA 1 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki -19.54 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 James Bond - Mož z zlato pištolo, akcijski film - 23.10 Nenehni nesmisel - 23.35 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13,40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Grand Canyon - 21.05 Vse je valček - 21.50 Operni ples, prenos z Dunaja - 22.40 Čas v sliki - 23,00 Operni ples, nadaljevanje prenosa - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 10.45 Smuk (m.), prenos treninga iz Kviftjella -11.45 Ekstremni športi -12.45 Bob -13.45 Umetnostno drsanje -15.30 Biatlon (m.) - 17.00 Ekstremni športi - 18.00 Pustolovščina - 19.00 Avto-moto šport - 20.00 Nogomet: uvod v pokal UEFA - 20.45 Nogomet, prenos prve tekme četrtega kroga - 22.46 Nogomet -1.00 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10 OO Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11 .OO Zamurjenci -12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21 .OO Poročila- 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06 OO - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10 OO Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13 OO 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poroči a -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17:00 Osrednja poročila na Murskem valu -.17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večen pravljica! -19.45. Najlepše želje s čestitkami m pozdravi - 2,1 .OO Poročila- 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noc NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08 45 Misel in cas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvesti a -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepse zelje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica- 20.00 Oddaja.tedna - 21 .OO Poročila- 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noc PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebijajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00,Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila- 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč > SREDA: 05.46 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn vpeti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-12.30 Anketa-13.00 1. oseba ednine-13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu-14.00 Poročila -15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21 OO Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila --15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč TV SLOVENIJA1 8.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 9.55 Pihalni orkester Logatec 10.25 List in cvet: Hortenzije 11.00 Neverjetna popotovanja, serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 14.10 Čari začimb: Finska 14.40 Resje! 16.05 Prvi in drugi 16.30 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava ■ Jadran 18.40 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Družinske vezi 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Livietto in Tracollo, opera iz Belgije 23.30 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije TV SLOVENIJA 2 9.15 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 9.40 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.30 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.55 SP v biatlonu 13.30 Policija na naši strani 14.15 EP v atletiki v dvorani, prenos 16.55 Pokal pokalnih zmag, v rokometu 18.30 SP v alpskem smučanju, slalom (m) 19.30 Videoring 20.05 Hladna vojna, ameriška serija 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22 .00 Šport v nedeljo 23 .00 Stroj, francoski film POP TV 7.00 Srečna Ness, risanka - 7.30 Kasper - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. - 10.00 Kalifornijske sanje, nan. - 10.25 Mlajši bratec, nan. - 11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Herkul, nanizanka -12.30 Xena, nanizanka - 13.30 Bitka z boleznijo, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Sam z dojenčkom, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Poslednji skavt, ameriški film - 21.50 Športna scena - 22.50 Park je moj, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nan. - 11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Web-ster, nanizanka -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Prvi ponedeljek v oktobru, ameriški film - 15.50 Klik! - Atlantis, glasbena oddaja - Miza za pet - Polnočna poročila - 19.00 Misija Nemogoče, nanizanka - 20.00 Michael, am. film - 21.50 Stilski izziv: Pust - 22.30 Ulica sanj, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Strelska družina Tišina - Citroen picaso - Predstavitev inovacij Zdravilišča Moravske toplice - 10.45 Iz našega studia: Pokojninsko zavarovanje - 11.16 Iz naših krajev: Grad - 11.45 Zavarovalnica Maribor, intervju z dr. Henrikom Gjerkešem - 12.15 Bili smo v soboškem sex shopu -12.40 Portret: Dejan Nemec -12.55 Anketa - 13.00 Predstavitev knjižnih novosti - 13.15 Pregled dogodkov tedna - 14.00 Divje na deželi, ameriški film - 16.00 Ko bi le kdo vedel, ameriški film -18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Gola resnica, nanizanka -19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Visoke pete, španski film - 0.00 Naravnost fantastično, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 11.65 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 12,40 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 13.25 - Videostrani, 17.35 - KK Radenska Creativ: KK Kemoplast, košarka ■ posnetek, 19.00 - Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.30 - Videostrani, 20.00 - Viva turistica, ponovitev turistične oddaje, 20.45 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 21.30 - Videostrani STUDIO BRULI Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Podobe prostora, magazin10.00 Gobe rastejo po dežju, oddaja za otroke - 9.45 Človek živali človek, oddaja o živalih -10.30 Večer z vedeževalko Slavico, ponovitev kontaktne oddaje -11.301 feel geod oddaja o glasbi in filmu -12.40 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 16.30 Grimmove pravljice - 11.00 Zemlja in morje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kuharski dvoboj - 13.05 Družinsko kosilo - 14.05 Poročila -14.10 Film -15.55 Dokumentarni film - 16.20 Briljantina - 17.10 Poročila -17.20 Gonzales, ital, film - 18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Gledališka predstava - 21.10 Tretja sreča - 22.40 Zvezdni prah - 23.15 Dnevnik - 23.40 Zakonske vode, nan. - 0.10 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.95 Orphans, ameriški film - 14.00 Mir in dobrota - 14.30 Risanka - 14.45 Veliki Azerac. nad. - 15.30 Dober dan, informativni mozaik -17.00 San Remo 2000, posnetek festivala- 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Nedeljska premiera: Švedske vžigalice -22.55 Carstvo živali, serija - 23.50 Nikita, nan. - 0.35 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV 6.20 Biblija - 6.30 Za otroke - 6.55 Nedeljski otok - 8.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 9.00 Glavni trg - 11.00 Tri želje -12.00 Zvon, poročila -12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.05 Nagrajeni filmi 31. festivala madžarskega filma - 14.50 Dvanajst vrat, show - 15.15 Za evangeličane - 15.40 Varstvo mest - 16.30 Emily, nad. - 17.20 Čarobna šestica -17.55 Telešport, prvenstveno kolo v nogometu, goli -19.007eden, vmes Dnevnik - 20.00 Takojl, M. Vamos - 21.00 Lovec na človeške glave, amer, film - 23.00 Demjen, koncert - 23.50 Mediamix, 50. filmski festival v Berlinu, pregled TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Program za vernike - 9.45 Dekle in Grand, ruski film-11.15 Klip plus- 11.30 Otroški.šport -12.00 Zvon - Lepi novi svet-12.55 Trend - 13.25 Gala, ekologija -13.50 Koncert pečujskih filharmonikov - 14.30 Sporočilo svetih krajev - 14.55 Telešport -16.50 Bruhaha, kabaret - 17.45 IQ, igra za ljubitelje rulete in logike - 18.50 Ema, angl, film - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport - 22.50 Ally McBeal. nan. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.20 Slalom (m.), posnetek iz Yongpyonga - 11.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz Innsbrucka - 12.50 Šport - 13.20 Moj dvojnik in jaz, filmska komedija - 14.50 Kaj počneš!, filmska komedija - 16.30 Čista sreča, filmska komedija -18.00 Liga prvakov, nogometni magazin -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki -19.54 Šport - 20.15 Ponovni vklop, srhljivka - 22.10 Kolumbo - 23.40 Odštevanje strahu, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kava - 9.30 Literarni kvartet -10.45 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pust v Feldkirchu - 15.30 Grešna noč, film -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Najboljše iz pustne zgodovine - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično - 0.05 Vizije milenijuma: Regis Debray EUROSPORT 8.30 Rally - 8.45 Tek na smučeh (ž.) -10.00 Slalom (m.) - 11.00 Biatlon (m.), prenos iz Holmenkollna - 12.30 Tek na smučeh (m.), prenos iz Faluna - 14.30 Atletika, prenos iz Genta - 17.00 Tenis: finale v Londonu - 18.00 Smučarski skoki, prenos iz Iron Moun-taina - 20.00 Atletika - 22.00 Konjeništvo - 23.00 Športne novice - 23.30 Hitrostno drsanje Ponedeljek, 28.2. 2000 TV SLOVENIJA 1 11.10 Spet na poti s S. Dringom, serija 11.35 Osmi dan 12 .05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Bojevnikov duh, ameriški film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Čaj 17.15 Pisana delavnica: Sestavljenka 17.30 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Odstiranja 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Odstiranja, pogovor TV SLOVENIJA 2 10.00 Bramwell, angleška nanizanka 10.60 San Remo 2000, festival ital, popevke 12.50 Skrita področja znanosti, am. serija 13.45 Hladna vojna, ameriška serija 15.40 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 16.10 Policija na naši strani 16.40 Umetnost dirigiranja 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videoring 20 .05 Štafeta mladosti 21 .00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 0,25 Stroj, francoski film POP TV 9.30 Divji angel, nad. - 10.30 Za tvojo ljubezen, nad. - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.20 Športna scena - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Skoraj popolni par, nanizanka -16.15 Divji angel, nadaljevanka -17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -18.10 1, 2, 3 - kdo dobi? - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Moč ljubezni, nadaljevanka - 20.50 Moč ljubezni, nadaljevanka, zadnji del - 21.40 Ladja zaljubljenih, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Oprah Show: Velika dejanja - 16.30 Uboga Maria, nadaljevanka -17.00 Rosalinda, nadaljevanka -17.45 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Misija Nemogoče, ameriški film - 22.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.50 French in Saun-ders, nanizanka - 23.30 MacGyver, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Tarzan - 9.00 Hendersonovi -10.00 Skrivnosti svet Alexa Mačka -11.00 Parker Lewis - 12.00 Otroci ne lažejo - 12.30 Obale Malibuja, nanizanka -13.30 Samo midva, nanizanka -14.00 Višave, nadaljevanka - 15.00 Živa, regionalni program - TV Pika: Brez šminke - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kronika -Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Planinsko društvo Matica -18.30 NK Potrošnik: NK Primorje, reportaža - Peugeot expert, predstavitev -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Pijanci, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na sever!, nanizanka TV AS - KANAL 54 9.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 10.25 - KK Radenska - Creativ: KK Kemoplast, posnetek, 11.50 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 14.55 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 15.45 - KK Radenska - Creativ: KK Kemoplast, ponovitev posnetka košarkarske tekme, 17.10 - NK Potrošnik : NK Primorje, posnetek, 19.00 - Gnes -informativna oddaja, 19,30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes ■ informativna oddaja, 20.30 - NK Publikum: NK Mura, posnetek tekme, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.401 feel geod, ponovitev oddaje o glasbi in filmu (Cinč čiljte šinjek) - 10.50 Videostrani in glasba Radia Viva - 16.00 I feel good, ponovitev oddaje o glasbi in filmu (Činč čujte šinjek) -17.10 Videostrani in glasba Radia Viva ■ 20.00 Študirati doma, o možnostih študija ob delu v Pomurju -20.25 Nagrade Pomurske turistične zveze, reportaža - 21.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.40 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.50 Oljčni dvorec, nad. -14.60 Poročila -14.55 V iskanju sreče, amer, film -16.30 Mir in dobrota - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Obnova Hrvaške - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.00 Skrita kamera - 21.30 Kapljica dobrote - 22.35 Dokumentarna oddaja - 23.10 Dnevnik -23.30 Vabilo v gledališče: Revizor -1.35 Poročila - 1.40 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 13.00 Opera Box -13.50 Zvezdni prah -14.20 Deterministični kaos, serija -14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine - 16.25 Modul 8 -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan. -18.20 Oddaja o kulturi - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.3Q Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Prijatelji, nan. - 21.65 Opazovanja - 22.25 Misli 21. stoletja - 23.30 Don Juan de Marco, amer, film - 1.05 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 16.58 Poročila - 16.00 Zapeta kronika leta 2000 - 16.25 Srečanje z Jezusom -16.35 Predstavlja se založba Vigilia -16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Nogometno prvenstvo, v odmoru Dnevnik -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin -20.35 Osupljivo območje, nan, - 21.20 V dvoje - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon - 23.00 Magazin - 23.45 Močne roke, ital, film - 1.15 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 11.00 Mediamix -11.30 Tečaj nemščine -12.00 Zvon - Hotel Paradiž, nan. -13.00 Skupščinski dnevnik -14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Šolska ulica - 17.35 Kvartet, program osmih regionalnih studiev -18.06 Deček, ki nikoli ni spal, franc, film - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zgodilo se je leta 1990 - 21.25 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.45 Stanovanje, ital, film - 23.15 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogometna gala prireditev 2000, prenos - 21.05 Hitri preobrat. filmska komedija - 22.30 Rekrut in gentleman, film - 0.10 Smrtonosna bitka TV AVSTRIJA 2 13.40 Dobro, daje Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani-- 20.15 Julia - Nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0,30 Preživeti Picassa, film EUROSPORT 11.30 Nogomet: Franclja - Poljska, posnetek prijateljske tekme -13.30 Slalom (m.) -14.30 Tek na smučeh (ž.) - 15.30 Smučarski poleti -16.30 Ekstremni športi - 17.30 Trial - 18.30 Tek na smučeh, prenos iz Stockholma - 20.30 Rally v Keniji - 21.30 Boks - 23.00 Evrogoli "ME9 Torek, 29. 2. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Mostovi 9.30 Risanka 9.40 Radovedni Taček: Čaj 9.55 Dobri duh iz Avstralije 10.20 Dober večer tl.10 Znameniti umetniki: GeorgesStaenon 12.00 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Odstiranja 16.30 Babičina vaza, dokumentarna oddaja 17 .00 Sprehodi v naravo: Sekvoje 17.15 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.30 Moja žival in jaz, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Politični talk show 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Thranejev pristop, norveška drama 0.10 Besede TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.40 Videoring 11.15 Isotta, italijanski film 14.10 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 14.35 štafeta mladosti 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 19.30 Videoring 20.05 Alejo Carpentier, francoska oddaja 21.00 Wooyzech, madžarski film 22.30 Svet poroča 23.00 Povest o Hannsu Eislerju POP TV 9.30 Divji angel, nad. - 10.30 Za tvojo ljubezen, nad. - 11.25 Moč ljubezni, nad. - 12.20 Moč ljubezni, nad. - 13.10 Moč ljubezni, nad, zadnji del -13.50 Diagnoza: Umor, nan. - 14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Družina za umret nan. -15.45 Skoraj popolni par, nan. - 16.15 Divji angel, nad. - 17.15 Tri ženske, mehiška nad, 1. del - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Študentov padec, am. film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.30 Dragi John, . nan. - 23.00 Na jugi, nan. - 0.00 M.A.S.H, nan. - 0.30 Cybill, nan. - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. - 10.15 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nan. - 15.30 Oprah Show: Robin Williams -16.30 Uboga Maria, nad. - 17.00 Rosalinda, nad. -17.45 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Princ z Bel Aira, nan.a - 20.00 Adrenalina: Taekwondo - 21.00 Tanka linija smrti, am. film - 23.00 French in Saunders, nan. - 23.40 MacGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Tarzan - 9.00 Harry in Hendersonovi -10.00 Skrivnosti svet Alexa Mačka -11.00 Parker Lewis - 12.00 Otroci ne lažejo - 12,30 Obale Malibuja. nanizanka -13.30 Samo midva, nanizanka - 14.00 Višave,nadaljevanka - 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka — 18.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Vivat, hotel za starejše v Moravskih Toplicah, pogovor v živo - Iz naših krajev: Skakovci -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Vikinške sage, ameriški film -22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30-Gnes- informativna oddaja, 10.00 - NK Potrošnik: NK Primorje, posnetek, 11.50 - NK Publikum : NK Mura, posnetek. 13.40 - Videostrani, 14.50 - Gnes - informativna oddaja, 15.20 - NK Potrošnik: NK Primorje, posnetek, 17.10 - NK Publikum: NK Mura, posnetek, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani. 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Ekološka oddaja ■ kurjava, 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 - Gnes ■ informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.40 Študirati doma, o možnostih študija ob delu v Pomurju, ponovitev -10.05 Nagrade Pomurske turistične zveze, ponovitev reportaže 11.05 Videos. in glasba Radia Viva - 16.00 Študirati doma, o možnostih študija ob delu v Pomurju, ponovitev - 16.25 Nagrade Pomurske turistične zveze, ponovitev reportaže 17.25 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Podobe prostora, magazin -20.50 Dobro jutro. Prekmurje, pon. jutranje oddaje - 21.30 Videos. in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 12.35 Umazane laži. nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Oljčni dvorec, nad. - 14.40 Poročila - 14.45 V stiski, amer, film - 16.30 Etnografski muzej v Zagrebu -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Oddaja o šolstvu - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik -20.10 Zlata ribica - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Velikani hrvaške znanosti TV HRVAŠKA 2 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album -17.30 H, 18.00 Prizma - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.15 Opazovanja TV MADŽARSKA 1 16.10 Pravljica - 16.25 Glasbena veriga - 16.40 Dva falota, dekle in picerija, nan. -Prihodnost naše zemeljske oaze - 18.30 Zelena pika - 19.00 Vse za ljubezen, n 19.30 Dnevnik - 20.00 Obalna straža, nan. - 20.55 Telesreča - 21.30 Šik, moda TV MADŽARSKA 2 9.00-16.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Še vnuki videli, varstvo mest - 18.00 Telešport, vmes hokej na ledu, druga finalna tekma p stva - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Moj rojstni kraj Zamoly TV AVSTRIJA 1 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno stri 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas \ - 20.15 Superženska, filmska komedija - 21.50 Zvezani, srhljivka - 23.25 Nogo: TV AVSTRIJA 2 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Ka 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v s 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Anakonda EUROSPORT 17.00 Ekstremni športi - 19.30 Sankanje, posnetek iz Železnikov - 22.00 Boks: Bacon (Anglija) ■ Konstantin Ochrej (Ukrajina), prenos iz Manchestera - 0.00 Rally v I Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja OREB Sreda, 1.3.2000 TV SLOVENIJA 1 9.30 Japonske pravljice 9.45 Sprehodi v naravo 10.00 Kako rada imam šolo, nanizanka 10.15 Moja žival in jaz, nanizanka 10.25 Babar, risana nanizanka 10.50 Mozartova druščina 11.15 Besede 12.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.50 Babičina vaza, dokumentarna oddaja 14.20 Obzorja duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Politični talk show 16.30 Mostovi 17X10 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vodnik v svet narave, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Sveti zakon, ameriški film 21 .35 Portret pisatelja Jožeta Dularja 22 .00 Odmevi, vreme, šport 23 .00 Aliča, evropski kulturni magazin 23.25 Simfoniki RTV predstavljajo 0.25 Vodnik v svet narave, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.40 Alejo Carpentier, francoska oddaja 11.40 Wooyzech, madžarski film 13.10 Videoring 15.55 Tajni agent, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 19.30 Videoštenge 20.00 Liga prvakov v nogometu 0.00 Cadfael, angleška nanizanka POP TV 9.30 Divji angel, nad. -10.30 Tri ženske, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka -17.15 Tri ženske, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Dvojna nevarnost, ameriški film - 21.40 Udarci pravice, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. - 10.15 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show - 13.30 MacGyver, nan. - 14.30 Družinske vezi, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Minute za duhovnost -16.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.00 Rosalinda, nadaljevanka - 17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 French in Saunders, nan. - 23.30 MacGyver, nanizanka IDEA TV-TV GAJBA 8.00 Tarzan - 9.00 Harry in Hendersonovi -10.00 Skrivnosti svet Alexa Mačka -11.00 Parker Lewis - 12.00 Otroci ne lažejo -12.30 Obale Malibuja, nanizanka -13.30 Samo midva, nanizanka - 14.00 Višave, nadaljevanka -14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Iz naših krajev - Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Krojaški ceh v Turnišču - 18.15 Reja, razmnoževanje in zdravje prašičev - 18.40 Skrivnosti žganjekuhe v Odrancih - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Zamera, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka ’ TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Ekološka oddaja - kurjava, 10.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 12.00 ■ Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja. 18.00 - Videostrani, 18.30 - Ekološka oddaja • kurjava, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 ■ Videostrani STUDIO BRtlLI 9.00 Dobro lutro. Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.40 Podobe prostora. magazin, ponovitev -10.30 Videostrani in glasba Radia Viva - 16.00 Podobe prostora, magazin, ponovitev -16.50 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Širimo obzorja: Gruzija, potopisna oddaja Braneta Kobala - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje *21.40 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -1 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 C dvorec, nad. - 14.50 Prevara, amer, film - 16.30 Hrvaška struna - 17.00 Hrvaški nes - 17.45 V vojni in miru - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Skrinja - 2 M-magazin - 21.55 Dokumentarna oddaja - 22.30 Svet podjetništva - 23.00 Dnevr 23.20 Zgodovinski album - 1.50 Poročila - 2.00 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 13.50 Zlata ribica - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška odd: 16.00 Carstvo živali - 17.00 Hrvaški pisatelji - .17.30 Hugo -17.55 Otroška ser 18.20 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -19.00 Županijska panorama - 1 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Queen's Logic, amer, film - 22.20 Opazovanja - 2 Filmska noč z Johnyjem Deppom - 0.20 Ponovitve IV MADŽARSKA 1 16.00 Tečaj nemščine -16.30 Glasbena veriga -16.40 Dva falota, dekle in picerija, - 17.05 Neznana Budimpešta -17.30 Naša današnja vera - 17.50 Regionalni dnevni 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Kino Dore Prokopp - 19.00 Vse za ljubezen, na 19.30 Dnevnik - 20.00 Želeli ste - 20.30 Liga prvakov v nogometu, prenos - 22.40 Di nik - 23.10 Ura sprejema - 23.35 Liga prvakov, pregled - 0.25 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 6.00 Ažurno, jutranji informativni program, vmes dnevniki, novice iz regij, pregled ti - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta -12.00 Zvon - Hotel Paradiž, nan. -13.00 M; zin novic -13.30 Aktualno -13.50 Zlati dim, magazin -15.30 Svobodno tekmovan 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnev šport - 20.30 Madžari na prelomu stoletja - 21.25 Obalna straža - 22.10 Pivar, n< TV AVSTRIJA 1 9.30 Herkul - 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12J0 Risanke - 14.55 Pacific Bli 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streh 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v i - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 23.30 Spustite torpedo!, vojni film TV AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je na pridobljeno -13.40 Dobro, da je Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bo in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 1f Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s str - 20.15 Soba z zajtrkom, filmska komedija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Prin tatu! in Adios Panama - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 11.00 Ekstremni športi -12.00 Smučarski skoki -13.30 Umetnostno drsanje -15 Biatlon (m.) -17.00 Ekstremni športi -18.00 Vleka traktorjev -19.00 Kaskaderji - Zt Mojstrska veščina - 21.00 Umetnostno drsanje - 23.00 Fitness - 0.00 Ekstremni špi VESTNIK, 24. februar 2000 OGLASI motorna vozila RENAULT 4 GTL, neregistriran, vozen, v celoti ali po delih, prodam. Tel.: 55 31 097. m2535 RENAULT 4 - KATRCO zelo ugodno prodam. Tel.: 48 230. m2537 FORD MONDEO 1.8 16V GLX, 115 KM,letnik 1993, klima, nastavljiv volan in sedež, servovolan, električni pomik stekel, 69.000 km, prodam. Tel:. 48 506. m2552 VECTRO 1.6 i, dobro ohranjeno, letnik 1992, registrirano do marca 2001, prodam. Tel.: 421 107 ali 041 605 019. m2569 RENAULT 18, letnik 1986, vozen, v celoti ali po delih prodam. Tel.: 069 411 121.m2594 GOLF 1,3, bencinski, letnik 1981, prodam. Tel.: 55 51 287. m2596 RENAULT 4, 1. 1990, dobro ohranjen, reg. do septembra, z radiom, prodam. Tel.: 031 515 319. m2613 celi v Dolini pri Vaneči ugodno prodam. Polana 20a, p. Puconci. m2571 OPREMLJENO SOBO, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 32 092. m2575 VINOGRAD pri Nedeli v Gornjih Petrovcih ugodno prodam. Tel.: 56 61 433 ali GSM: 041 525 899. m2595 VINOGRAD S KLETJO v Pincah, novi nasad, chardonay, souvignone, renski rizling, prodamo ali damo v najem. Tel.: 71 030 ali 71 333, zvečer. m2602 NA DRUGI DRAŽBI (50 % CENEJE) SE BO 16. 3. 2000 prodajala stanovanjska stavba v Černelavcih - Pušči. Informacije na oglasni deski sodišča v Murski Soboti. m2611 GOSTINSKI LOKAL damo v najem. Tel.: 421 170. m2621 kmetijska mehanizacija živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.:.069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, teli: 069 55 31 148. m2267 KRAVO, staro 8 let, kontrola A, brejo 8 mesecev, in samonakladalno prikolico SIP, 25 m3, prodam. Gal, Genterovci 37, ali tel.: 79 062! zvečer. m2543 SVINJO ZA ZAKOL, 130 kg, krmljeno z domačo krmo, prodamo. Tel.: 48 626, popoldne in zvečer. m2573 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, in pave prodam. Tel.: 40 184. m2585 PRODAJAMO 18-TEDENSKE RJAVE JARČICE pred nesnostjo, 10-krat cepljene, in sprejemamo naročila za uvožene odlične nesnice, črne in gra-haste ter bele teke. Večje količine dostavimo na dom. Farma Roje pri Šempetru, tel.: 063 700 14 46. m2617 posesti VINOGRAD v Lendavskih goricah, 450 trsov, možnost zidanja z lepim razgledom, dostop je asfaltiran, prodam. Tel.: 71 231. m2533 HIŠO v Murski Soboti zamenjajo za tri- ali dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem z doplačilom. Tel.: 26 488. m2542 DVOSOBNO STANOVANJE s kletnim parkirnim prostorom v središču M. Sobote prodam. Tel.: 32 872. m2550 LEPO UREJENI VINOGRAD, 10 arov, v Čentibi, rizling, chardoney, prodam. Tel.: 74 656. m2558 STANOVANJE v Ljutomeru, enoinpolsobno, opremljeno, prodam. Tel:. 041 410 613 ali 88 717. m2560 GRADBENO PARCELO v Trnju, ob glavni cesti, prodam. Tel.: 71 753. . m2564 SOBO v Murski Soboti dam v najem. Tel.: 24 237. m2564 POČITNIŠKO HIŠICO s sadovnjakom in vinogradom na 13-arski par- TRAKTORJI IN KMETIJSKI STROJI. Novi in rabljeni. Menjave rabljeno za novo. Uredimo najugodnejši kredit. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2311 TRAKTORSKE IN DRUGE GUME za kmetijstvo, najboljše možnosti nakupa, Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2311 GUME, AMORTIZERJI, ALUMINIJASTA IN NAVADNA PLATIŠČA za vsa vozila. Brezplačna motaža. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2311 m2313 SILOSKOMBAJN SK 80, malo rabljen, prodam. Tel. 55 51 059. m2541 BALIRKO za oglate bale, kombajn za pobiranje pese, dvoredni, samohodni in bočno koso, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel:: 041 527 644. m2559 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SENATOR 22 prodam. Tel.: 77 043. m2566 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA in traktor Ferguson 35 prodam. Tel.: 041 881 507. m2578 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 22 in moped BT 50 prodam. Tel:: 041 725 906. m2589 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, traktorsko, ugodno prodam. GSM: 041 330 899. m2590 ENOOSNO PRIKOLICO na spodnji priklop traktorja prodam. Tel.: 40 423, Alojz Hari, Domajinci 52a. Cankova. m2591 TRAKTOR ZETOR ŠTORE. Univer-zal, Ursus, Deutz Torpedo, IMT. Same, ipd. kupim. Tel.: 031 521 276. m2599 3-BRAZDNI 12-COLNI PLUG prodam ali zamenjam za dvobrazdnega ali 3OO-litrsko škropilnico. Prodam seno v balah. V. Polana 48, tel.: 7! 638. m2607 * KLADIV AR (»šrotar«) prodam. Tel.: 67 531. m2614 kmetijski pridelki ODKUPUJEMO BUČNO SEME, TUDI VEČJE KOLIČINE. Plačilo v gotovini takoj. Tel.: 062 726 040. m2556 KAKOVOSTNO SENO IN OTAVO V BALAH prodam. Puconci 348, tel.: 45 600. m2557 Vrtec Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 2000/ 2001 v naslednjih enotah: • enota ROMANO Pušča, Kranjčeva 29, Černelavci, 9000 Murska Sobota, v sredo, 1.3. 2000, od 9.00 do 11.00 za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo • enota VEVERIČKA Rakičan, Lendavska 8, 9000 Murska Sobota, v sredo, 1.3. 2000, od 13.00 do 15.30 za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo • enota SRNICA Krog, Trubarjeva 77, 9000 Murska Sobota, v četrtek, 2. 3. 2000, od 13.00 do 15.30 za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo • enota KRTEK Bakovci, Vrtna 2, 9000 Murska Sobota, v petek, 3. 3. 2000, od 13.00 do 15.30 za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo v MURSKI SOBOTI: • enota GOZDIČEK, Štefana Kovača 23, M. Sobota • enota MIŠKE, Talanyijeva 6, M. Sobota • enota RINGARAJA, Gregorčičeva 23, M. Sobota • enota URŠKA, Prešernova 10, M. Sobota • enota POTOČEK, Lendavska 45b, M. Sobota (če bo dovolj otrok v skladu z normativom za oblikovanje oddelkov). Vpisovanje otrok za posamezne enote Vrtca v mestu M. Sobota bo potekalo v upravi vrtca, Talanyijeva 6, Murska Sobota, in sicer od 6. do 10. marca 2000 od 8.00 do 15.00 za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. VESTNIK - PLAČILO MOŽNO TUDI MESEČNO. OGLASITE SE NA POMURSKI BANKI IN SKRB ZA PLAČEVANJE BODO PREVZELI ONI! SLAMO v balah prodam. Strukovci 44, p. Bodonci. m2555 SENO IN OTAVO V BALAH ugodno prodam. Kupšinci 37, tel.: 251 073. m2561 SEMENSKI KROMPIR AGRIA in ranega prodajo. Jože Verčec, Lipa 166, tel.: 411 224. m2565 VINO, odprto ali ustekleničeno, prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 788 420, 75 877, 041 773 370. m2597 SEMENSKI KROMPIR, BELI IN RDEČI, in bučno seme prodam. Tel:. 421 171.m2610 razno DELNICE MURE odkupujemo po ugodni cen . Tel.: 041 832 146. m2391 MAŠKARADNE KOSTUME za otroke od 2000 SIT dalje prodam. Po želji pošljem. Tel.: 061 1231 761 in mobitel 0609 626 226 od 9. do 18. ure vsak dan. m2405 CENE DA TE KAP. Vse za pusta - od barvic, barv, trepalnic, nohtov, dodatkov, lasulj, klobukov ... vse do oblačil od št. 1 do št. 16. Zelo ugodno v trgovini Rugelj Barbie, Černelavci, Gederovska 11, tel.: 32 920. m2444 IZPIT ZA VODITELJE ČOLNA! Tečaj v Murski Soboti. Začetek 13. marca. Prijave in informacije 069 439 020 ali 041 586 173. m25 J2 LADIJSKI POD, smrekov, talni ali stropni, I. ali II. kak. razred, z dostavo, prodamo. Tel.: 063 451 082. m2525 GROB ZA ŽARO v Murski Soboti prodam. Amalija Popit, Dom starejših, Rakičan. m2536 INUDSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ DURKOPP ugodno prodam. Tel.: 55 51 074, po 15. uri. m2539 ETAŽNO PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO NOVALUX PV-3, 23320 kalorij (27 kW), in 1000 1 rezervoar, rabljeno 1 leto, prodam, tel:: 268 007. m2567 TRIDELNI REGAL za dnevno sobo in dve ležišči za dve osebi prodam. Tel.: 48 471.m2572 DELNICE MURE IN TELEKOMA odkupujemo. Plačilo takoj. Pokličite: Martin Duh, Melinci, GSM: 041 650 913. m2577 KLETKE za zajce, železne, domači proizvod, peč za peko pice, na dva predala, plinski žar Igo, gostinski, prodam. Tel:. 268 217. m2584 ZELO UGODNO -ZELO UGODNO ... Velika izbira pustnih oblačil za otroke in odrasle od št. 1 naprej. Pridite in se prepričajte. Elegant Shop, Slomškova 29, 9000 M. Sobota, tel.: 28 290. m2622 ŠTEDILNIK, HLADILNIK IN ZAMRZOVALNIK ugodno prodam. Tel: 21 279. m2587 Preklicujem veljavnost HK št. 102764 od HKS PANONKE na ime Štefan Pucko, Gančani 100. m2616 MATURANTKE, POZOR! Super ugodno. Unikatne maturantske obleke že od 7.200 sit naprej. Pridite in se prepričajte. Elegant Shop M. Sobota, Slomškova 29 (nasproti hotela Diana), tel.: 28 290. m2623 VELIKA IZBIRA VEČERNIH UNK KATNIH OBLEK. Priporoča se Elegant Shop, Slomškova 29, M. Sobota, tel.: 28 290. m2625 delo TAKOJ ZAPOSLIMO TRGOVCA s prakso, starega do 30 let, za delo v tehnični trgovini v Lendavi, z 1-meseč-nim poskusnijn delom. Zaželeno je znanje madžarskega jezika. Osebne prijave: UNITEHNA, d. o. o., Lendava, Partizanska 27,tel.: 74 375. m2598 srečanja STE OSAMLJENI, si želite partnerja, ki bi vas razumel, imel rad? Pokličite in se spoznajte. Komerc. tel. 090 40 81. PREKMUREC. 31 let, dobrega videza, preskrbljen, želi spoznati prijateljico, možna resna zveza. Tel.: 062 229 75 79. m2605 storitve PO MERAH VAŠIH OKEN izdelamo žaluzije, rolete, lamelna senčila, kakovostno in po ugodnih cenah. Montaža in servis. MANSARDA. Marjan Vrbnjak, s. p., Lutverci 73, 9253 Apače, tel.: 069 62 454, GSM 041 751 856. m2544 KREDITI: Posredujemo ugodne kredite in vam pomagamo pri odplačilu starih kreditov. »Dalis« poslovne storitve, D. Barbir, s. p.. Trg zmage 8, M. Sobota, tel.: 069 14 12 55. m2586 MATEMATIKO za srednje in osnovne šole inštruiram. GSM: 041 937 563. m2592 Na kratko Murska Sobota Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije je po zaslugi predsednika Matije Merklina izdalo prvo številko Informatorja. Prejel gaje vsak član, v glasilu pa so. predstavljene načrtovane aktivnosti paraplegikov v tem letu. Najpomembnejša je priprava na gradnjo lastnih društvenih prostorov v Noršinski ulici v M. Soboti. GG Lutverci Na občnem zboru so gasilci sklenili, da bo njihova članska desetina v tem letu še dejavnejša. Spodbudno je, da so gasilci uspeli pritegniti v svoje vrste veliko mladih, zato se ni bati za gasilstvo v tem kraju. Lani so sicer lutverski gasilci dokončno uredili dvorano, kuhinjo, centralno gretje in sanitarije. (F. KI.) ČISTILNI SERVIS KRPA, Jadranka Kovač, s. p., M. Sobota, ponuja svoje storitve: čiščenje oblazinjenega pohištva, itisonov, tapisonov, preprog, posteljnih vložkov, avtomobilskih sedežev... Pridemo tudi na dom. Tel.: 041 34 77 57 in 031 34 77 57. m2186 NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR DECIMA d. o. o., tel.: (062) 22 80 110 Razlagova ul. 24, Maribor DAMIR BANFI VEŠČICA Ig KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Le kdo pozabil bi te, tvoje malo ljubeče srce, ki ljubilo nas je vse do tvojega poslednjega dne. V SPOMIN 21. februarja minevajo že 4 leta žalosti, bolečine in tisoč lepih spominov na našega ljubega sina, brata in vnuka Damjana Grabarja iz Križevec v Prekmurju Vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu, mu poklonite cvetje, prižgete svečo ali se vsaj z lepo mislijo spomnite na njegovo otroško razigranost, hvala! Žalujoči vsi, ki te neizmerno pogrešamo Za vsako besedo lepo tvojo, za vsak nasmeh tvoj, za vse, kar si nam dala, za vse iskrena hvala! V SPOMIN Marija Balek Ženavlje 65 Minevata dve leti, odkar odšla si v večnost. Končala se tvoja je pot in mi se z zahvalo spominjamo vsega, kar smo bili deležni od tebe. Rože in svečke na grobu govorijo, da te nismo pozabili. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko in se je v tihi molitvi spomnite. Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš mož, oče, dedi in tast Štefan Činč iz Miklošičeve 4 v Murski Soboti Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih' stali ob strani, ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, svete maše, v dobrodelne namene in izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Merklinu za poslovilne besede. Vsem - iskrena hvala! Žalujoči: žena Olga, sin Štefan in hčerka Marjana z družinama Dragi dedi, pogrešali te bomo Petra, Blaž, Luka in Anže M. Sobota, Koper, dne 4. 2. 2000 NAJ VAM KAPNE, PREDEN VAM KAPNE! O SANACIJI STREHE SE POGOVORITE Z NAŠIM STROKOVNJAKOM. POKLIČITE 0602 85 058 TAKOJ!!! BRAMAC REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 3. 2. 2000: FRAN GOVEKAR, ROMANO PRODI, IGALO, EOLIT, ZEN, JETIKA, MIRKO, DOC, BOG, RAJ, ANONSA, ARABESKA, DEKANAT, ANIT, STALAKTIT, ILIJA, ODGON, LEADER, ORK, TRANS, KLEMATIS, EROTIKA, KARATE, ERA, UP, RAIMAK, AD, RINAS, SPRAVA, JET, LM, ROBERT INHOF, AT, GEA, TONZILE, LEM, ENOTA, NR, KARS, LABRADOR, OTOKAR, AOSTA, RAP, SITO, JANKO IRGOLIČ, TVOR, IRIAN, KADOSA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Irena Vogrin, Ivanci 29, 9222 Bogojina 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Milan Gaber, Sv. Jurij 12c, 9262 Rogašovci 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Olga Belec, Mirna ulica 9, 9000 Murska Sobota Ana Trstenjak, Branoslavci 21 b, 9240 Ljutomer Mitja Ivančič, Grljanska 12, 9241 Veržej Stanka Koltaj, Prosenjakovci 100, 9207 Prosenjakovci Mateja Bagari, Cvetkova 31,9103 Rakičan E ra v> a> >o E o o c o 'ra cn ra a> TJ ra o> ra c ra N ra >v> 'aT 28 24. februar 2000, VESIMK Ko si odhajala, se nisi poslovila, saj si verjela, da boš prišla, a usoda je hotela, da za vedno si odšla. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Nekje v tebi je velika bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 78. nas je zapustil dragi oče, dedek in tast Čudno, kako boli, kadar se prijatelj preseli -za seboj pusti le tišino... Umrl je naš upokojeni sodelavec Maks Stanek KV-monter za.mreže Irena Kuzma iz Puževec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, darovali vence, sveče ter prispevke za mrliško vežico in humanitarne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala duhovniku g. Balažiču za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Marušiču za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Se posebej se zahvaljujemo dr. Farkaševi in celotnemu osebju ORL-oddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč. Hvala tudi njeni osebni zdravnici dr. Savlovi, osebju ZD Murska Sobota ter dr. Plaperjevi in osebju kliničnega centra v Ljubljani. Hvala lepa vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Bela Skalič s Hodoša 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Heleni Roman za besede.slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi G. Petrovci, Okroglo pri Naklem, Šalovci Ob njega smo se poslovili v soboto, 12. 2. 2000, na pokopališču na Kapeli. Kolektiv Elektra Maribor, PE Elektra G. Radgona Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih roko ostaja. ZAHVALA V 89. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Ludvik Car iz Polane 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, patronažni službi in dr. Savlovi pri lajšanju premagovanja težke bolezni. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, pogrebništvu Banfi, kolektivu Avtobusnega prometa M. Sobota in društvu upokojencev. Žalujoči njegovi najdražji Dragi dedi, zelo te bova pogrešala! Vnukinja Metka iti vnuk Aleš Sem vprašal ptičice ob gozdu, kje želel živet si ti, pa so kljunčke odprle in tiho rekle, da te ni. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat Anton Moži iz Hraščic Ob boleči izgubi se iskren« zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala LD Dobrovnik, rogistom, gojitvenemu lovišču Fazan in vsem lovskim kolegom. Iskrena hvala kolektivu kirurškega oddelka splošne bolnišnice M. Sobota, g. župniku za pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njegovi DRAGI DEDI, zelo te bomo pogrešali! Tvoji vnuki Marjan, Branko, Milena, Janja in Lea ter pravnuki Damir, Katja, Sandi, Marko in Marko Končan je boj. Zdaj ni več bolečin ... V pomladni slutnji zacvetel je živ spomin na ženo, mamo, babico premilo, kiji srce prezgodaj je zlomilo. In ko ob grobu solza bo oči kalila, hvaležna misel nanjo bo potočila. ZAHVALA V 57. letuje umrla draga žena, mama in babica Anica Kuhar iz Puconec 85 Vsem, ki ste jo zdravili, negovali, tolažili, obiskovali in se poslovili od nje, lepa hvala. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni V SPOMIN Marija MENIČAN1N Pero Ob drugi obletnici smrti se ju spominjamo in hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu ali ste ju . ohranili v lepem spominu. Sin Branko in hčerka Jelka z družinama Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil DUŠAN ČERNEKA » upokojenec Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Pomurske banke, d. d., Murska Sobota V tihem grobu boš mirno spal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA V prelepem zimskem popoldnevu je v 86. letu za vedno zaspal dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek Alojz Sraka iz Lipovec 208 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob prekrili S cvetjem, darovali sveče in za svete maše, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in pogrebništvu Jurič. Iskrena hvala kolektivu Pomurskih mlekarn in kolektivu likalnice s kontrolo TMO Mura Murska Sobota. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. j Kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 75. letu zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in sestra Petronela Voroš roj. Drvarič iz Panonske 4 v Bakovcih Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali vence, cvetje, sveče, in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku Andreju, pevcem, govornici Vanji, podjetju Mura - 214. brigadi, g. Boroviču za odigrano Tišino, dr. Arpadu Norčiču, vsem sestram bolnišnice v Rakičanu, posebno g. Erni Sreš, in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Dušan, sin Geza z ženo Dragico iz Avstralije, hčerka Zinka, tast Mirko, brat Alojz z Ženo Terezijo ter vnuki Jožek, Kristinika, Borut in Miro Oh, kako boli, ko, ljubi mož, oče, tast, dedek, te več ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dal. Za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 67. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ludvik Marton iz Dobrovnika 133 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala osebju ZD Dobrovnik, g. župniku Francu Režonji za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Francu Kosi, občini Dobrovnik in kolektivu AKSE iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Ludvik z družino, sin Silvo z Ženo Terezijo ter drugo sorodstvo, še posebno pa vnuk Mirjan in vnukinja Mirjana, ki dedka zelo pogrešata »TKI , 24. februar 2000 29 V 77. letuje umrl dragi oče, brat in dedek Štefan Gorza iz Čepinec 116 Bolečina da se skriti, pa tudi solza zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN Z bolečino spremljamo spomin na 25. februar, ko nas je pred letom dni po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra Adela Kosmač iz Pečarovec 35 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Ohranite ga v lepem spominu! Vsi njegovi Ludvik Fujs iz Radovec 44 Z žalostjo v srcu obiskujemo tvoje poslednje počivališče. Hvala vsem za prižgano luč, podarjen cvet, za trenutek, ko postojite ob njegovem grobu in ohranjate lep spomin nanj. Vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, g. župniku za pogrebni obred, za ganljiv poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, svak in stric Franc Štefko i Ivanec 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence, sveče in za svete maše ter izrečeno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njegovi Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost v srcu in prazen dom. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Kristina Špilak s Hotize 170 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči: hčerki Anica in Elizabeta z družinama in drugo sorodstvo Ko si odhajal, se nisi poslovil, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da za vedno si odšel. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. ZAHVALA V 31. letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric Branko Stanko s Hotize 44 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Martini za besede slovesa, g. Kolariču za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, dragi oče. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič vgč ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, pradedek in tast Ivan Smej iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete mase in nam izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma g. Kozarju in g. profesorju Zadravcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Ferenca . IskrenaShvala osebju kirurškega in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za zdravniško pomoč in nego. Hvala tudi podjetjem KIT iz Žižkov, Iliriji iz Lendave m ..Gradbeništvu Smej iz Odranec. Vsi njegovi V 90. letu je prenehalo biti srce naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete Marije Kovač iz Adrijanec 83 ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, domačim gasilcem, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in v druge namene. Posebna hvala duhovniku g. Balažiču za lep pogrebni obred, kantorju g. Nemcu in pevcem za odprte žalostinke. . Zahvaljujemo se sodelavcem sina Šanjija iz hotela Ajda iz Moravskih Toplic. Hvala pogrebništvu Banfi in g. Škerlaku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni najdražji Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 58. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in tast Emil Kežmah iz ulice Staneta Rozmana 14 v Murski Soboti • Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali vence, sveče in za sveče maše. Hvala dr. Hauzerjevi in dr. Štefanu Horvatu za pomoč ter g. Merklinu za besede slovesa. Zahvaljujemo se sodelavcem AMD Asta iz Murske Sobote. Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate bo ostal spomin. ZAHVALA V 58. letu nas je zapustil dragi sin, mož, oče, dedek, brat in stric Anton Madjar zidarski mojster iz Pertoče 43 ‘ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za besede slovesa m pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi DEDI - pogrešala te bova! Tvoja vnuka Karmen in Mitja Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, odšel si tja, kjer ni bolečin, a nam ostal bo le spomin. ZMANMA V 68. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Kozlar iz Ulice Prekmurske čete 106 v Črenšovcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in župnijski dom, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. častnemu kanoniku Francu Tementu, pevcem za odpete žalostinke, govornici za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAKAJ? Zakaj v življenju mojem jaz nisem mogla izreči vam niti vseh svojih otroških ZAKAJ? ’ Le zakaj? Morda vam z mano včasih je bilo težko. Vedite! Takrat meni je bilo še bolj hudo. Še zadnji moj ZAKAJ: »HVALA ZA VSE« vam moram izreči jaz že zdaj? Le zakaj? ZAHVALA Po hudi bolezni je v 9. letu otroštva zaprla svoje očke naša najdražja hčerkica, sestrica in vnukinja Tadeja Ficko iz Brezovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam med njeno boleznijo kakorkoli pomagali in nam lajšali bolečine ob slovesu s svojo besedo ali pesmijo. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, dobrodelne prispevke, izrekli ustno ali pisno sožalje-in jo prišli pospremit na zadnjo pot. Vsi njeni 30 OGLASI ESTNIK ekološko kurilno premog plačilo na 6 čekov brezplačna dostav, kurilnega olja Horizont vedno dovolj toplo MESEČNA ŽREBANJA 3 x 500 I olja www.horizont.si PRESKOČI IMA BOLJE. POVEJ IMAPREJ! EKOLOŠKO KURILNO OLJE I; o CESTA NA STADION VA H K 9250 GORNJA RADGONA; j /'069/648-340 j NAROČILA od S. do 19. ure, BREZPLAČNA DOSTAVA stihi: TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 POHIŠTVO ZA VAS Ljutomer, tel.: 1069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličitenas vsak dan razen nedelje $ od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel/Fa* (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdock@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE Okna in vrata - pvc, alu, les Sistemi kuilf - podstrešja, predelne stene, tlaki RAYNOR, LAFORGE, R. WILCOX - garažna vrata VITRAŽI Tlttany Rehar T. s. p., LENDAVA. tel.: 74 953,041 549 691 Zidarstvo-Fasaderstvo la Izolacije zidov Strojni ometi Jože Horvat si_______ Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 Mtel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 DAE MOBIL PTUJ Ob Dravi 3a, DOK tel.: 062 783 828, PRODAJA IN POOBLAŠČENI SERVIS rAAM AVI O d.o.o. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, lei. 4 faks: 10691 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 Prijazno osebje vam je na voljo, zato nas pokličite po tel. 32 945 ali obiščite v naši poslovalnici v Slovenski 42/1 v M. Soboti. Veselimo se sodelovanja z vami! ALFA KOLEKTIV ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. NEPREMIČNINSKA HIŠA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 OH d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit SANACIJA DIMNIKOV IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA Milan Horvat s. p. * sanacija dimnikov Markišavci 5, Murska Sobota, SOS. partner tel. & faks: 069/300 340, GSM: 041/733 880 TEW0WflV0 - ponujamo vse vrste ostrešij, po-Branko BELEC s.p. krivamo z vsemi kritinami, polaga-90™ Murs^Tobota mo vse ladijskih podov Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili telefonske številke, odslej nas lahko Bodite racionalni - kupujte pametno! Izposojevalnica poročnih in slovesnih oblek ter oblek za birmo (dekliška in fantovska)in obhajilo ROŽA Kmečka ulica 4, 92.31 Beltinci tel.:(069) 412 080 sadrarstvo - fasaderstvo JANEZ BENKO, s. p. Domajinci 70 tel. 40 156, GSM: 041 726 102 Ob 25-letnici obstoja se priporoča vsem svojim nekdanjim in prihodnjim strankam. Po konkurenčnih cenah: stroinli ometi, fasade, tlaki Na podlagi 27. člena statuta Svet zavoda Doma starejših Rakičan razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA V skladu s 30. členom statuta Doma starejših Rakičan mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe v skladu s 69. členom in drugim odstavkom 56. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92 in 41/99); - najmanj pet let delovnih izkušenj iz socialnega varstva; - strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva; - predložitev programa dela doma; - smisel za poslovnost in delo s starejšimi ljudmi. Mandat traja štiri leta. Pisne vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DOM STAREJŠIH RAKIČAN Dr. Vrbnjaka 1, 9103 MURSKA SOBOTA z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po preteku 30 dni. «■ , 24. februar 2000 NAPOVEDNIK 31 kultumikoledar K O Delimo vstopnice za kino PREDAVANJE HODOŠ - V soboto, 26. februarja, ob 19. uri bo v vaškem domu predavanje muzeologa dr. Jozsefa Ne-metha iz Zalaegerszega o madžarski državnosti in njenem pomenu. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V ponedeljek, 28. februarja, bo v MIKK-u od 18. do 20. ure računalniška pomoč vsem, ki se pri svojem delu z računalniki srečujejo s problemi. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V soboto, 26. februarja, ob 15. uri bo v MIKK-u gledališka delavnica, ki jo bo vodil Vladimir Vlaškalič. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, STOGOVCI - V soboto, 26. februarja, ob 19. uri (Sv. Jurij ob Šč.), in v nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri (Stogo-vci) bo v dvorani kulturnega doma predstava Jezični dohtar Petelin avtorja Frana Žižka in režiserja Romana Mariča v izvedbi KD Cezanjevci. GORNJI LAKOŠ - V soboto, 26. februarja, ob 18. uri, bo v vaškem domu nastopila gledališka skupina La Luna iz Lendave s predstavo Vrata avtorja Gorana Babiča in režiserja Borisa Gy6rk6ša. OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V četrtek, 24. februarja, ob 18. uri bo v MIKK-u odprtje razstave stripa. O deveti umetnosti bo predaval Igor Praselj, predvajali se bosta dia-projekcija in video inštalacija skupine 2227, s ki-tarsko-akustičnim performansom pa bo nastopil Daniel Kavaš. - V četrtek, 24. februarja, ob 19. uri bo v novi galeriji Zavarovalnice Triglav otvoritev razstave del slikarja Ivana Hircija. Ob tej priložnosti bosta nastopila pevski zbor Društva medicinskih sester in Mala Marko banda. - V petek, 25. februarja, ob 19. uri bo v malem razstavnem prostoru knjižnice otvoritev razstave likovnih del mladih ustvarjalcev z naslovom Kopriva 2000. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do.17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V kinu je na ogled razstava natečajnih rešitev urbanistično-krajinskega oblikovanja gramoznice Kamenšnica ob Bakovski ulici. Razstava je odprta do 25. februarja vsak dan od 9. do 17. ure. - V galeriji si lahko ogledate pregledno razstavo del Dušana Kirbiša. - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je do 17. marca odprta razstava Sloven-sko-madžarski kulturni stiki. - V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Andreja Cvetniča, Srečka Merklina in Ferija Lainščka. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij člana fotokluba Murska Sobota Dominika Steinerja iz Beltinec. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava Slovenski kraji avtorja Janeza Bošnaka. - V prostorih MIKK-a si lahko ogledate razstavo fotografij Rock Otočec - Novo mesto. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava France Prešeren, naš sopotnik 200 let. V oddelku za otroke in mladino je mini razstava Pust trka na vrata, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše. LENDAVA - V grajski galeriji je na ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja - grafika Štefana Galiča. MALA NEDELJA - V telovadnici OŠ si lahko ogledate razstavo Zgodovina Male Nedelje v sliki do leta 2000. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču je do 10. marca na ogled razstava članov LIKOS-a. LJUBLJANA - Na veleposlaništvu Republike Madžarske razstavlja Endre Gonter iz Murske Sobote. Razstava je na ogled do marca 2000! - V galeriji Equrna je na ogled več kot petdeset slik akademskega slikarja Marjana Gumilarja. MONOŠTER - Dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota bodo na ogled v Slovenskem domu do 27. februarja. Kino Park Murska Sobota Četrtek, 24: februar: ob 18.00 in 20.30 ameriški akcijski film Vse in še svet Petek, 25. februar: ob 18.00 in 20.30 Vse in še svet Sobota, 26. februar: ob ■ 18.00 in 20.30 Vse in še svet Nedelja, 27. februar: ob 18.00 in 20.30 Vse in še svet Kino Ljutomer Sobota, 26. februar: ob 19.30 ameriški epsko -zgodovinski spektakel Trinajsti bojevnik Nedelja, 27. februar: ob 17.15 in 19.30 Trinajsti bojevnik K O BORZ ZNANJ, je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • Iščejo se znanja iz retorike. • Ponujajo se znanja tekstilnega modeliranja ter • inštrukcije za vse predmete osnovne šole. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC DELO V GRADBENIŠTVU; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: Bi ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČENI TESAR; do 25. 02. °0; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O., BAKOVCI, PARTIZANSKA31, M. SOBOTA; št. del. mest: 5 GRADBENI DELAVEC NA GRADBIŠČU V MARIBORU; čas zaposlitve : ni podatka; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO JE EN MESEC; do 25. 02. 00; SAHITAJ + SAHITAJ NIZKOGRADNJE IN VISO-KOGRADNJE D. N. O., KROŠKA ULICA 32A, MURSKA SOBOTA ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE PRIUČENI ZIDAR; določen čas 4 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 28. 02 00; PALNEC STEFAN S. P. ZIDAR-FASADER, PETIŠOVCI, 22.JU-NIJA 15, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 ZIDAR' določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POSKUSNO DELO JE EN MESEC; do 29. 02. 00; SAHITAJ + SAHITAJ NIZKOGRADNJE IN VISOKOGRADNJE D. N. O., KROSKA ULICA 32A, MURSKA SOBOTA;*st. del. mest: 2 avtomehanik ŠOFER TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S KATEROKOLI K ONCANO TRILETNO ŠOLO IN IMA OPRAVLJENE IZPITE C IN E KATEGORIJE;_do 25. 02. 00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA ELEKTROMONTER ELEKTROMONTERSKA OPRAVILA; nedoločen čas; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI ELEKTROTEHNIK, PO T ELEFONU SE NAJ DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 25. 02. 00: HORVAT MILAN S. P. ELEKTRO-INSTALACIJE, ŽIŽKI 31 F, ČRENSO-VCI ' PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 9 7 9 1_______1 27 ŠIVILJA STROJNI ŠIVALEC - ŠIVANJE ŽENSKIH HLAČ; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 25. 02. 00; IN-DIP, PROIZVODNJA OBLAČIL IN DEŽNIKOV D. D., INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC ZA GRADBIŠČE V MARIBORU; čas zaposlitve : ni podatka; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 25. 02. 00; SAHITAJ + SAHITAJ NIZKOGRADNJE IN VISOKOGRAD-NJE D. N. O., KROŠKA ULICA 32A, MURSKA SOBOTA TESAR TESAR ZA GRADBIŠČE V MARIBORU; čas zaposlitve : ni podatka; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO JE EN MESEC; do 25. 02. 00; SAHITAJ + SAHITAJ NIZKOGRADNJE IN VISOKOGRADNJE D. N. O., KROŠKAULICA32A, MURSKA SOBOTA ZIDAR ZIDAR; določen čas 4 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 28. 02. 00; PALNEC ŠTEFAN S. P. ZIDAR - FASADER, PETIŠOVCI, 22.JUNIJA 15, LENDAVA-LENDVA ZIDAR ZA GRADBIŠČE V MARIBORU; čas zaposlitve : ni podatka; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO JE EN MESEC; do 25. 02. 00; SAHITAJ + SAHITAJ NIZKOGRADNJE IN VISOKOGRADNJE D. N. O., KROŠKA ULICA 32A, MURSKA SOBOTA ZIDAR ZA GRADBIŠČE V MARIBORU; čas zaposlitve : ni podatka; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO JE EN MESEC; do 25. 02. 00; ' SAHITAJ + SAHITAJ NIZKOGRADNJE IN VISOKOGRADNJE D. N. O., KROŠKA ULICA 32A, M. SOBOTA Hackers, Foxfire, Mojave Moon, Playing By Heart, Pushing Tin, Girl Interrupted, so imena filmov, kjer je doslej igrala Angelina Jolie, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Ludvik Jonas, Hodoš 6, 9205 Hodoš. Čestitamo! Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Angelina Jolie je hčerka znanega igralca Jona Voighta. Da ali ne? Odgovor:_________________________________________ Kupon št. 8 Odgovore pošljite do 29. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota: NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. SMOOTH - Santana & Rob Thomas 2. ČA BIN DA - Gustafi 3. LIFT ME UP - Gori Halliwell 4. NEK' Tl JUTRO MIRIŠE NA MENE - Alka Vuica 5. BONGO BONG (JE NE TAIME PLUS) - Manu Chau 6.1 HAVE A DREAM - Westlife 7. ROXANE - George Michael PREDLOGI: LA PLAČA - Jarabe de Palo SHAKE YOUR BON-BON - Ricky Martin AMERICAN PIE - Madonna LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. POJ Ml SERENADE - Helena Blagne 2. LAHEEIYEEE - Tinkara Kovač 3. ZA NAJU DVA - VVellblott 4. OB TEBI ZASPIM - Karmen Stavec 5. NAJINO LETO - Avla band 6. LJUBEZEN NE UMRE - Andreja Makoter 7. LE MIDVA - Nace Junkar in Helena Blagne PREDLOGI: AVANTURIST - Dadi Daz OB TEBI - Alenka Kolman ČE KDAJ SE SREČAVA - Miha Balažič LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. PRI FLEKU - Denis Novato 2. EklA MAJHNA LUŠTNA STVAR - Igor in Zlati zvoki 3. LE ZAKAJ SRCE ZAJOKA - Fantje treh dolin 4. POD ROGLO VESELJE JE DOMA - Fantje izpod Rogle 5. SPEV MLADOSTI - Stanko Plevnik s prijatelji 6. JOHAN, NATOČI - Alfi Nipič 7. KADAR Ml ŠTAJERC ZAPOJE - Bratje iz Oplotnice PREDLOGI: NI CVETJA BREZ TRNJA - Slovenski muzikantje Ml MLADI - Mačkoni ZA DEŽJEM PRIDE SONCE - Stopar ’ Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 2. marca 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 8 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMEL STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE IN VSA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 25 02. 00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O., BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno; do 27. 02. 00; FEHR, TRGOVINA IN STORITVE D. O. O., CESTA NA STADION 1 A, G. RADGONA STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK; čas zaposlitve : ni podatka; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI VII. STOPNJA IZOBRAZBE; do 25. 02. 00; ARKO D. O. O., NORŠINCI PRI LJUTOMERU 24, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLIJO SE LAHKO TUDI KANDIDATI S VI. IN VIL STOPNJO KATEREKOLI IZOBRAZBE,LASTEN PREVOZ,3 MESECE POSKUSNO DELO; do 18. 03. 00; ADRIATIC ZA- VAROVALNA DRUŽBA D.D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 4 PRODAJNI REFERENT NA TERENU (OBMOČJE LJUBLJANA); določep čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 02. 00; POMURSKA ZALOŽBA D. D. M. SOBOTA, LENDAVSKA 1, MURSKA SOBOTA PRODAJNI REFERENT NA TERENU (OBMOČJE MURSKA SOBOTA); določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 02. 00; POMURSKA ZALOŽBA D. D. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 1, MURSKA SOBOTA ZASTOPNIK PRODAJE KNJIG POMURSKE ZALOŽBE D.D. NA TERENU (OBMOČJE LJUBLJANA); določen čas 6 mes.; 31. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 02. 00; POMURSKA ZALOŽBA D. D. M. SOBOTA, LENDAVSKA 1, M. SOBOTA PRODAJNI REFERENT NA TERENU (OBMOČMJE MURSKA SOBOTA); določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije:,B; do 25. 02. 00; POMURSKAZALOZBA D. D MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 1, MURSKA SOBOTA FOTOGRAF FOTOGRAF; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; do 08. 03. 00; I.IBIS, STORITVE IN TRGOVINA D. O. O., LJUTOMER, PREŠERNOVA 5, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ V PE MARIBOR, LACKOVA 78, MARIBOR (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 22. 03. 00; PROSIG-MA D. O. O. STORITVE, TRGOVINA IN SVETOVANJE, PREŠERNOVA ULICA?, LJUTOMER UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVIL ŽIVILSKI TEHNOLOG (LAHKO JE TUDI PRIPRAVNIK); nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govprno in pisno; ostali pogoji: 2 LETI DELOVNIH IZKUŠENJ DOBRO ZNANJE PROGRAMSKIH ORODIJ VVINDOVS; do 25. 02. 00; AGROMERKUR, INDUSTRIJSKA 8, MURSKA SOBOTA GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: II Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka ‘120 180 150 200 Hruške 450 380 350 450 Pomaranče 180 200 . 139-200 . 180-240 Limone 280 280 260 240 Banane 180 200 200 . 150-200 Kivi 400 350 280 390 Suhe slive ... - .... 700 700 800 Orehi, jedrca ... 1.200 1.000 900 ... 850 Solata, puterica.... 700 600 600 600 Solata, endivija 400 350 300 390 Cvetača 350 350 300 390 Zeleno zelje 120 100 80 100 Kumare 500 350 400 500 Rdeče zelje 120 200 100 160 Korenček 250 250 220 250 Paradižnik 400 500 400 500 Paprika 750 550 500 600 Čebula 100 .. 80-150 .. 80-100 100 Česen 400 400 400 400 Rdeči-radič 450 450 380 600 Fižol 350 300 400 Krompir 80 100 75 100 Peteršilj 600 450 500 600 Hren 400 400 400 500 Dateljni .... 1.000 960 900 Belo grozdje 550 700 590 900 Ananas 400 400 500 Por 350 400 400 400 Klementine 280 230 200 230 Kitajsko zelje 250 200 200 300 Zelena 300 390 450 Kisla repa 200 200 200 Kislo zelje 200 200 200 250 Črna redkev 250 200 Mandarine 280 250 200 250 Bučke 600 550 680 Grenivke 280 ....... 250 260 290 Suhe fige 700 660 800 Ohrovt 250 270 300 Suhe marelice .... 1.000 .... 1.200 1.400 šampinjoni - 600 590 HnP://WW